31
Za nadaljnje analize smo najprej preverili, ali so podatki normalno porazdeljeni. Za to smo uporabili Shapiro-Wilkov test, saj je ta primernejši za manjše vzorce (N < 100). Rezultati v spodnji preglednici kažejo, da se odgovori na nobeni od spremenljivk ne porazdeljujejo normalno (p = 0.000), zato bomo za analize ponovno uporabili neparametrične statistične teste. Z njimi bomo preverjali razlike v načinu nakupovanja glede na spol, starost, kraj in način bivanja.
Preglednica 15: Normalnost porazdelitve - način nakupovanja
Način nakupovanja živil Shapiro-Wilkov test normalnosti porazdelitve
vrednost testa df p
Samostojno v fizičnih trgovinah 0.824 26 0.000
Ob podpori druge osebe 0.446 26 0.000
Nekdo drug nakupuje zame 0.745 26 0.000
V spletnih trgovinah 0.818 26 0.000
Za določanje razlik v načinu nakupovanja med spoloma smo uporabili Mann-Whitney U test.
Rezultati, prikazani v spodnji preglednici, kažejo, da statistično pomembne razlike v načinu nakupovanja glede na spol niso prisotne.
Preglednica 16: Mann-Whitney U test - razlike v načinu nakupovanja glede na spol
Način nakupovanja –
V spletnih trgovinah 173.000 -1.311 0.190
Za določanje razlik v načinu nakupovanja glede na starost, način in kraj bivanja smo uporabili neparametrični Kruskal-Wallis test.
Iz rezultatov, prikazanih v spodnji preglednici, lahko razberemo, da obstajajo statistično pomembne razlike glede na način bivanja pri spremenljivki »nakupujem ob podpori druge osebe« (p = 0.025).
Preglednica 17: Kruskal-Wallis test - razlike v načinu nakupovanja glede na način bivanja
Način nakupovanja – razlike glede na način bivanja
Vrednost Kruskal-Wallis testa
df p (dvosmerna)
Samostojno v fizičnih trgovinah 5.092 2 0.078
Ob podpori druge osebe 7.378 2 0.025
Nekdo drug nakupuje zame 2.786 2 0.248
V spletnih trgovinah 1.354 2 0.508
32
Za ta način nakupovanja smo izdelali še aposteriorni Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali, da statistično pomembne razlike (p = 0.012) v nakupovanju ob podpori druge osebe obstajajo med osebami, ki živijo sami (R=6.00), in tistimi, ki živijo s starši (R=14.57).
Preglednica 18: Mann-Whitney test - razlike v pogostosti nakupovanja ob podpori druge osebe glede na način bivanja
S Kruskal-Wallis testom smo preverili razlike v načinu nakupovanja glede na starostno skupino. Glede na rezultate v spodnji preglednici smo ugotovili, da statistično pomembne razlike med starostnimi skupinami obstajajo v naslednjih načinih nakupovanja: »samostojno v fizičnih trgovinah« (p=0.047) in »nekdo drug nakupuje zame« (p=0.011).
Preglednica 19: Kruskal-Wallis test - razlike v načinu nakupovanja glede na starostno skupino
Način nakupovanja – razlike glede na starostno skupino
Vrednost Kruskal-Wallis testa
df p
Samostojno v fizičnih trgovinah 9.634 4 0.047
Ob podpori druge osebe 5.832 4 0.212
Nekdo drug nakupuje zame 13.061 4 0.011
V spletnih trgovinah 5.347 4 0.253
Za ta načina smo izvedli aposteriorni Mann-Whitney U test. V spodnji preglednici so prikazani rezultati testa glede na starostno skupino pri samostojnem nakupovanju v fizičnih trgovinah. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike v pogostosti tega načina nakupovanja med:
- skupino do 20 let (R=4.36) in 41–50 let (R=8.88), p=0.024;
- skupino 21–30 let (R=4.50) in 41–50 let (R=8.63), p=0.038.
Osebe v starostnih skupinah do 20 let in 21–30 let samostojno v fizičnih trgovinah nakupujejo manj pogosto kot v skupini 41–50 let.
Preglednica 20: Mann-Whitney U test - razlike v pogostosti samostojnega nakupovanja v fizičnih trgovinah glede na starostno skupino
Samostojno nakupovanje v fizičnih trgovinah – razlike glede na starostno
skupino
33
V spodnji preglednici so prikazani rezultati glede na starostno skupino pri načinu »nekdo drug nakupuje zame«. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike v pogostosti tega načina med skupinami:
- do 20 let (R=8.29) in 31–40 let (R=4.00), p=0.023;
- do 20 let (R=7.64) in 41–50 let (R=3.31), p=0.016;
- 21-30 let (R=8.43) in 31–40 let (R=3.80), p=0.018;
- 21-30 let (R=7.71) in 41–50 let (R=3.00), p=0.015.
Za osebe v skupinah do 20 let in 21–30 let pogosteje nakupuje nekdo drug, kot za osebe v skupinah 31–40 let oz. 41–50 let.
Preglednica 21: Mann-Whitney U test - razlike v pogostosti »nekdo drug nakupuje zame« glede na starostno skupino
S Kruskal-Wallis testom smo preverili, ali obstajajo razlike v pogostosti načinov nakupovanja glede na kraj bivanja. Iz spodnje preglednice lahko razberemo, da statistično pomembne razlike ne obstajajo.
Preglednica 22: Kruskal-Wallis test za razlike v načinu nakupovanja glede na kraj bivanja
Način nakupovanja –
34
3.4.3. Povezanost preobčutljivosti na izbrane dražljaje in samostojnosti pri nakupovanju živil
Zanimalo nas je, ali sta izražena preobčutljivost na določene dražljaje v trgovinah in pogostost določenega načina nakupovanja medsebojno povezani. Za preverjanje povezanosti smo uporabili neparametrični Spearmanov koeficient korelacije (rs).
V preglednici prikazani rezultati kažejo, da med pogostostjo samostojnega nakupovanja v fizičnih trgovinah in preobčutljivostjo na izbrane senzorne dražljaje ni statistično pomembne povezanosti.
Preglednica 23: Spearmanov koeficient korelacije - samostojno nakupovanje v fizičnih trgovinah in izbrani dražljaji
Spreminjanje položaja izdelkov rs -0.090
p (dvosmerna) 0.661
Mešanica več različnih zvokov rs 0.174
p (dvosmerna) 0.394
N 26
Ozki prehodi med policami rs -0.321
p (dvosmerna) 0.110
N 26
Zanimalo nas je, ali tisti, ki so izražajo večjo mero preobčutljivosti na izbrane dražljaje, več uporabljajo podporo druge osebe med nakupovanjem. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna (p=0.040), zmerna pozitivna povezanost (rs=0.406) pri preobčutljivih na mešanico vidnih dražljajev in pogostostjo nakupovanja ob podpori druge osebe. Osebe, ki izražajo več preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev, pogosteje uporabljajo nakupovanje ob podpori druge osebe.
Preglednica 24: Spearmanov koeficient korelacije - nakupovanje ob podpori druge osebe in izbrani dražljaji
Spreminjanje položaja izdelkov rs 0.196
p (dvosmerna) 0.338
N 26
Preveč vidnih dražljajev naenkrat rs 0.406 p (dvosmerna) 0.040
N 26
35
Mešanica več različnih zvokov rs 0.256
p (dvosmerna) 0.206
N 26
Ozki prehodi med policami rs 0.263
p (dvosmerna) 0.193
N 26
Statistično pomembna povezanost med preobčutljivostjo in spremenljivko »zame nakupuje nekdo drug«, ne obstaja, kar je predstavljeno v spodnji preglednici.
Preglednica 25: Spearmanov koeficient korelacije - izogibanje trgovinam in izbrani dražljaji
Izogibanje trgovinam
Spreminjanje položaja izdelkov rs -0.100
p (dvosmerna) 0.627
N 26
Preveč vidnih dražljajev naenkrat rs 0.010 p (dvosmerna) 0.961
N 26
Mešanica več različnih zvokov rs 0.087
p (dvosmerna) 0.673
N 26
Ozki prehodi med policami rs 0.256
p (dvosmerna) 0.207
N 26
Ugotavljali smo tudi, ali obstaja povezanost med zapuščanjem trgovine pred zaključkom nakupa in preobčutljivostjo na izbrane dražljaje. Statistično pomembne povezanosti niso prisotne.
Preglednica 26: Spearmanov koeficient korelacije - zapuščanje trgovine pred zaključkom nakupa in izbrani dražljaji
Spreminjanje položaja izdelkov rs 0.212
p (dvosmerna) 0.298
N 26
Preveč vidnih dražljajev naenkrat rs 0.274 p (dvosmerna) 0.175
N 26
Mešanica več različnih zvokov rs 0.271
p (dvosmerna) 0.180
N 26
36
Ozki prehodi med policami rs 0.130
p (dvosmerna) 0.527
N 26
Za nadaljnjo analizo smo 27 spremenljivk združili v novo spremenljivko preobčutljivost na izbrane dražljaje v trgovinah z živili in preverili, ali obstaja povezanost med splošno preobčutljivostjo in pogostostjo določenih načinov nakupovanja ter zapuščanjem trgovine pred zaključkom nakupa. Ugotovili smo, da omenjene spremenljivke niso statistično pomembno povezane.
Preglednica 27: Spearmanov koeficient korelacije - splošna preobčutljivost na izbrane dražljaje in pogostost načinov nakupovanja/zapuščanje trgovine pred zaključkom nakupa
Preobčutljivost na izbrane dražljaje v trgovinah z živili
Samostojno nakupovanje v fizičnih trgovinah
rs -0.121
p (dvosmerna) 0.555
N 26
Nakupovanje ob podpori druge osebe
rs 0.300
p (dvosmerna) 0.137
N 26
Izogibanje trgovinam (»nekdo drug nakupuje zame«)
rs -0.042
p (dvosmerna) 0.837
N 26
Zapuščanje trgovine pred zaključkom nakupa
rs 0.351
p (dvosmerna) 0.079
N 26
37
3.4.3 Zaključna interpretacija ob raziskovalnih vprašanjih
RV1: Kateri senzorni dražljaji v trgovinah z živili so za odrasle z AS najbolj moteči?
Ugotovili smo, da odrasli z AS kot najbolj moteče dražljaje v trgovinah z živili ocenjujejo gnečo, spreminjanje položaja izdelkov, mešanico več različnih zvokov, ozke prehode med policami in preveč vidnih dražljajev naenkrat.
Prisotnost več dražljajev hkrati je tudi v literaturi izpostavljena kot najbolj stresna za odrasle z AS (Smith in Sharp, 2012), gneča pa kot en od dejavnikov, ki senzorno preobčutljivim osebam z AM/AS povzročajo največ težav (Doucé in Adams, 2020; Dunn, Saiter idr., 2002; Heffernan, 2016; Perner, 2009; Sánchez idr., 2011). Gre namreč za večjo množico ljudi v omejenem prostoru, kar pomeni, da je naenkrat prisoten velik, neobvladljiv nabor senzornih dražljajev.
Kuhanek in Watling (2010, v Heffernan, 2016) ugotavljata, da se v takih okoljih, posebej pri senzorno preobčutljivih posameznikih, pogosto pojavlja »beg ali boj« odziv, kar pojasnjuje, da vprašani gnečo ocenjujejo kot najbolj motečo.
V množici ljudi obstaja tudi več možnosti dotikanja z drugimi, kar je izziv za taktilno preobčutljive, ki jim nepričakovano dotikanje povzroča vznemirjenost (Perner, 2009). To pojasnjuje tudi našo ugotovitev, da odrasle z AS motijo ozki prehodi med policami, saj je tako več možnosti dotikanja. Zaradi izogibanja neželenim dotikom potrebujejo osebe z AM več osebnega prostora kot drugi (Gaines idr., 2016), v gneči in na ozkih prehodih pa tega ni možno zagotoviti. Med premikanjem po prostoru je potrebno stalno prilagajanje drugim ljudem ob hkratnem procesiranju drugih dražljajev. Za ustrezno izvajanje aktivnosti, v tem primeru nakupovanje, je potrebno ustrezno procesiranje (Korelc in Groleger Sršen, 2013), v gneči pa je to še oteženo. Potrebno je povezovati in se odzivati na mnoge informacije, pridobljene preko različnih senzornih sistemov. Ob motečih dražljajih in hkratnih zahtevah po stikih z drugimi ljudmi je funkcioniranje senzorno preobčutljivim oseb oteženo (Elwin idr., 2012; Marco idr., 2011).
V gneči je potrebno tudi hitrejše prilagajanje gibanja, pri osebah z AS pa je lahko to nerodno in slabo koordinirano (Burgoine in Wing, 1983, v Attwood, 2007), pogosto je prisotna izrazita motorična neokretnost (MKB-10-AM, 2008) in primanjkljaji na področju vizualno-motorične integracije (Jurišić, 2012). Hitro spreminjanje položaja gibanja je poseben izziv tudi za osebe z AM, preobčutljive na vestibularne dražljaje (Tomchek in Dunn, 2007).
Gneča težave povzroča tudi vidno preobčutljivim osebam AM, saj jih hitro zmoti gibanje okrog njih (Tomchek in Dunn, 2007), zvočno preobčutljivim osebam z AM pa težave povzročajo pomešani, zapleteni ali večslojni zvoki, kot je hrup v nakupovalnih središčih (Attwood, 2007), ki je ob prisotnosti gneče še večji. Tudi pričanja odraslih z AM potrjujejo, da težko prenašajo prostor z mešanico različnih glasov, hrupa, vonjev in ljudi, ki se premikajo v različnem tempu in smereh ter se med seboj dotikajo (Grandin in Scariano, 1986, v Leekam idr., 2006). Nekateri se v trgovini ob prisotnosti več dražljajev ne zmorejo zavedati svoje okolice (Williams, 1992, v Crane idr., 2009). To pojasnjuje našo ugotovitev, da kot najbolj moteče ocenjujejo tudi mešanico različnih zvokov in preveč različnih vidnih dražljajev hkrati. Hkratna prisotnost več vidnih/slušnih dražljajev poveča tudi možnosti za senzorno preobremenitev (Doucé in Adams, 2020).
38
Povzemamo torej, da so gneča, ozki prehodi med policami, mešanica več različnih zvokov in preveč vidnih dražljajev hkrati dejavniki, ki so tudi v literaturi izpostavljeni kot problematični in pomembno vplivajo na počutje oseb z AS v trgovinah z živili.
Spreminjanje položaja izdelkov, ki je bilo ocenjeno kot drugo najbolj moteče, kaže na neugodje ob nepredvidljivosti in spremenljivosti prostora. Mnogi avtorji to navajajo kot problematično, saj osebe z AM v predvidljivem in manj spremenljivem okolju lažje procesirajo senzorne dražljaje, vstopajo v socialne interakcije, razvijajo spretnosti in doživljajo več ugodja (Williams, 2020). Vztrajanje v istosti in burno odzivanje na spremembe so tudi med diagnostičnimi kriteriji za AM (American Psychiatric Association, 2013), ti simptomi pa so lahko posledica posebnosti v senzornem procesiranju (Heffernan, 2016). Ugotovitve povezujemo tudi z opisom značilnosti preobčutljivih oseb, ki imajo na splošno odpor do sprememb (Dunn, Saiter idr., 2002). Odpor do spreminjanja položaja izdelkov je lahko posledica drugih značilnosti AM, npr. primanjkljajev na področju socialne komunikacije in interakcije ter izvršilnih spretnosti. Enako je pri spremenljivki »ozki prehodi med policami« – v njih obstaja več možnosti za zahtevo po socialni interakciji in prilagajanje drugim.
V okviru tega raziskovalnega vprašanja nas je zanimalo tudi, ali pri preobčutljivosti na izbrane dražljaje obstajajo razlike med spoloma, starostnimi skupinami in krajem bivanja. Za to smo uporabili neparametrične statistične teste, saj podatki niso bili normalno razporejeni. Pokazali so, da statistično pomembne razlike obstajajo le glede na kraj bivanja, in sicer pri spremenljivki
»preveč vidnih dražljajev naenkrat«. Z rezultati aposteriornega testa smo ugotovili, da osebe, ki živijo na podeželju, označujejo višjo stopnjo preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev v trgovinah, kot osebe, ki živijo v mestu. Ugotovitev je lahko povezana z značilnostmi podeželskih trgovin z živili, ki so lahko manjše in je zato na majhnem mestu prisotnih več vidnih dražljajev hkrati. Izražanje simptomov senzorne preobčutljivosti je odvisno tudi od samega okolja in konteksta (Kranowitz, 2016). Menimo, da osebe, živeče na podeželju, sicer dobivajo manj vidnih dražljajev kot v mestu. Ob vstopu v trgovino pa je nabor dražljajev veliko večji, zato izražajo večjo stopnjo preobčutljivosti. V manjših trgovinah na podeželju je prisotna tudi večja količina produktov na manjšem območju, kar se v priporočilih za prilagoditve odsvetuje (AsIAm, 2018).
RV2: Ali senzorni dražljaji v trgovinah z živili vplivajo na njihovo samostojnost pri nakupovanju?
Za namen tega raziskovalnega vprašanja smo najprej preverili, kako pogosto osebe z AS uporabljajo določene načine nakupovanja. Ugotovili smo, da v povprečju zanje najpogosteje nakupuje nekdo drug. Z izdelavo opisne statistike smo ugotovili, da za skupno 73 % odraslih z AS živila redno (vsakodnevno ali enkrat tedensko) nakupuje nekdo drug, za 7,7 % enkrat mesečno, 19,2 % ta način ne uporablja nikoli. Preverili smo, ali se pojavljajo razlike v pogostosti tega načina nakupovanja glede na spol, starost ter način in kraj bivanja, a statistično pomembnih razlik nismo dokazali. Pri analizi samostojnega nakupovanja v fizičnih trgovinah, ki je drugi najpogostejši način, smo pri dobri polovici vprašanih ugotovili višjo stopnjo samostojnosti. 30,8 % oseb tako živila nakupuje vsakodnevno, 26,9 % pa enkrat tedensko. Petina vprašanih samostojno v fizičnih trgovinah nakupuje enkrat mesečno ali enkrat letno, medtem ko 23,1 % odraslih z AS fizičnih trgovin ne obiskuje nikoli. Naši rezultati niso v skladu z raziskavo Barnarda idr. (2001), ki so ugotovili, da samostojno nakupuje 11 % odraslih, 42 % pa pri tem potrebuje največjo mero pomoči in podpore. Tudi Cederlund idr.
(2007) so ugotovili, da manj kot 10 % odraslih z AM zmore povsem samostojno opravljati
39
osnovne spretnosti skrbi zase, kot je nakupovanje. Sklepamo, da so razlike nastale zaradi vzorca vprašanih, saj so bile v omenjenih raziskavah vključene osebe na celotnem spektru AM. Naš vzorec pa je vključeval le osebe z AS, za katere so značilni boljši izidi v odraslosti in višja stopnja samostojnosti. Pojavile so se tudi razlike glede na starostno skupino, osebe v starostnih skupinah do 20 let in 21–30 let samostojno v fizičnih trgovinah nakupujejo manj pogosto, kot tiste v skupini 41–50 let, kar je pričakovano. Dobro bi bilo, če bi to primerjali z vzorcem nevrotipičnih odraslih, saj bi tako preverili, ali so takšni izsledki specifični za osebe z AS, ali je pojav prisoten v vsej populaciji.
Podobne ugotovitve smo dobili tudi pri nakupovanju živil ob podpori druge osebe. To odrasli z AS uporabljajo redkeje, kot bi pričakovali glede na izsledke iz literature. Ti pravijo, da odrasli z AM ostanejo močno odvisni od podpore s strani družine, ne glede na njihov način bivanja (Cederlund idr., 2007), kar ponovno povezujemo z drugačnim vzorcem vprašanih.
Rezultati naše raziskave so pokazali, da skoraj polovica odraslih z AS nikoli ne nakupuje živil ob podpori druge osebe. 23.1 % oseb to uporabljajo enkrat mesečno, 15.4 % enkrat tedensko, 11,5 % enkrat letno, le ena oseba pa vsakodnevno. Rezultati so pokazali tudi razlike glede na način bivanja, pričakovano več podpore pri nakupovanju prejmejo tisti, ki živijo skupaj s starši.
Tudi pri tem načinu nakupovanja so se pokazale razlike glede na starost, osebe v skupinah do 20 let in 21–30 let pogosteje nakupujejo ob podpori druge osebe, kot osebe v skupinah 31– 40 let oz. 41–50 let.
Najredkeje živila nakupujejo v spletnih trgovinah, kar 84,6 % preko spleta živil ne nakupuje nikoli. Pričakovali smo, da bo pogostost nakupovanja živil preko spleta višja, saj je enostavnejše, ne zahteva stikov z drugimi ljudmi in s senzornimi dražljaji v trgovinah, a so rezultati pokazali drugače.
Preverjali smo, ali obstajajo razlike glede na spol in kraj bivanja v pogostosti posameznega načina nakupovanja, a statistično pomembnih razlik nismo našli.
Ugotavljali smo tudi, kako pogosto trgovino zapustijo pred zaključkom nakupa. Senzorni dražljaji v trgovinah naj bi osebam z AM predstavljali neugodje, zato naj bi bil v takem prostoru vedno možen prostor za umik, ki bi deloval kot senzorno zavetje (Mostafa, 2015). V našem primeru se potreba po tem ni pokazala, saj so rezultati pokazali, da le manjšina vprašanih trgovino pred zaključkom nakupa zapusti enkrat letno, enkrat mesečno ali enkrat tedensko, nihče pa vsakodnevno. Obenem nismo dokazali povezanosti zapuščanja trgovin pred zaključkom nakupa in senzorno preobčutljivostjo na izbrane dražljaje v trgovinah.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali obstaja povezanost med pogostostjo posameznega načina nakupovanja in preobčutljivostjo na izbrane senzorne dražljaje v trgovinah z živili ter s tem vpliv senzorne preobčutljivosti na samostojnost pri nakupovanju. S pomočjo Spearmanovega korelacijskega koeficienta smo ugotovil, da pri samostojnem nakupovanju v fizičnih trgovinah, z izogibanjem trgovinam (»zame nakupuje nekdo drug«) in zapuščanjem trgovine pred zaključkom nakupa ni statistično pomembne povezave s preobčutljivostjo.
Ugotovili pa smo, da osebe, ki izražajo več preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev, pogosteje uporabljajo nakupovanje ob podpori druge osebe, med tema spremenljivkama obstaja zmerna pozitivna povezanost, ki je statistično pomembna. Ugotovitev lahko povezujemo z izsledki avtorjev Doucé in Adams (2020), ki sta ugotovila, da je ob prisotnosti več vidnih (ali slušnih) dražljajev več izogibanja trgovine oz. več negativnih evalvacij le-te.
Možno je, da zato vidno preobčutljive osebe potrebujejo več podpore.
40
RV3: Katere prilagoditve trgovin z živili bi osebam z AS najbolj koristile?
V naši raziskavi pomembnejših povezav med samostojnostjo pri nakupovanju in preobčutljivostjo na izbrane dražljaje v trgovinah nismo dokazali. Kljub temu pa menimo, da bi senzorne prilagoditve dražljajev pozitivno vplivale na ugodje oseb z AS pri nakupovanju.
Primeri dobre prakse iz tujine kažejo, da se osebe z AM dobro odzivajo na določen čas, v katerem so senzorni vidiki trgovin prilagojeni (Hobbs, 2019). Za to so izbrali termine, v katerih je v trgovini že sicer manj gneče. Ker je bila gneča izpostavljena kot najbolj moteč senzorni dejavnik, predpostavljamo, da bi bila ta prilagoditev primerna za uvedbo tudi v slovenskih trgovinah. Da bi se osebe z AS lažje izognile gneči, bi bilo koristno, da bi bili na spletnih straneh trgovin dostopni termini, v katerih je pojav gneče bolj verjeten.
Smiselne bi bile tudi prilagoditve vidnih dražljajev. Vprašani so »preveč vidnih dražljajev naenkrat« uvrstili med pet najbolj motečih senzornih dejavnikov. Ta dejavnik je bil tudi edini, pri katerem smo ugotovili statistično pomembno povezanost z načini nakupovanja. Tisti, ki izražajo več preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev, pogosteje nakupujejo ob podpori druge osebe. Iz tega sklepamo, da bi zmanjšanje števila vidnih dražljajev pripomoglo k manjši potrebi po podpori s strani drugih oseb.
V priporočilih za senzorno ovrednotenje trgovin (AsIAm, 2018) je izpostavljena potreba po stalnosti prostora in položaja izdelkov. Glede na to, da je bilo spreminjanje položaja izdelkov v naši raziskavi označeno kot drugi najbolj moteč senzorni dejavnik, sklepamo, da bi bila ta prilagoditev dobrodošla. Pomembnost nespremenljivosti in predvidljivosti prostora je izpostavljena tudi v drugih, splošnih priporočilih za prilagajanje prostora za osebe z AM/AS.
Kot bolj moteča se je v naši raziskavi izkazala mešanica različnih zvokov, prilagoditve zvočnih dražljajev so tudi med najbolj pogostimi priporočili v literaturi. Tudi v našem primeru bi bilo primerno zmanjšanje števila in jakosti dražljajev v trgovinah, kot je v tujini že uvedeno ob
»senzorno prijaznih urah«.
V priporočilih organizacije AsIAm (2018) je navedeno, naj trgovine zmanjšajo možnost zaletavanja ljudi med sabo, tudi Giarelli in Fisher (2013) priporočata, naj bodo objekti po prostoru razporejeni tako, da je manjša možnost fizičnega stika med ljudmi. Na našem vzorcu vprašanih so se kot bolj moteči izkazali tudi ozki prehodi med policami, zato sklepamo, da bi bilo temu področju potrebno posvetiti več pozornosti.
V literaturi in priporočilih se pogosto pojavlja potreba po zagotavljanju prostora za umik za senzorno preobčutljive osebe z AM (Mostafa, 2015; Sánchez idr., 2011). V naši raziskavi rezultati niso pokazali potrebe po takšnem prostoru, saj vprašani zelo redko trgovino zapustijo pred zaključkom nakupa, zapuščanje pa ni povezano z senzorno preobčutljivostjo na izbrane
V literaturi in priporočilih se pogosto pojavlja potreba po zagotavljanju prostora za umik za senzorno preobčutljive osebe z AM (Mostafa, 2015; Sánchez idr., 2011). V naši raziskavi rezultati niso pokazali potrebe po takšnem prostoru, saj vprašani zelo redko trgovino zapustijo pred zaključkom nakupa, zapuščanje pa ni povezano z senzorno preobčutljivostjo na izbrane