3.3.2 Opis merskega instrumentarija
Za tehniko zbiranja podatkov je bila izbrana anketa, merski instrument je nestandardiziran anketni vprašalnik za mladostnike in odrasle osebe z AS. Izdelali smo ga za namene magistrskega dela, elementi pa so bili izbrani na podlagi teoretične osnove in strokovnega mnenja mentorice.
65.4%
30.8%
3.8%
0 10 20 30 40 50 60 70
mesto podeželje obrobje mesta
Kraj bivanja
24
Vprašalnik v prvem delu vsebuje vprašanja o samostojnosti pri nakupovanju, kako pogosto uporabljajo različne načine nakupovanja živil ter kako pogosto trgovino zapustijo pred zaključkom nakupa.
Drugi del vsebuje 23 senzornih dejavnikov oz. dražljajev v trgovinah z živili in možnost za prost odgovor, ki so jih vprašani ocenjevali na lestvici od »dražljaj me sploh ne moti« do
»dražljaj me moti tako močno, da ovira moje nakupovanje«.
V zadnjem delu smo pridobivali demografske podatke o spolu, starostni skupini, načinu bivanja in kraju bivanja.
Z izračunom Chronbachovega koeficienta α smo preverili zanesljivost vprašalnika za intervalne lestvice. Vrednost koeficienta na lestvici pogostosti posameznih načinov nakupovanja je 0.713, kar kaže na sprejemljivo zanesljivost. Vrednost na lestvici, ki meri občutljivost na dražljaje, pa je 0.947, kar kaže na odlično zanesljivost.
3.3.3 Postopek zbiranja podatkov
Za pridobitev potencialnih respondentov smo kontaktirali društvo za pomoč mladostnikom in odraslim z AS, jim predstavili namen raziskave in zaposlenim v vpogled poslali vprašalnik.
Člani z AS so bili preko njih nagovorjeni k sodelovanju, odzvalo se je 26 oseb. Podatke smo, glede na preference vprašanih, zbirali na tri načine: v živo, preko orodja Zoom ter preko orodja za spletno anketiranje 1KA. Anketiranje je potekalo med 19. in 28. 8. 2020.
3.3.4 Obdelava podatkov
Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno ter kavzalno-neeksperimentalno metodo, raziskovalni pristop je bil kvantitativen. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo specializiranega računalniškega programa za statistične analize, SPSS (IBM Corporations, 2017, verzija 25).
Uporabili smo naslednje statistične metode:
- izračunali smo frekvence (f) in strukturne odstotke (%) za opisne spremenljivke;
- aritmetično sredino (M), standardni odklon (SD), najmanjšo in najvišjo vrednost (min in maks) za numerične spremenljivke;
- Shapiro-Wilk test za preverjanje normalnosti porazdelitve;
- neparametrični Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis test za preverjanje statistično pomembnih razlik pri spremenljivkah, kjer ni bil izpolnjen pogoj normalnosti porazdelitve.
Statistične razlike smo preverjali s tveganjem 0,05.
Ker je vzorec vprašanih majhen (N<100), so statistični izračuni zgolj informativnega namena.
25
3.4 Rezultati z interpretacijo
3.4.1 Področje občutljivosti na senzorne dražljaje
Za lestvico 23 senzornih dražljajev v trgovinah z živili smo izdelali opisno statistiko, prikazano v spodnji preglednici. Dražljaje so vprašani ocenjevali na lestvici od 0 do 4, pri čemer 0 pomeni
»dražljaj me sploh ne moti«, 4 pa »dražljaj me moti tako močno, da ovira moje nakupovanje«.
Razporejeni so glede na aritmetično sredino od najbolj do najmanj motečega dražljaja.
Preglednica 7: Opisna statistika za spremenljivke »moteči dražljaji«
N M SD min maks položaja izdelkov (M = 3,19), mešanico več različnih zvokov (M = 3,15), ozke prehode med policami (M = 2,85) in preveč vidnih dražljajev naenkrat (M = 2,85).
Najmanj moteči so hrup nakupovalnih vozičkov (M = 2,12), vonj iz mesnice (M = 2,08), piski blagajne (M = 2,08), preveč odprt prostor (M = 1,88) in vonj iz pekarne (M = 1,35).
26
Pod »drugo« so vprašani zapisali še naslednje moteče dejavnike: težave z orientacijo po prostoru (N = 2; M = 5), otežen dostop do polic, če je tam kdo drug (N = 1; M = 4) in ohlajene police z mlečnimi izdelki (N = 1, M =4).
Preglednica 8: Opisna statistika za spremenljivko »moteči dražljaji – drugo«
N M Min Maks
Drugo - orientacija po prostoru 2 5.00 5 5
Drugo - otežen dostop do polic, če je tam kdo drug 1 4.00 4 4
Drugo - ohlajene police z mlečnimi izdelki 1 4.00 4 4
Za nadaljnje analize smo izbrali 5 najbolj motečih dražljajev:
- gneča v trgovini;
- spreminjanje položaja izdelkov;
- mešanica več različnih zvokov;
- ozki prehodi med policami;
- preveč vidnih dražljajev naenkrat.
Najprej smo s Shapiro-Wilk testom (N<100) preverjali normalnost porazdelitve. Rezultati v spodnji preglednici kažejo, da se odgovori ne porazdeljujejo normalno, zato bomo v nadaljevanju za preverjanje razlik uporabili neparametrične statistične teste.
Preglednica 9: Shapiro-Wilk test normalnosti porazdelitve za izbrane senzorne dražljaje
Moteči dražljaji Shapiro-Wilkov test normalnosti porazdelitve
vrednost testa df p
Gneča v trgovini 0.790 26 0.000
Spreminjanje položaja izdelkov 0.855 26 0.002
Preveč vidnih dražljajev naenkrat 0.860 26 0.002
Mešanica več različnih zvokov 0.869 26 0.003
Ozki prehodi med policami 0.850 26 0.001
Razlike v preobčutljivosti glede na spol, starost in kraj bivanja
Z neparametričnimi statističnimi testi bomo preverili, ali obstajajo razlike v preobčutljivosti glede na spol, starost in kraj bivanja.
Za preverjanje razlik glede na spol smo uporabili Mann-Whitney U test. Rezultati kažejo, da statistično pomembne razlike glede na spol v preobčutljivosti na senzorne dražljaje v trgovinah ne obstajajo.
Preglednica 10: Mann-Whitney U test razlik v preobčutljivosti na izbrane dražljaje glede na spol
Preobčutljivost na dražljaje – razlike glede na spol
Vrednost Mann-Whitney U testa
z p (dvosmerna)
Gneča v trgovini 80.500 -0.190 0.849
Spreminjanje položaja izdelkov 83.000 -0.053 0.958
Preveč vidnih dražljajev naenkrat 64.500 -1.029 0.303
Mešanica več različnih zvokov 72.000 -0.633 0.527
Ozki prehodi med policami 61.500 -1.189 0.235
27
Za preverjanje razlik glede na starostno skupino smo uporabili Kruskal-Wallis test. Rezultati testa kažejo, da statistično pomembne razlike v preobčutljivosti na določene senzorne dražljaje v trgovinah glede na starost ne obstajajo.
Preglednica 11: Kruskal-Wallis test razlik v preobčutljivosti na izbrane dražljaje glede na starost
Preobčutljivost na dražljaje –
Spreminjanje položaja izdelkov 2.045 4 0.727
Preveč vidnih dražljajev naenkrat 1.838 4 0.766
Mešanica več različnih zvokov .938 4 0.919
Ozki prehodi med policami 5.936 4 0.204
Tudi za preverjanje razlik glede na kraj bivanja smo uporabili Kruskal-Wallis test. Rezultati testa kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike glede na kraj bivanja pri spremenljivki
»preveč vidnih dražljajev naenkrat« (p=0.017).
Preglednica 12: Kruskal-Wallis test razlik v preobčutljivosti na izbrane dražljaje glede na kraj bivanja
Preobčutljivost na dražljaje –
Spreminjanje položaja izdelkov 3.010 2 0.222
Preveč vidnih dražljajev naenkrat 8.116 2 0.017
Mešanica več različnih zvokov 3.749 2 0.153
Ozki prehodi med policami 2.728 2 0.256
Za spremenljivko »preveč vidnih dražljajev naenkrat« smo izdelali še aposteriorni Mann-Whitney U test. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev med živečimi v mestu in na podeželju (p=0.007). Osebe, ki živijo na podeželju, označujejo višjo stopnjo preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev (R=18.63), kot osebe, ki živijo v mestu (R=10.35).
Preglednica 13: Aposteriorni Mann-Whitney U test razlik glede na kraj bivanja za spremenljivko »preveč vidnih dražljajev naenkrat«
»Preveč vidnih dražljajev naenkrat« - razlike glede na kraj
bivanja
V mestu Na podeželju 23.000 -2.694 0.007
Na obrobju mesta 2.000 -1.329 0.184
Na podeželju Na obrobju mesta 3.000 -0.414 0.679
28 3.4.2 Področje samostojnosti pri nakupovanju
Osebe z AS smo spraševali po njihovem načinu nakupovanja živil. Zanimalo nas je, kako pogosto nakupujejo sami v fizičnih trgovinah z živili, ob podpori druge osebe in v spletnih trgovinah ter v kolikšni meri živila zanje nakupuje nekdo drug. Izdelali smo opisno statistiko, prikazano v spodnji preglednici, spremenljivke so razvrščene po velikosti glede na aritmetično sredino (M).
Preglednica 14: Opisna statistika za »pogostost načina nakupovanja živil«
N M SD Min Maks
Nekdo drug nakupuje zame 26 3.54 1.594 1 5
Samostojno nakupovanje v fizičnih trgovinah
26 3.31 1.297 1 5
Ob podpori druge osebe 26 2.19 1.363 1 5
V spletnih trgovinah 26 1.23 0.587 1 3
Rezultati kažejo, da za odrasle z AS v povprečju najpogosteje nakupuje nekdo drug (M = 3.54). Temu sledi samostojno nakupovanje v fizičnih trgovinah (M = 3.31) in nakupovanje ob podpori druge osebe (M = 2.19). Najredkeje živila nakupujejo v spletnih trgovinah (M = 1.23).
Samostojnost pri nakupovanju živil smo preverjali tudi s spremenljivko »trgovino zapustim pred zaključkom nakupa«, saj bi to pomembno oviralo njihovo nakupovanje. Rezultati kažejo, da 80.8 % (21) vprašanih nikoli ne zapusti trgovine pred zaključkom nakupa. 11.5 % (3) to uporablja enkrat letno, po 3.8 % enkrat mesečno (1 oseba) oz. enkrat tedensko, nihče pa vsakodnevno.