Stanje v Sloveniji

V Sloveniji imajo starši možnost, da izobražujejo svojega otroka na javni ali zasebni šoli.

Vendar nam vpisni podatki prikazujejo (pregledica 2), da je delež otrok, ki obiskujejo zasebne šole v primerjavi z javnimi šolami precej majhen. Kar bi bilo smiselno predstaviti, ko govorimo o financiranju zasebnega šolstva iz državnega proračuna, o posledicah le tega (zapiranje javnih šol) in drugega.

Preglednica 2: Javne in zasebne srednje šole 2005 - 2010.

Mladina

2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10

V šolskem letu 2005/06 je tako javne kot zasebne šole obiskovalo 25255 dijakov. Od tega je bilo na javnih srednjih šolah 24734 dijakov in na zesebnih šolah 521. Razlika v številkah je v letu 2009/2010 nekoliko drugačna a ne zaradi večjega vpisana na zasebno šolo temveč zaradi upada radnosti, kar je posledničo manjše število za vpis v srednje šole. Tako je bilo v letu 2009/10 21731 dijakov vključenih v vse srednje šole od tega 21091 v javne srednje šole in 640 v zasebne srednje šole pri čemer je potrebno dodati, da so se v tem šolskem letu dijaki prvič vpisali na zaseben šole, ki izobražujejo nižje in srednje poklicno izobraževanje ter srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, kar je iz tega k vpisu doprineslo 49 dijakov. Kar je pomenilo, da se je v letu 2005/2006 97,93 % mladine izobraževalo na javnih in 2,06 % na zasebnihin šolah. V šolskem letu 2009/10 se je na javnih šolah izobraževalo 97,05 % in 2,94 % na zasebnih šolah. Število dijakov na zasebnih šolah je v primerjavi s tistimi, ki obiskujejo javne šole v bistveno manjšem procentu. V Sloveniji obstaja šest srednjih zasebnih šol in sicer štiri katoliške gimnazije, ena waldorfska gimnazija in zasebna gimnazija, ki izvaja program javne gimnazije. Leta 2010/2011 je bilo vanje vključenih 1934 dijakinj in dijakov (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011, 425).

Zato bomo prikazali javne izdatke za formalno izobraževanje v BDP. Skupni (javni, zasebni in mdnarodni) izdatki za izobraževalne ustanove so bili v letu 2009 za več kot 4 % višji kot v letu 2008 njihov delež v BDP se je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 povečal na vseh ravneh izobraževanja, najbolj na ravni osnovnošolskega in terciarnega izobraževanja. V strukturi vseh izdatkov za izobraževalne ustanove so javni izdatki predstavljali nekaj manj kot 88 %, zasebni 11 %, mednarodni pa manj kot 1 %. Skupni javni izdatki države in občin, namenjeni za formalno izobraževanje v Sloveniji, so v letu 2009 znašali 2.014 milijonov EUR ali 5,7 % BDP, od tega 2,49 % za osnovnošolsko izobraževanje; 1,38 % za terciarno izobraževanje, 1,26 % za srednješolsko izobraževanje in 0, 56 % za predšolsko izobraževanje (Vidmar, 2011). V državah OECD porabijo 6,1 % svojega BDP za izobraževanje. Slovenija namenja 5,4 % svojega BDP za izobraževanje, kar je nekoliko pod povprečjem OECD držav (Černoša 2011, 3).

Preglednica 3: Delež celotnih izdatkov za izobraževalne ustanove v BDP v Sloveniji 2008 -2009.

1000 EUR

Srednješolsko izobraževanje

2008

SKUPAJ 1,12

Javni 1,02

Zasebni 0,10

2009

SKUPAJ 1,23

Javni 1,12

Zasebni 0,11

Vir: SURS 2011.

Preglednica 3 nam prikazuje delež izdatkov, ki so v Sloveniji namenjeni za izobraževalne ustanove in je izražen v BDP. Razvidno je, da je delež, ki je namenjen za zasebno šolstvo v primerjavi z javnim šolstvom majhen, saj predstavlja v letu 2008 le 0,10 % BDP in v letu 2009 0,11 % BDP. Ob teh odstotkih je potem težko reči, da bi ob višjem sofinaciranju zasebnega šolstva javno šolstvo utrpelo hujše posledice.

Da bi lahko razmerje med javnim in zasebnim šolstvo še nekoliko transparentneje predstavili si poglejmo še število učiteljev, ki poučujejo na javnih in zasebnih šolah. Saj se je ob noveli ZOFVI in razpravah, ki so bile z njo povezane razpravljalo tudi o prehodu učiteljev iz javnih v zasebne šole. V Sloveniji se z vzgojno-izobraževalnim delom ukvarja 45.600 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnnjakov za vzgojo in izobraževanje, to je 5,5 % delovno aktivnega prebivalstva. Med aktivnimi prebivalstvom Slovenije je to največja področna skupina strokovnjakov. Od tega je 7.500 srednješolskih učiteljev usposablja dijake in odrasle udeležence srednješolskega izobraževanja bodisi za poklic ali jim posreduje strokovno-tehnična znanja ali razširjene spološnoizobraževalne vsebine (Ložar, 2011). Želela sem predstaviti, koliko je od 7.500 srednješolski učiteljev na zasebni šoli vendar tega podatka ne vemo, saj podatki niso dostopni niti na Ministrsvu za šolstvo in šport, niti na SURSu. Magdič (2012) iz ministrstva je zapisal. Na Ministrstvu za šolstvo in šport ne razpolagajo s podatkom o številu zaposelenih v zasebnih srednjih šolah. Na podlagi izobraževalnih programov, ki jih zasebni zavod izvaja Ministrstvo za šolstvo in šport financira normativno število učiteljev za zasedbo delovnih mest v teh programih, kar izhaja iz javno veljavnega programa.

V kolikor vzamemo delež učencev, učiteljev na zasebnih šolah in državnih proračunskih sredstva, ki so namenjena zasebnim šolam ter jih primerjamo z deležem, ki predstavja javno šolstvo ugtovimo, da je razmerje v Sloveniji med javnim in zasebnim šolstvom tako po vpisu, kot številu učiteljev ter sredstev, ki so namenjeni zasebnemu šolstvo še vedno v velikem razponu. Zato so lahko ti podatki namenjeni lažjemu razumevanju, ko govorimo o

financiranju zasebnega šolstva, prehodu učiteljev iz javnega v zasebno šolstvo in nenazadnje tudi zapiranju javnih šol zaradi zasebnega šolstva. Saj nam podatki prikazujejo ravno nasprotno. Tudi, če se bo v nadaljnih letih ustanovila še kakšna zasebna šola in se bo od teh 7.500 srednjih šolskih učiteljev (Ložar, 2011) kateri odločil za poučevanje na zasebnih šolah bo najverjetneje tega prehoda učiteljev iz javnega v zasebno šolo še vedno v majhnem deležu.

Ob tem pa ne moremo spregledati dejstva, da na fakultetah še vsako leto diplomirjo novi učitelji.