Raziskave in tehnološki razvoj

informacijsko-komunikacijskih), medtem ko jo EU ima in temelji na horizontalnih politikah, ki jih dopolnjuje neposredna pospeševalna politika (npr. v V. okvirnem programu za področje tehnologij informacijske družbe).

Slovenija bo v prihodnje bolj dinamično in fleksibilno oblikovala politiko in mehanizme za spodbujanje razvoja informacijsko-komunikacijskih, poslovnih in finančnih storitev. Ob zagotavljanju sodobne telekomunikacijske infrastrukture in zadostne ponudbe visoko usposobljenih kadrov z ustreznimi tehničnimi in managerskimi znanji ter ob politiki deregulacije in liberalizacije, ki bosta spodbudili večjo konkurenco med ponudniki storitev, so za razvoj novih storitev potrebne predvsem naslednje usmeritve in aktivnosti:

a/ Ustanavljanje poslovno-podpornih mrež, ki bi zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem na enem mestu nudile vrsto specializiranih storitev, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje;

b/ Oblikovanje skladov tveganega kapitala, ki vzpodbujajo inovativnost in nastanek podjetij, ki ponujajo nove tehnologije in storitve;

c/ Oblikovanje tehnoloških parkov in inkubatorjev, v okviru katerih bodo delovala podjetja, ki razvijajo podporo e-poslovanju, nove storitve in tehnologije;

č/ Pospeševanje elektronskega poslovanja med državno upravo in podjetji ter med državno upravo in državljani, ki bo posledično bolj podprlo tudi elektronsko poslovanje med podjetji;

d/ Pritegnitev neposrednih tujih investicij v razvoj novih storitev zaradi prenosa specifičnih managerskih, marketinških in organizacijskih znanj.

desetletju ležijo v procesu defenzivnega tranzicijskega prestrukturiranja, ki je podjetniške aktivnosti osredotočal na reševanje kratkoročnih »eksistenčnih«

problemov. Podjetja so se ob redkih primerih ofenzivnega pristopa odločala za preživetveno strategijo, k čemur je svoje prispevala tudi ekonomska politika, ki je državne pomoči usmerjala pretežno v socialno reševanje podjetij.

Za Slovenijo je tako danes značilno: (i) pomanjkanje uporabnih tehnološko usmerjenih raziskav, skromno sodelovanje med podjetji ter med podjetji in raziskovalno sfero, šibko povpraševanje podjetij po storitvah raziskovalnih institucij;

(ii) poudarjanje tehnološke dimenzije inovacijskega procesa in prenosa tehnologije ter zanemarjanje upravljavskega, organizacijskega in marketinškega vidika, ki so kritičnega pomena za uspešno difuzijo inovacij; (iii) zapostavljanje regionalne dimenzije v razvijanju nacionalnega inovacijskega sistema (nezadostna in neustrezna podpora pri zagotavljanju finančnega in institucionalnega okvira); (iv) slabo koriščenje mreže institucij za difuzijo inovacij in prenos tehnologije, čeprav je Inovacijski relejni center (IRC) že aktiven; (v) netransparentnost dosedanjega (ne)sistema in nepovezanost posameznih mehanizmov za spodbujanje inovacijske dejavnosti, ki onemogoča njihovo medsebojno sodelovanje in delitev dela; (vi) nejasno opredeljene prioritete vlade na področju raziskav in razvoja, prešibko sodelovanje med ministrstvi.

PREDLOG PROGRAMA VLADE ZA SPODBUJANJE TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA DO 2003

Slovenska politika na področju tehnološkega razvoja izhaja iz stališča, da je tehnološki razvoj neposredno ali posredno sestavni del vseh področnih strategij, zato je potrebno medministrsko sodelovanje. Med ekonomskimi cilji predloga Programa vlade za spodbujanje tehnološkega razvoja do 2003 izstopajo: (i) aktivno vključevanje slovenskih podjetij v procese globalizacije; (ii) dvig bruto dodane vrednosti s povečanjem deleža proizvodnje izdelkov visoke tehnologije - na osnovi novih oziroma inoviranih tehnoloških postopkov; (iii) povečanje podjetniških vlaganj v razvoj zahtevnejših tehnologij in s tem zagotavljanje njihove dolgoročne ekonomske uspešnosti. Med drugimi nalogami je potrebno izpostaviti še: (i) spodbujanje sodelovanja raziskovalnih institutov ter univerz s podjetji pri skupnih razvojnih projektih; (ii) spodbujanje hitrejšega prenosa znanja iz raziskovalne sfere v podjetja;

(iii) spodbujanje strateškega povezovanja slovenskih podjetij (med seboj in s tujimi) na področju razvoja in trženja; (iv) povezovanje spodbujanja tehnološkega razvoja z naložbami v varstvo okolja. Učinki bi se odrazili v povečanju: (i) izdatkov podjetij za raziskave in razvoj, (ii) števila razvojno aktivnih podjetij in razvojnih strokovnjakov, (iii) bruto dodane vrednosti na zaposlenega v teh podjetjih, (iv) števila podjetij, ki bodo začela s poslovanjem v tehnoloških parkih, (v) deleža novih podjetij, ustanovljenih z rizičnim kapitalom, in deleža hitro rastočih podjetij, (vi) konzorcijev podjetij in industrijskih grozdov, še posebej v povezavi s pospeševanjem internacionalizacije, (vii) števila s patenti zaščitene industrijske lastnine.

Rezultat uspešne raziskovalno razvojne in inovacijske politike je povečanje bruto dodane vrednosti na zaposlenega. K povečanju dodane vrednosti prispeva zlasti (i) povečanje deleža proizvodnje izdelkov visoke tehnologije, (ii) hitrejše uvajanje novih, tehnološko zahtevnejših izdelkov (v prihodnje bi bilo potrebno skrajšati čas zamenjave izdelkov vsaj za četrtino, tako da bi v naslednjih petih letih zamenjali 50%

obstoječih izdelkov z novo generacijo izdelkov, medtem ko se danes v petih letih zamenja le 37,5% izdelkov) in (iii) povečanje deleža prodaje na nove, zahtevnejše in donosnejše trge. Aktivno vključevanje podjetij in raziskovalne sfere v procese globalizacije bo omogočilo hitrejši prenos znanja in komercializacije raziskovalno razvojnih rezultatov. Pogoj za povečanje sposobnosti za obvladovanje obstoječih in uvajanje novih tehnologij je dobro delujoča nacionalna tehnična infrastruktura (kot npr. meroslovni sistem), predvsem pa je potreben velik premik na področju izobraženosti in usposobljenosti kadrov na vseh ravneh, zlasti pa vodilnega in drugega managementa v podjetjih, državnih organih in javnih službah.

Povečanja nacionalne konkurenčne sposobnosti si ni moč predstavljati brez večjih vlaganj v raziskave in razvoj - skupaj okrog 2% bruto domačega proizvoda - ob istočasno spremenjeni strukturi raziskovalno razvojnih aktivnosti v smislu povečanja deleža aplikativnih in razvojnih raziskav ter deleža raziskovalno razvojnih kadrov v gospodarstvu. Tehnološki razvoj bo v prihodnje iniciiral in spodbujal predvsem podjetniški sektor in bo manj odvisen od neposrednih državnih finančnih spodbud.

Zato se morajo zapomembnejše premike na področju tehnološkega razvoja povečati predvsem vlaganja samega podjetniškega sektorja. Čeprav obseg vlaganj države že sedaj dobro prenese mednarodne primerjave, bo država v prihodnje povečala vlaganja v raziskovalno razvojno dejavnost v obsegu, ki bo spremljal velikost vlaganj podjetniškega sektorja za te namene.

Slovenska raziskovalna razvojna politika bo bolj upoštevala prednosti raziskovalnih institutov in raziskovalnih enot v zasebnem sektorju. Vlada bo pomagala javnemu znanstvenemu sektorju pri prilagajanju novim oblikam nastajanja znanja v podjetjih, obenem pa zagotavljala financiranje izvirnih raziskovalnih predlogov na področju temeljnih raziskav. Z namenom pospeševanja sodelovanja različnih akterjev v inovacijskih procesih (javni in zasebni sektor; sinergija med tržno vodenim raziskovalno razvojnim delom in tistim, ki ga usmerjajo vladni programi na področju znanosti, zdravstva, obrambe, varstva okolja) bo vlada vzpostavila sistem industrijske in intelektualne lastnine ter pospeševala razvoj "spin off" podjetij.

Pomembno vlogo pri pospeševanju tehnološkega razvoja ima oblikovanje celovitega podpornega okolja. To zajema sistem izobraževanja in usposabljanja človeških virov, inovacijsko kulturo ter spodbudno okolje za razvijanje in prenos znanja in tehnologije, odpiranje poti za učinkovit pretok kapitala, vključno z rizičnim, vse oblike materialne infrastrukture, tudi informacijsko-komunikacijske, mehanizme za krepitev socialne kohezije in preprečevanje izločenosti ter infrastrukturo za ohranjanje okolja. Pospešen razvoj podpornega okolja je še posebej pomemben prav za družbe na podobni stopnji razvoja kot Slovenija.

Zaradi odprtosti in vključevanja Slovenije v EU se bo v prihodnje povečal delež notranjih in zunanjih investicij v raziskave in razvoj na osnovi evropskih in globalnih zavezništev. Že pridruženo članstvo v EU spremlja širok mednarodni pretok blaga, investicij, strokovnjakov in novih idej. To omogoča večjo absorbcijo znanosti in tehnologije iz razvitejših evropskih okolij ter širok spekter mednarodnega raziskovalno razvojnega sodelovanja. Pri tem ne gre zanemarjati znanstveno raziskovalnega potenciala Slovencev po svetu in ambicije ustvariti koherenten skupni intelektualni prostor.

Odprtost in vključevanje Slovenije v EU bosta tehnološki in inovacijski politiki na osnovi 13 smernic EU za pospešen razvoj inovativnosti narekovala v prihodnje bistveno več pozornosti zlasti na naslednjih področjih: (i) vzpostavitev inovacijske kulture, (ii) hitrejša zamenjava starih z novimi proizvodi, (iii) širjenje uporabe novih tehnologij, (iv) usmerjanje tehnološko inovacijske politike na povečanje sposobnosti podjetij za medsebojno sodelovanje in za sodelovanje z raziskovalno sfero (krepitev obstoječih in spodbujanje razvoja novih industrijskih grozdov oziroma "clustrov", še posebej z vidika izmenjave znanja, informacij in baz podatkov), (v) spodbude novim oblikam nastajanja znanja v podjetjih.

Prednostne naloge politike spodbujanja raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, kot izhajajo iz v tem poglavju predstavljene problematike, bodo torej: (i) spodbujanje večjega sodelovanje podjetij med seboj in z raziskovalno sfero; (ii) povečanje absorbcijske sposobnosti za prenos tehnologije in inovacije; (iii) večja vlaganja v raziskave in razvoj ter njihova spremenjena struktura; (iv) razvoj raziskovalnih institutov in enot v zasebnem sektorju; (v) razvoj spodbudnega okolja za tehnološki razvoj; (vi) vključevanje znanstveno raziskovalnega potenciala Slovencev po svetu.

Za realizacijo teh usmeritev bo potrebno oblikovati tudi nove oziroma prilagoditi obstoječe institucije za inovativno poslovanje, od rizičnih skladov in konzorcijev do angažiranja stanovskih organizacij inovatorjev, ustanovitve Slovenske inovacijske agencije, regionalnih centrov oziroma raziskovalno razvojnih agencij.

Usmeritve bo vlada izvajala zlasti z instrumenti pospeševanja raziskovalno razvojnih aktivnosti in tehnološkega napredka. Glavna kriterija bosta višina dodane vrednosti in število novih kvalitetnih delovnih mest. Aktivnosti bodo naslednje:

a/ Vlada bo razpis raziskovalnih nalog v okviru dela programskega financiranja preusmerila na inovacijske potrebe proizvodnih in storitvenih podjetij. Prednost bodo imeli skupni raziskovalno-razvojni projekti z uspešno inovacijo;

b/ Vlada bo novim visokotehnološkim podjetjem s prevzemom jamstva omogočila najem rizičnega ali zagonskega posojila pri bankah z bonitetno obrestno stopnjo in jim omogočila namestitev v tehnoloških parkih za določen čas z nižjo najemnino;

c/ Vlada bo inovativnim podjetjem sofinancirala izdelavo prototipov ter druge predkonkurenčne aktivnosti v zvezi z uvajanjem novih proizvodov;

č/ Vlada bo za ohranitev in povečanje števila delovnih mest v razvojnih in tehnoloških enotah v podjetjih subvencionirala del plač zaposlenih visoko in višje izobraženih za določen čas, sofinancirala bo dopolnilno izobraževanje na področjih (i) inovacijskih strategij, (ii) komuniciranja s partnerji, kjer gre za zaupne informacije, (iii) intelektualne lastnine in postopkov za njeno zaščito;

d/ Vlada bo v pospeševanju tehnološkega napredka delovala usklajeno z regionalnimi razvojnimi agencijami, garancijskimi skladi, skladi za razvoj malega gospodarstva, ki imajo pomembno funkcijo v pospeševanju tehnološkega razvoja;

e/ Vlada bo podpirala razvoj nacionalne tehniške infrastrukture.

f/ Tehnološki parki bodo razširili svojo dejavnost na inovacijsko svetovanje zainteresiranim podjetjem za določen čas brezplačno;

g/ Vlada bo podpirala ustanavljanje institucij z javnim in privatnim udeleženim kapitalom - sklade rizičnega kapitala - ki bodo pomagali pri vzpostavljanju visokotehnoloških podjetij;

h/ Vlada bo priporočila univerzam, da vključijo v svoje programe tudi osnove intelektualne lastnine, management inovacij in tržne inovacijske raziskave.

Precej prostora za izboljšanje politike pospeševanja raziskovalno razvojnih aktivnosti in tehnološkega napredka obstaja tudi v samem načinu realizacije ukrepov. Tu bodo v prihodnje poudarki na (i) koordiniranem delovanju pristojnih ministrstev, (ii) večkratnih ali stalno odprtih ukrepih in razpisih, (iii) prožnejših in enostavnejših postopkih in (iv) stalnem nadzoru nad rezultati.