Informacijsko-komunikacijska infrastruktura in razvoj novih storitev

morala Slovenija selekcionirati priselitve tako, da bo pritegnila iz drugih držav predvsem tiste poklicne kategorije, pri katerih bo razkorak med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu delovne sile v prihodnjih letih največji (najverjetneje v tehničnih poklicih in na področju informatike) in se hkrati branila pred morebitnim pretiranim prilivom delovne sile, kjer se že pojavlja presežek delovne sile. Na drugi strani pa bo morala najti inštrumente za zadrževanje emigracije mladih in usposobljenih kadrov z zagotavljanjem življenjskih in delovnih pogojev, ki so primerljivi ravni v EU, z oblikovanjem razvojnih jeder, ki bi pritegnila mlade usposobljene ljudi in zagotavljanje primerne ravni dohodkov in stanovanjske ponudbe.

Prioritetne smeri ukrepanja na področju mobilnosti delovne sile in stanovanjske politike so torej naslednje:

a/ Povečati ponudbo najemnih stanovanj, vpeljati in urediti sistem objektnih in subjektnih subvencij, razširiti sistem finančnih mrež (nacionalna stanovanjska varčevalna shema) in projektnega financiranja stanovanjske gradnje;

b/ Migracijska politika mora biti usmerjena v naslednji dve smeri: (i) pri priseljevanju pritegniti v Sloveniji deficitarne poklicne kategorije (predvsem v tehničnih poklicih in na področju informatike); (ii) pri odseljevanju destimulirati odhod mladih in usposobljenih kadrov (zagotavljanje z EU primerljivih življenjskih in delovnih pogojev).

prehod v informacijsko družbo ter da bi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabila kot vzvod nadaljnjega razvoja. Čeprav Slovenija že uvaja informatizacijo nekaterih področij (zdravstvo, plačilni promet, bančništvo), je potreben celovit pristop v obliki nacionalne strategije in akcijskega načrta za usklajeno in pospešeno uvajanje informacijske družbe ob najširšem družbenem konsenzu, saj je le na ta način možno doseči optimalne učinke. Ker je to prednostnega pomena za prihodnji razvoj Slovenije, je potrebno pripraviti ustrezne načrte in zatem vzpostaviti vladni organ, ki bo celovito nadzoroval izvajanje sprejete strategije in pripravljal ustrezne ukrepe. V ospredju naj bodo ukrepi na področju gospodarstva (zlasti majhna podjetja) in družbene infrastrukture (izobraževanje, raziskave in razvoj, tehnologija).

Tak pristop je potreben zaradi počasne informatizacije podjetij, omejenosti e-poslovanja med podjetji, problema pomanjkanja visoko usposobljenih kadrov s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije in povezanih storitev, upočasnitve dinamike rasti uporabnikov interneta in širitve osebnih računalnikov med gospodinjstvi, slabe funkcionalne pismenosti Slovencev, ki omejuje absorbcijsko sposobnost za nove tehnologije in uporabo storitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Zaradi omenjenih razlogov je z vidika Strategije ključnega pomena, da se takoj aktivno in pospešeno vključimo v dinamične strukturne in tehnološke spremembe v svetu v smeri informacijske družbe, ki opredeljujejo uspešnost gospodarstev in države nasploh.

Ključne usmeritve za spodbujanje uvajanja informacijske družbe v času realizacije Strategije so:

a/ V okviru pospešenega vlaganja v izobraževanje in strokovno usposabljanje je potrebno posebej poudariti znanja in veščine, potrebne za izkoriščanje priložnosti, ki jih nudi informacijska družba;

b/ Deregulacija telekomunikacij, vzpostavitev sodobne telekomunikacijske infrastrukture in razvoj novih storitev;

c/ Povečanje vlaganj v raziskave in razvoj tehnologij, ki spodbujajo prehod v informacijsko družbo ob pospešenem sodelovanju med gospodarstvom, državno upravo in raziskovalno-izobraževalno sfero;

č/ Uvajanje sodobne in učinkovite državne uprave, ki bo zagotavljala čim več javnih storitev gospodarskim subjektom in državljanom preko informacijsko-komunikacijske infrastrukture (npr. dohodnina, vložišča) in na ta način spodbujala e-poslovanje med širšo populacijo. Uvajanje sodobne uprave mora potekati usklajeno s splošno informatizacijo gospodarstva in družbe.

5.1.2.1. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura

Hitrost prehoda v informacijsko družbo, ki temelji na znanju, bo v veliki meri opredeljena z razvitostjo informacijsko-komunikacijske infrastrukture in absorbcijsko sposobnostjo uporabe novih tehnologij. Že danes mnoga podjetja v Sloveniji intenzivno uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za povečanje konkurenčnosti. Vse širša uporaba novih storitev, povezanih z elektronskim poslovanjem, ki jih uporablja tako gospodarstvo, javni sektor, državna uprava kot državljani, bo samo še povečala količino podatkov, ki se prenašajo preko obstoječe informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture. Zato je vzpostavitev visoko

zmogljive in cenovno dostopne informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter povezanost različnih omrežij za prenos podatkov nujni predpogoj za učinkovito delovanje gospodarstva, javnega sektorja in uprave ter vključevanje v mednarodne integracijske procese.

Slovenija zaostaja za EU po zmogljivosti informacijsko-komunikacijske infrastrukture, po regulativni kakor tudi po institucionalni urejenosti tega področja, ki jo narekuje enotni trg EU. Za hiter razvoj informacijsko-komunikacijske infrastrukture so potrebne velike naložbe, ki jih lahko država bolj kot z neposrednim financiranjem spodbudi z bolj tržno naravnano regulativo ter z zagotavljanjem stabilnih in preglednih pogojev za delovanje telekomunikacijskega trga. Regulativo je potrebno prilagoditi v smeri večje preglednosti in fleksibilnosti ter ustanoviti neodvisni regulativni organ za telekomunikacije, kar je predpogoj za pritegnitev potencialnih investitorjev.

Da bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami EU ter vzpostavila predpogoje za učinkovito delovanje podjetij, javne uprave in državljanov v razmerah informacijske družbe, bo država delovala v skladu z naslednjimi ključnimi usmeritvami:

a/ Liberalizirati trg telekomunikacijskih storitev ob zagotavljanju varnosti poslovanja udeležencev na trgu in privatizirati dominantnega operaterja;

b/ Čimprej posodobiti telekomunikacijsko omrežje, vključno z naročniškimi zankami, s skupnimi vlaganji privatnega sektorja, zunanjih investitorjev oziroma strateških partnerjev in države;

c/ Zagotoviti dostop do javnega telekomunikacijskega omrežja na osnovi odprtega univerzalnega dostopa in zagotoviti medomrežne povezave;

č/ Omogočiti hiter dostop do Interneta po konkurenčnih cenah celotnemu prebivalstvu, vključiti širše segmente družbe v izkoriščanje storitev interneta in posebej spodbujati dostop za posebne skupine (mladi, starejši, invalidi).

5.1.2.2. Spodbujanje razvoja novih storitev

Sodobna informacijsko-komunikacijska infrastruktura zahteva vrsto storitev, ki podpirajo njeno delovanje, skupaj z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pa omogoča razvoj novih, na znanju temelječih storitev (npr. e-poslovanje, e-bančništvo, delo na daljavo, pouk na daljavo). Poleg informacijsko-komunikacijskih storitev se v razvitih državah krepi tudi pomen poslovnih in finančnih storitev, vse pa imajo visoko dodano vrednost ter povečujejo učinkovitost celotnega gospodarstva in družbe. Gre za visoko specializirane storitve, ki jih večina podjetij zaradi pomanjkanja človeških in finančnih virov ne proizvaja interno (kar niti ne bi bilo smotrno), pač pa jih kupuje na trgu od specializiranih ponudnikov. Tudi sodobne države (uprava in javne službe) v vse večji meri kupujejo te storitve na trgu in tako povečujejo svojo učinkovitost in fleksibilnost.

V Sloveniji raven razvoja teh storitev, njihova učinkovitost, kakovost in pestrost zaostajajo za državami EU. Ob tem se pri nas zanemarja dejstvo, da se nove informacijsko-komunikacijske storitve, poslovne in finančne storitve ne razvijajo zgolj spontano preko tržnega mehanizma, pač pa potrebujejo ustrezen institucionalni in pravni okvir ter inovacijam naklonjeno okolje, ki spodbuja njihov razvoj. Slovenija nima ustrezne politike razvoja sodobnih storitev (poslovnih, finančnih,

informacijsko-komunikacijskih), medtem ko jo EU ima in temelji na horizontalnih politikah, ki jih dopolnjuje neposredna pospeševalna politika (npr. v V. okvirnem programu za področje tehnologij informacijske družbe).

Slovenija bo v prihodnje bolj dinamično in fleksibilno oblikovala politiko in mehanizme za spodbujanje razvoja informacijsko-komunikacijskih, poslovnih in finančnih storitev. Ob zagotavljanju sodobne telekomunikacijske infrastrukture in zadostne ponudbe visoko usposobljenih kadrov z ustreznimi tehničnimi in managerskimi znanji ter ob politiki deregulacije in liberalizacije, ki bosta spodbudili večjo konkurenco med ponudniki storitev, so za razvoj novih storitev potrebne predvsem naslednje usmeritve in aktivnosti:

a/ Ustanavljanje poslovno-podpornih mrež, ki bi zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem na enem mestu nudile vrsto specializiranih storitev, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje;

b/ Oblikovanje skladov tveganega kapitala, ki vzpodbujajo inovativnost in nastanek podjetij, ki ponujajo nove tehnologije in storitve;

c/ Oblikovanje tehnoloških parkov in inkubatorjev, v okviru katerih bodo delovala podjetja, ki razvijajo podporo e-poslovanju, nove storitve in tehnologije;

č/ Pospeševanje elektronskega poslovanja med državno upravo in podjetji ter med državno upravo in državljani, ki bo posledično bolj podprlo tudi elektronsko poslovanje med podjetji;

d/ Pritegnitev neposrednih tujih investicij v razvoj novih storitev zaradi prenosa specifičnih managerskih, marketinških in organizacijskih znanj.