Vir: Intereuropa d.d. 2010a.
5.1 Predstavitev podjetja
Ustanovljeno je bilo leta 1947 v takratni »coni B« Svobodnega tržaškega ozemlja. Od začetkov poslovanja v najetih prostorih s tremi zaposlenimi je prerasla med največja podjetja v svoji dejavnosti. Naklonjenost in zaupanje strank si je pridobila s premišljenim razvojem poslovne mreže, načrtnimi vlaganji v infrastrukturo in z nenehno skrbjo za učinkovitost in strokovno usposobljenost vseh zaposlenih (Vuga 2005, 27).
Razvojna pot koncerna Intereuropa se je začela strmo vzpenjati med letoma 1965 in 1990 z odpiranjem podružnic v vseh večjih mestih bivše Jugoslavije. Leta 1995 se je podjetje
21
privatiziralo in ob zaključku privatizacije štelo 5.506 delničarjev. Leta 1998 so bile delnice podjetja uvrščene v borzno kotacijo »A« na Ljubljanski borzi. V letu 1999 je Intereuropa pridobila certifikat kakovosti ISO 9002 za izvajanje storitev špedicije, transporta blaga in logistike ter pričela s širjenjem poslovne mreže doma (prevzem podjetja STC, d. d., Celje) in v tujini (ustanovitev podjetja Intereuropa - East, d. o. o., v Moskvi, prevzem podjetja RTC Varaždin, d. d., na Hrvaškem). Med letoma 2000 in 2002 je podjetje dograjevalo celovito ponudbo logističnih storitev z vpeljavo novih zbirnih linij, predvsem z državami jugovzhodne Evrope in bivše Jugoslavije ter uvedbo novih storitev - »Intereuropa Express« (Vuga 2005, 27).
Leta 2001 je koncern prejel priznanje za poslovno odličnost in varno poslovanje »Rating 2000« in vključitev Intereurope v slovenski transportno - logistični grozd. Koncern je prevzel podjetje STTC, d. d., Maribor leta 2002 in podjetje SPEKA, spol. s. r. o., iz Prage, z otvoritvijo logističnega terminala v Skopju in s pridružitvijo D. P. Interpan, Novi Sad (Vuga 2005, 27).
Leto 2003 je bilo predvsem leto priprav za vstop Slovenije v Evropsko unijo, s poudarkom na reorganizaciji in izobraževanju zaposlenih. V letu 2004 je poslovanje koncerna zaznamoval predvsem vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki predstavlja kritično leto zaradi prenehanja potreb po večjem delu opravljanja carinskih storitev. Posledica je bil izpad prihodkov in krčenje poslovne mreže, kakor tudi ugotavljanje prevelikega števila zaposlenih, ki so postali nepotrebni zaradi izpada omenjenih storitev. S širitvijo ponudbe logističnih storitev, prilagojenih novim potrebam strank, so preusmerili aktivnosti s poslovnega področja carinskih storitev na druga poslovna področja, zlasti na poslovno področje kopenskega prometa in terminalskih storitev (Vuga 2005, 27).
Zaznali so razvojne nevarnosti in priložnosti, jih analizirali ter našli rešitve v razvoju novih logističnih storitev, v krepitvi konkurenčnega položaja v Sloveniji ter razvoju in rasti na trgih izven Slovenije prek obstoječih in novih lastnih podjetij ter ugled partnerske mreže.
Povečalo se je tudi število hčerinskih podjetij v Avstriji, Nemčiji in Franciji, tako da je Intereuropa pričakala vstop Slovenije v Evropsko unijo povezana v koncern, ki ga tvori matična družba Intereuropa, d. d., in 15 povezanih družb (Vuga 2005, 27).
Trženje in prodaja
Leta 2011 je bilo za podjetje zelo uspešno, saj so dosegli rast prodaje na vseh treh poslovnih področjih osnovne dejavnosti (logistične rešitve, interkontinentalni promet in kopenski promet), in sicer (Intereuropa d.d. 2012b):
- logistične rešitve – največja rast, povečana prodaja za 20 %;
- interkontinentalni promet – povečanje za 15 %;
22 - kopenski promet – povečanje za 8 %.
Pozitivna gospodarska gibanja z začetka leta so se v drugi polovici leta upočasnila do te mere, da so gospodarstva na trgih koncerna na letni ravni dosegla le minimalne rasti, nekatera celo stagnacijo (Intereuropa d.d. 2012b).
Prodajne aktivnosti koncerna so zaznamovali oster konkurenčni boj ter okrepljeni pritiski na prodajne cene, pa tudi aktivnosti za izgradnjo novega informacijskega sistema za podporo produktom kopenskega prometa. V teh razmerah so v koncernu Intereuropa ustvarili 211,9 milijonov evrov prihodkov od prodaje in dosegli 11 % rast, glede na leto 2010, ter prav tolikšno preseganje načrtovane ravni prodaje (Intereuropa d.d. 2012b).
5.2 Mednarodno poslovanje podjetja
Poslovanje Intereurope, d. d., je organizirano v poslovna področja, ki jih z vidika
obvladovanja blagovnih tokov ločujemo na osnovne, specializirane in podporne storitve (Vuga 2005, 28).
1.Osnovne storitve:
a) Kopenski promet:
- zbirni promet;
- Intereuropa Express;
- polni nakladi: kamionski promet in železniški promet.
b) Terminalne storitve:
- UPS (United Parcel Service) - mednarodna ekspresna dostava.
23 3.Podporne storitve:
a) Carinske storitve:
- carinsko zastopanje;
- mejna odprava.
Dandanes ima koncern Intereuropa razvejano poslovno mrežo, ki obsega družbe v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji, Hrvaški, Črni Gori, Kosovu, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Ukrajini, Rusiji in po novem tudi v Albaniji (Finkšt 2010, 13).
Poslovno vizijo uresničujejo na trdnih temeljih: krepitev položaja koncerna na trgih z vzpostavljeno lastno poslovno mrežo, razvoj in specializacija logističnih produktov, usmerjenost k prodaji in približevanju kupcu z ustvarjanjem partnerskih odnosov, usmerjenost k prodaji celovitih logističnih storitev koncerna, stalna optimizacija procesov in uveljavljanje sinergijskih učinkov usklajenega delovanja koncerna (Intereuropa d.d. 2010b).
5.3 Mednarodna logistika kot ključni element internacionalizacije podjetja
Mednarodna logistika je v primerjavi z notranjo logistiko obsežnejša, raznolika in kompleksna, saj se je treba odločiti med mnogimi različnimi možnostmi logističnih rešitev.
Verjetnost, da pride do napak pri odločitvah, je s tem precej večja, pa tudi kasnejše posledice napak je težje odpraviti.
Značilnosti oz. posebnosti mednarodne logistike se kažejo predvsem v kompleksnosti transporta na daljših razdaljah in trajanju prevoza, klimatskih spremembah, zahtevnejšem pakiranju, višjih stroških, zahtevnejši dokumentaciji, večji konkurenci in običajno tudi večjemu številu udeležencev (Jelenc 2002, 4).
Kompleksnost transporta
V mednarodni trgovini prevladuje kombiniran transport, pri katerem se blago prevaža z različnimi transportnimi sredstvi, običajno gre za kombinacijo cestnega, železniškega in pomorskega transporta (med kontinenti). V zadnjem času je pogosta tudi kombinacija cestnega in zračnega transporta, sodobni trendi pa gredo v razmah kontejnerskega in oprtnega transporta (kamion - vagon; kamion - ladja). Zaradi kompleksnosti transporta se povečuje verjetnost poškodb, tatvin in izgub blaga, saj se blago med transportom večkrat pretovarja in vmesno skladišči.
24 Čas transporta in razdalja
Mednarodni transporti so običajno daljši od domačih, potekajo preko več državnih meja, kjer so vezani na tranzitne postopke, zaradi česar tudi trajajo dalj časa.
Večji so tudi stroški transporta, večja je možnost poslabšanja kakovosti blaga, nastajajo tudi težave, vezane na organizacijo, spremljajočo dokumentacijo in nadzor blaga.
Klimatske spremembe
Blago, ki se prevaža v mednarodni trgovini, mora biti ustrezno pakirano, saj poteka transport preko ozemelj z različnimi klimatskimi razmerami. Pomembna je tudi primerna izbira transportnega sredstva glede na naravo blaga.
Zahtevnost dokumentacije
Pri mednarodnih transportih je treba upoštevati zakone drugih držav. Praviloma se mnogi postopki in določila mednarodno priznani, obstajajo pa specifičnosti posameznih dežel, ki se jim je treba prilagoditi pri izdelavi spremljajoče dokumentacije, ki mora biti popolna in pravilna. V nasprotnem primeru lahko neustrezna dokumentacija povzroči ogromne stroške, ki nastanejo zaradi težav pri carinjenju in zamudah pri dostavi blaga (terminske pošiljke).
Nastajajo pa lahko tudi problemi pri plačevanju z akreditivi.
Zahtevnejše pakiranje
V mednarodnem transportu je blago izpostavljeno številnim manipulacijam, kar zahteva ustrezno pakiranje, da prispe nepoškodovano do kupca, pri tem pa je treba upoštevati tudi različne transportne možnosti. Z ustreznim pakiranjem je mogoče doseči najracionalnejše ravnanje s tovorom v transportnem procesu.
Višji stroški
Zaradi vseh prej navedenih posebnosti so tudi stroški mednarodne fizične distribucije običajno višji. Njihov delež znaša povprečno 25-30 % prodajne vrednosti blaga, zato je načelo racionalnosti pri načrtovanju in izvajanju te dejavnosti toliko pomembnejše.
Večja konkurenca
Na tujih tržiščih se v mednarodni trgovini srečuje mednarodna konkurenca, ki je čedalje večja, še posebej na področju držav, ki so odpravile medsebojne omejitve (EU) v transportu.
25
Zelo pomembna je kvaliteta fizične distribucije, njen vpliv na tržni položaj proizvoda je izreden (Jelenc 2002, 5).
Slika 7: Intereuropa, Global Logistics Service