35 % staršev bi si želelo več skupnega sodelovanja v času epidemije COVID-19. Ta oblika ima določene prednosti, kot so omogočanja konkretnih pogovorov dveh individualnih udeležencev, vzgojitelja in starša (Prodanović, 1981). Po drugi strani pa je pomanjkljivost, da vzgojitelj ne more ugoditi vsem željam staršev. 28 % si želi več individualnega sodelovanja.
Vzgojitelj spregovori s starši s kratkimi informacijami, ki pa so bistvenega pomena. Manj spletnega sodelovanja v času epidemije si želi 26 % staršev in pod drugo je 6 % napisalo, da so imeli dovolj sodelovanja s šolo pri šoloobveznem otroku.
Starši bi si želeli pri sodelovanju v času epidemije spremeniti to, da bi bilo več skupnega sodelovanja. Mislim, da so pogrešali sodelovanje celotne skupine. Po Lepičnik Vodopivec (2012) je pozitivna stran te oblike sodelovanja to, da omogoča konkreten pogovor in je tudi ekonomična. Je pa slabost, da vzgojitelj žal ne more uresničiti vsem željam staršev.
28%
39
6 ZAKLJUČEK
Sodelovanje vrtca in staršev je pomemben dejavnik otrokovega razvoja. Če je odnos med starši in vzgojitelji usklajen, si med seboj prizadevajo za optimalni razvoj vseh otrokovih potencialov. V predšolskem obdobju je otrok veliko bolj kot kadarkoli v življenju navezan in odvisen od svojih staršev. Starši in tudi vzgojitelji najbolj vplivajo na otrokova stališča ravno v tem obdobju. Priporočljivo je, da sta družinska vzgoja in vrtec povezana. Vzgojitelj mora čimbolj poznati otroka, njegove navade, značilnosti, načela, skratka se čim bolj približati družinskemu okolju. Bolje bo poznal otroka, uspešnejše bo sodelovanje s starši. Kot zapiše Senica (1998), se vzgoja otroka začne v družini ter nadaljuje v vrtcu. Vrtec je prostor, za katerega je potrebno, da služi otroku in njegovim potrebam. Vzgojitelji morajo starše vključevati v svoje delo. Zavedati se morajo, da imajo starši določene pravice in dolžnosti. Pri doseganju otrokovih napredkov imajo pomembno vlogo in so hvaležen vir informacij.
Pri opravljanju študentskega dela v različnih vrtcih sem opazila, da imajo vzgojitelji različna stališča do staršev. Vendar je za uspešno in usklajeno sodelovanje pomembno, da nanje gledamo kot na pomoč. Starši pomagajo vzgojitelju v zvezi z otrokom. Bolj vzgojitelj pozna otroka, lažje ga vzgaja. Starši pa ne smejo pozabiti, da so vzgojitelji na pedagoškem področju strokovno podkovani, zato nimajo nikakršne pravice posegati v vzgojiteljevo delo, lahko pa z njim sodelujejo. Naučiti se morajo poslušati vzgojitelja ne glede težavnost svojega otroka.
Sprejemati morajo odločitve in odgovornosti. Enako velja tudi za vzgojitelja. Staršem nikoli ne sme podajati lažnih informacij, četudi bi želeli starši kdaj slišati drugače.
Vzgojitelj izvaja formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši. Na podlagi moje ankete, ki sem jo poslala staršem v reševanje, se je 38 % odločilo, da je najpogostejša formalna oblika izvajanja roditeljski sestanek in neformalna uvajanje otroka v vrtec (67 %). Zanimalo me je, kako so starši zadovoljni s podajanjem informacij o njihovem otroku. Večina se je odločila, da so zadovoljni (52 %), zelo malo se je odločilo, da so nezadovoljni (13 %). Nihče pa ni zelo nezadovoljen. Menim, da je pomembno, da vzgojitelji staršem podajo ne le bistvene informacije, ampak tudi splošne informacije. Tiste, ki se nanašajo na otroka, četudi niso tako zelo pomembne. Ker se nahajamo v obdobju epidemije COVID-19, so morali vrtci spremeniti način sodelovanja. Nekateri so sodelovali po elektronski pošti. Tak način sodelovanja je izvajalo 52 %, kar je malo več kot polovica. Menim, da so ta način uporabljali zato, ker je večina staršev že iz preteklosti vešča takšnega sodelovanja. 25 % je uporabljalo spletne
40
aplikacije, kot so Zoom, Teams, Skype, e-asistent itd. Nekateri so imeli možnost sodelovanja po telefonu (15 %). Na daljavo so izvajali različne oblike sodelovanja, kot so pogovorne ure, roditeljski sestanki in individualni pogovori. Nekateri pa na daljavo niso izvajali nobene oblike. Večina vzgojiteljev je bila na voljo po dogovoru (67 %). V času epidemije COVID-19 so bili starši z 59 % zadovoljni z dostopnostjo vzgojiteljev, kar je več kot polovica. Na koncu me je zanimalo, kaj bi si želeli v času epidemije COVID-19 na podlagi sodelovanja spremeniti. 35 % bi si želelo več skupnega sodelovanja. Menim, da so pogrešali skupino staršev vseh otrok. Skupno sodelovanje je namenjeno vzgojitelju s celotno skupino. Dobro je, da omogoča nek konkreten pogovor, bodisi o problemu ali rešitvi. Slabost te skupine je, da vzgojitelj žal ne more ugoditi vsem željam, ki jih imajo starši otrok.
Vzgojitelji in starši se morajo zavedati, da je sodelovanje pomembno za otrokovo korist. Pri sodelovanju mora vzgojitelj upoštevati različna načela, metode in principe dela. Starši morajo poznati svoje pravice in dolžnosti, obenem pa se morajo zavedati, da ima tudi vzgojitelj svoje pravice in dolžnosti. Pomembna je tudi delitev odgovornosti in različnih pristojnosti. Vrtec mora spoštovati kulturo, jezik, identiteto, vrednote, vero, prepričanja in stališča. Obenem pa morajo starši spoštovati in vedeti, kje so meje strokovnosti ustanove.
41
7 LITERATURA IN VIRI
Bahovec, E. et al. (1999). Kurikulum za vrtce – predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Balič, F. in Borucky, V. (1990). Oblike sodelovanja s starši – utrjevanje vezi med otrokovim domom in vrtcem. V: Blažič, M. (Ur.). Vzgojitelj kreator predšolske vzgoje. (173–180).
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Brajša P. (1993). Pedagoška komunikacija. (1992). Življenje otrok v vrtcu, vzgojitelj, otrok in starši predlagajo.
Cankar, F. (2009). Šola kot stičišče partnerjev: Sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Devjak, T., Berčnik, S. (2018). Vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Gordon, T. (1991). Družinski pogovori: Razreševanje konfliktov med otroci in starši.
Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Janež, N. (1998). Vzgoja je skupna naloga staršev in vzgojiteljev. V: A., Žerovnik. (Ur.), Državljanski forum Družina – šola. Ljubljana: Družina, Pedagoški inštitut.
Jensen, E. in Jensen, H. (2011). Dialog s starši. Ljubljana: Inštitut za družino Manami.
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.Zavod RS za šolstvo. 2. izd., 5. natis.
Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana:
Misch, Oblak in Schwaz.
Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Marjanovič Umek, L., Ferjančič, J. (1992). Življenje otrok v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Založba Rokus.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina in vrednote. Ljubljana: Založba EDUCY d. o. o.
Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Valentinčič, J. (1981). Sodelovanje s starši – priročnik. Ljubljana: Dopisna delavska univerza UNIVERZUM.
42
Vonta, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V A. Žerovnik (Ur.), Družina – šola (110–112). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Higienska priporočila (2020). Pridobljeno s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko- vzgojo/Okroznice-vrtci/Higienska-priporocila-NIJZ-za-vrtce-v-casu-epidemije-Covid-19.pdf (5. 8. 2021).
Higienska priporočila (2020) Pridobljeno s
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/higienska_priporocila_za_prepreceva nje_sirjenja_okuzbe_s_sars-cov-2_v_vrtcih.pdf (1. 9. 2020).
http://www.pedagoska-obzorja.si/revija/Vsebine/PDF/DSPO_2016_31_1.pdf
Brejc, M. in Ažman, T. (2021). Sodelovanje s starši kot kazalnik kakovosti (vodenja) vrtca in
šol. Pridobljeno s
http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2021/07/SR_Sodelovanjesstarsi2021.pdf (23. 9. 2021).
Zgonec, P. in Mervic, T. (2020). Tranzicija – o prehodih med domačimi in učnimi okolji v času epidemije COVID-19. Korona in vrtec. (53–57). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.korakzakorakom.si/storage/app/files/Zbornik-strokovni%20posvet%20Korona%20in%20vrtec-november%202020-koncna-CIP.pdf
43
8 PRILOGA
8.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik
Sem Nina Jančigaj, absolventka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Pišem diplomsko nalogo z naslovom Sodelovanje s starši v času epidemije.
Prosim Vas če si vzamete malo časa in rešite vprašanja, ki jih potrebujem za raziskovalne namene. Anketni vprašalnik je popolnoma anonimen.
Hvala vsakemu posebej!
Na zastavljena vprašanja odgovorite tako, da pri vsakem vprašanju obkrožite odgovor, ki se vam zdi najprimernejši.
1. Katere formalne oblike sodelovanja s starši izvaja vrtec v skupini vašega otroka?
a) Pogovorne ure, b) roditeljski sestanek, c) pisna sporočila, d) individualni pogovori, e) drugo.
2. Katere neformalne oblike sodelovanja s starši izvaja vrtec v skupini vašega otroka?
a) Uvajanje otroka v vrtec, b) dan odprtih vrat,
c) šola za starše, d) drugo.
3. Vam vrtec nudi dovolj možnosti za sodelovanje s starši glede vašega otroka? Prosim na kratko pojasnite svoj odgovor.
4. V kakšni obliki prejmete največ informacij glede vašega otroka?
a) V psini obliki,
44 b) v ustni obliki.
5. Kako ste zadovoljni s informacijami od vzgojitelja, kar se tiče vašega otroka v vrtcu?
a) Zelo zadovoljni, b) zadovoljni, c) nezadovoljni, d) zelo nezadovoljni.
6. Ste v času epidemije COVID- 19 sodelovali z vrtcem?
a) Da, b) ne.
7. Kako ste z vzgojiteljem sodelovali v času epidemije COVID-19?
a) Preko elektronske pošte,
b) preko spletnih aplikacij (Zoom, Teams, e- asistent …), c) po telefonu,
d) drugo.
8. Katere oblike sodelovanja na daljavo ste izvajali v času epidemije COVID-19?
a) Pogovorne ure, b) roditeljski sestanek, c) individualni pogovor,
d) nismo izvajali nobene oblike sodelovanja, e) drugo.
9. Kolikokrat so vam bili vzgojitelji na voljo v času epidemije COVID-19?
a) Enkrat tedensko, b) enkrat mesečno, c) po dogovoru, d) drugo.
10. Kako ste zadovoljni z dostopnostjo informacij v času epidemije COVID-19?
a) Zelo zadovoljni, b) zadovoljni,
45 c) nezadovoljni,
d) zelo nezadovoljni.
11. Kaj je bilo dobro pri sodelovanju epidemije v času COVIDA-19?
a) Dostopnost vzgojitelja,
b) vzgojiteljeva pripravljenost dejavnosti namenjene otrokom, c) več časa namenjenega sodelovanju z vzgojiteljem,
d) manj sodelovanja preko spleta, e) drugo.
12. Kakšnega sodelovanja bi si v času epidemije COVID- 19 želeli?
a) Več individualnega sodelovanja, b) več skupnega sodelovanja, c) manj sodelovanja preko spleta, d) drugo.
Iskrena hvala vsakemu posebej za sodelovanje!