18
Oblikovalci prostora se pri prilagajanju za osebe z AM najpogosteje osredotočajo na naslednje elemente:
− Vidni dražljaji
Osvetlitev naj bo mehka, po možnosti naravna (Giarelli in Fisher, 2013; Elwin idr., 2012; Ezell idr., 2018; Sánchez idr., 2011). Izogibati se je potrebno neonskim lučem, saj utripajo in oddajajo neprijeten zvok (Sánchez idr., 2011). V Autism Planning and Design Guidelines 1.0 (2018) so ugotovili, da utripajoče in pretirano svetle luči povzročajo neugodje mnogim odraslih z AM, zato so primernejše LED luči. Raziskava je pokazala, da uporaba vijolične, modre in rumene svetlobe nanje vpliva pomirjujoče.
Oblikovalci naj bodo pozorni na barve sten (Giarelli in Fisher, 2013), teksture in vzorce. Ti ne smejo biti v prevelikem kontrastu, preveč nasičeni ali kričeči (Sánchez idr., 2011).
− Zvočni dražljaji
Pomembne so akustične značilnosti materialov in konstrukcijskih elementov v prostoru (Giarelli in Fisher, 2013; Sánchez idr., 2011). Potrebno je zmanjšanje količine odvečnih dražljajev, a ne popolna zvočna izolacija prostorov. Čim manj naj bo notranjih in zunanjih virov zvoka, zidovi morajo biti primerno izolirani. Zmanjša naj se pojav odmeva z uporabo primernih materialov ter ustrezno razporeditvijo prostorov. Izogibajo naj se napravam, ki oddajajo zvok (npr. brneče neonske luči) (Mostafa idr., 2015). Na splošno naj bo zmanjšana možnost pojava hrupa (Ezell idr., 2018).
− Organizacija prostora
Prostor naj bo organiziran na jasen in smiseln način (Elwin idr., 2012). Pri razporeditvi objektov po prostoru naj bodo pozorni na možnost fizičnega stika (Giarelli in Fisher, 2013).
Prostor naj bo razdeljen na manjše dele, v katerem se lahko zadržuje manjše število ljudi hkrati. Ob taki razmejitvi je zmanjšano število senzornih dražljajev in socialnih stikov, zato je prostor bolj obvladljiv. Deli prostora so lahko razmejeni z zidovi, s predelnimi stenami, pohištvom, ali pa le vidno označeni z drugačno barvo in materiali. Prehodi med prostori naj bodo gladki in jasni, deli prostora pa razporejeni tako, da sledijo logičnemu zaporedju.
Spreminjanje namenov prostora in dražljajev v njem naj bo postopno, tako se izognemo nenadnim spremembam med prehajanjem (Mostafa, 2015).
Običajno je grajeno okolje organizirano glede na funkcijo prostora in njegovih delov. Prostor je razdeljen glede na namen oz. aktivnosti, ki se v njem dogajajo. Pri oblikovanju prostora za osebe z AM pa naj bo le-ta organiziran glede na senzorne lastnosti. Deli prostora s podobnim nivojem senzorne stimulacije naj bodo postavljeni skupaj in razdeljeni na tiste z visokim, zmernim in nizkim nivojem (Mostafa, 2015).
− Možnost umika
Osebe z AM naj imajo možnost umika, npr. v senzorne sobe, kjer lahko vzpostavijo ravnovesje (Sánchez idr., 2011). V prostoru naj bo zagotovljen majhen, jasno opredeljen in zaseben, senzorno nevtralen prostor. Lahko je povsem zaprt ali na drug način ločen od ostalega prostora. Nahaja naj se na jasno označenem in osebam z AM dostopnem mestu. Prostor za umik deluje kot senzorno zavetje, kamor se osebe z AM umaknejo, da se izognejo senzorni
19
preobremenitvi oz. če do nje že pride, se tam lahko z njo lažje spoprijemajo. V prostoru naj bodo na voljo predmeti, ki jim pri tem pomagajo (Mostafa, 2015).
− Varnost
Pri osebah z AM je lahko prisotno drugačno dojemanje prostora, globine, prisotne so posebnosti v propriocepciji, zato so nagnjeni k poškodbam. V prostorih je treba zagotoviti maksimalno varnost s primernimi materiali na vseh površinah, z ustreznim pohištvom, napeljavami ipd. (Mostafa, 2015). Varnost izpostavljajo tudi Ezell idr., 2018.
Poleg navedenih prilagoditev naj bo v prostoru tudi čim manj temperaturnih razlik (Sánchez idr., 2011) in zmanjšana možnost za pojav gneče (Ezell idr., 2018).
2.3.4 Prilagoditve trgovin z živili
Trgovine so zaradi namenske prisotnosti določenih senzornih dražljajev in večje količine ljudi specifičen prostor. Dražljaji so izven kontrole uporabnikov in s tem okolje, v katerem osebe z AM doživljajo splošno neugodje (Dunn, Saiter idr., 2002). Zato se jim pogosto izogibajo (AsIAm, 2018). V spodnji preglednici so našteta priporočila za ovrednotenje trgovin glede na posamezno skupino dražljajev (AsIAm, 2018).
Preglednica 5: Priporočila za senzorno ovrednotenje trgovin (AsIAm, 2018)
Skupina dražljajev Posamezni dražljaji v trgovini
Zvočni dražljaji Ozvočenje, glasba v ozadju, pogostost sprožitve alarma, izrazitost zvoka blagajne, pogostost gneče v trgovini.
Dražljaji vonja in okusa Prisotnost pekarne, svežega sadja in zelenjave, mesnice, ribarnice, usnjenih izdelkov in parfumov, možnost degustacije hrane.
Vidni dražljaji Stalnost prostora in položaja izdelkov, močne ali utripajoče luči, močne barve tal, sten in izdelkov, količina produktov, prisotnost zaslonov.
Taktilni dražljaji Materiali tal in sten, možnost zaletavanja ljudi med sabo.
V tujini, npr. na Irskem in v Združenem kraljestvu, v trgovinah in nakupovalnih centrih izvajajo senzorno prilagojene ure oz. ure, prijazne osebam z AM. Ob določenih dnevih v tednu ali urah prostor prilagodijo tako, da je ugodnejši osebam s posebnostmi v senzornem procesiranju. Zmanjšajo jakost glasbe ali jo ugasnejo, omejijo vse nenujne najave in obvestila po zvočnikih. V toaletnih prostorih izklopijo hrupne sušilce za roke in zagotovijo brisačke (Hobbs, 2019).
V prilagojenih nakupovalnih centrih so izboljšali tudi spletno dostopnost in ugotovili, da je ta prav tako pomembna kot prilagoditve fizičnega okolja. Obiskovalci lahko s pomočjo spletne strani načrtujejo obisk, si pomagajo z vizualnimi oporami in tako prostor postane bolj predvidljiv. Načrtujejo lahko, kaj lahko pričakujejo ob vstopu v trgovine, kako do njih dostopajo, ob katerih dnevih in urah je največ/najmanj gneče, kako najdejo toaletne prostore, kje lahko najdejo podporo in kaj vse lahko tam počnejo. Na spletu so dostopni tudi tlorisi/načrti stavbe in primeri možnih situacij, v katere lahko tam vstopajo (Hobbs, 2019). Vključili so tudi vodnike za samostojno nakupovanje z vizualnimi oporami. V njih so informacije o trgovini, dostopu do nje, kdaj je največ in najmanj gneče, kje in kako najti podporo. Vključen je tudi zemljevid za
20
lažjo orientacijo in predvidljivost. Na koncu vodnika je prostor za evalvacijo, kaj jim je bilo v trgovini všeč in kaj bi spremenili, da bi bil obisk trgovine še ugodnejši (The Howgate, 2019).
Na spletni strani trgovine SuperValu je dostopen tudi senzorni zemljevid (priloga 1). Na njem so jasno, z barvami podkrepljeno, označeni različni senzorni dražljaji v določenih delih trgovine. Na spletni strani so prikazane fotografije trgovine, dostopni so posnetki zvočnih dražljajev v posameznih delih prostora. Zapisan je tudi čas, v katerem je trgovina senzorno prilagojena osebam z AM (SuperValu, b. d.).
Ob prilagajanju fizičnega prostora je pomembno tudi izobraževanje zaposlenih o značilnostih AM (AsIAm, 2018; Hobbs, 2019). Zaposleni naj bodo ozaveščeni o posebnostih v socialni komunikaciji in interakciji, težavah z organizacijo (npr. ob zlaganju izdelkov v vrečke, iskanje denarnice …) in pomenu samostimulirajočega vedenja, ki je lahko posledica posebnosti v senzornem procesiranju (AsIAm, 2018).
Osebe z AM in njihovi starši se na prilagojene trgovine zelo dobro odzivajo, menijo, da je nakupovanje v njih veliko prijetnejše, atmosfera je ugodnejša. V nekatere trgovine prej niso mogli zahajati zaradi velike verjetnosti senzorne preobremenitve, s prilagoditvami pa jim je to omogočeno. Zaradi dobrega odziva javnosti so nekatere trgovine podaljšale prilagojen čas (Hobbs, 2019).
Pri oblikovanju prostora za osebe z AM je izrednega pomena, da so sami vključeni v prilagajanje, pa tudi njihovi starši in drugi bližnji, saj iz lastnih izkušenj najbolje vedo, kaj potrebujejo (Hobbs, 2019; Ezell idr., 2018). Hobbs (2019) predlaga, naj se s prilagajanjem začne postopoma, s koraki, ki ne zahtevajo večjega finančnega vložka (zmanjšanje jakosti osvetlitve in glasbe, obvestil po zvočnikih …).
21
3 Empirični del
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Pri osebah z AS so pogosto prisotne posebnosti v senzornem procesiranju, kot je senzorna preobčutljivost. Ta vpliva na mnoga področja funkcioniranja, tudi na nakupovanje, ki je eden od dejavnikov samostojnosti pri skrbi zase. Nakupovanje živil jim zaradi senzorne nasičenosti trgovin predstavlja neprijetno izkušnjo, zato se ga mnogi izogibajo. Posledično potrebujejo na tem področju večjo mero podpore s strani staršev. Senzorne prilagoditve prostorov pozitivno vplivajo na funkcioniranje oseb z AM, kar kažejo primeri dobre prakse iz tujine. Pri nas se senzorne prilagoditve okolja za osebe z AM osredotočajo na šole in vrtce. Glede na to, da je senzorna preobčutljivost prisotna tudi pri odraslih, je pomembno, da senzorno prilagajamo tudi druge prostore in s tem pozitivno vplivamo na njihovo kakovost življenja. V tej raziskavi se v skupini oseb z AM osredotočamo na osebe z AS, glede na to, da pri njih ni prisoten pomembnejši zaostanek na kognitivnem in govorno-jezikovnem področju, ki bi še dodatno vplival na njihovo samostojnost. Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšen način osebe z AS nakupujejo živila, kateri dražljaji v trgovinah z živili so najbolj moteči in v kakšni meri vplivajo na njihovo samostojnost pri nakupovanju. Na tej osnovi smo oblikovali smernice za prilagoditve. Naš namen je bil poglobiti razumevanje o tem, kako posebnosti na področju senzornega procesiranja pri osebah z AS vplivajo na njihovo samostojnost pri nakupovanju živil, saj v Sloveniji tovrstna raziskava še ni bila izvedena.
3.2 Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja
Z raziskavo v magistrskem delu smo želeli ugotoviti, na kakšen način osebe z AS nakupujejo živila in kateri dražljaji v trgovinah z živili so zanje najbolj moteči. Ugotavljali smo, ali in v kolikšni meri dražljaji vplivajo na njihovo samostojnost pri nakupovanju in katere senzorne prilagoditve v trgovinah bi jim najbolj koristile. Iz tega smo izpeljali smernice za prilagoditve trgovin, ki bi jih lahko implementirali v praksi.
Na podlagi ciljev raziskave smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
− RV1: Kateri senzorni dražljaji v trgovinah z živili so za odrasle z AS najbolj moteči?
− RV2: Ali senzorni dražljaji v trgovinah z živili vplivajo na njihovo samostojnost pri nakupovanju?
− RV3: Katere prilagoditve trgovin z živili bi osebam z AS najbolj koristile?
3.3 Raziskovalni pristop in metode raziskovanja
Za namen raziskovanja smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo ter kvantitativen raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili z anketiranjem preko nestandardiziranega anketnega vprašalnika, oblikovanega za namen magistrskega dela.
3.3.1 Opis vzorca
Vzorčenje je bilo neslučajnostno in namensko. V raziskavi je sodelovalo 26 mladostnikov in odraslih oseb z AS. V nadaljevanju je predstavljen podrobnejši opis vzorca glede na spol, starost, način in kraj bivanja.
22
V raziskavi je sodelovalo 14 moških (53,8 %) in 12 žensk (46,2 %).