Logistika je doktrina materiala, energije in blaga znotraj ekonomske entitete ali med njo in njenim okoljem. Je del oskrbovalne verige, ki načrtuje, izvršuje in opravlja zmogljiv in učinkovit pretok in skladiščenje tovora, storitve ter ustrezne informacije od mesta izvora do mesta potrošnje, da bi zadovoljila zahtevam potrošnika. Z ozirom na logistične procese pridobivanja in distribucije tovora je tako lahko transport del logistike (Mesec 2008, 8).
Glavni namen logistike je zagotoviti, da so materiali, ljudje, proizvodne zmogljivosti in informacije ob pravem času na pravem mestu, v pravi količini in kakovosti ter po sprejemljivi ceni (Branch 2006). To je v današnjem času t. i. sistem »just in time« (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 37).
V gospodarstvu ima logistika pomembno vlogo predvsem iz dveh razlogov:
- za podjetja predstavlja enega glavnih stroškov in posledično močno vpliva na druge Gospodarske dejavnosti in obratno. V ZDA je bil na primer v letu 1996 delež logistike v BDP 10,5 %, za transport blaga je industrija potrošila okoli 541 milijard USD in za skladiščenje ter gibanje zalog približno 797 bilijonov USD (Čižman 2001, 11; povz. po Lambert idr. 1999);
- ima pomemben vpliv na mnoge gospodarske transakcije in kot aktivnost olajšuje prodajo blaga in storitev.
Slika 2: Logistika v podjetju Intereuropa, d. d.
Vir: Intereuropa d.d. 2012a.
15 4.1 Logistika v mednarodnem poslovanju
Že od samega začetka človek hrepeni po odkrivanju nepoznanih dežel, premagovanju razdalj ter premeščanju. Dogodki, kot so prvi polet z letalom, odkritje parnega stroja, prvi polet v vesolje itd., so se zapisali v zgodovino in imajo nekaj skupnega. Tendenco, da človeku stroj pomaga premeščati razdalje. Ker je bil v zgodovini človek omejen s fizičnim premeščanjem, je bil prisiljen veliko večino dobrin, ki jih je ustvaril, porabiti na mestu samem. Zato so bila mesta proizvodnje ter potrošnje medsebojno povezana. Z razvojem transporta in logistike je bilo to preseženo. Naenkrat razdalje niso bile več pomembne, skupna mesta proizvodnje in potrošnje so se ločila, tako so lahko postala specializirana in svoje izdelke s pomočjo logistike lansirala na oddaljena tržišča. Na ta način sta transport in logistika postajala vedno bolj pomembna z mednarodnega vidika. Danes se distribuciji blaga posveča zelo veliko pozornost, ne samo proizvodni, ampak vedno bolj fizični distribuciji blaga, kar danes razumemo kot logistiko (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 37).
Slika 3: Prikaz povezave med oskrbno verigo, intermodalnostjo, paletizacijo ter logistiko
Vir: Gajšek 2010a.
Iz zgornje slike je razviden proces logistike od proizvajalca do kupca. V tem primeru je uporabljena paletizacija, njen namen pa je na paletah povezati posmezne manjše, kosovne tovore v večje tovorne enote in s tem omogočiti neprekinjeno verigo v procesu distribucije od surovinske baze do končnih potrošnikov.
16
4.2 Razvojni trendi logistike v mednarodnem poslovanju
- Multimodalni transport;
Multimodalni prevoz tovora definiramo kot prevoz tovora z najmanj dvema različnima prevoznima sredstvoma, za katerega velja enotni režim podjemnika (podjetnika) multimodalnega prevoza. Za multimodalni prevoz se uporabljajo tudi drugi izrazi, na primer kombinirani ali mešani prevoz blaga, vendar sta pojma primernejša za prevoz z več prevoznimi sredstvi, pri čemer organizator prevoza (npr. špediter) oziroma prevoznik, ki sklene pogodbo s pošiljateljem, odgovarja po predpisih tiste prevozne panoge, med katero je nastala škoda (Marjetič 2005, 2).
- Kontejnerizacija;
(standardizirani zabojniki in posebej prilagojena vozila s cisternami, zabojniki, hladilniki...)
Kontejnerizacija je dejavnost uvajanja in uporabe različnih vrst in oblik kontejnerjev v procesu kakršnega koli premeščanja oziroma gibanja materialnih dobrin. Kontejnerizacija je najpomembnejša vrsta integralnega transporta, v katerem igrajo pomembno vlogo kontejnerji, transportna in pretovorna sredstva ter njihova medsebojna usklajenost (Gajšek 2010b).
- Kontejnerski terminali;
Kontejnerske terminale sestavljajo infrastrukturni objekti, v katerih zbirajo in začasno skladiščijo kontejnerje ter jih pripravljajo za nadaljno odpravo z različnimi transportnimi sredstvi, prispele kontejnerje pa sprejemajo in z različnimi manipulacijskimi sredstvi pretovarjajo ali začasno skladiščijo do odprave h končnemu prejemniku (Jakomin, Zelenika in Medeot 2002).
- Paletizacija;
Paletizacija je celota organizacijsko povezanih sredstev za delo in tehnoloških postopkov.
Namen procesa paletizacije je na paletah povezati posamezne manjše, kosovne tovore v večje tovorne enote in s tem omogočiti neprekinjeno verigo v procesu distribucije od surovinske baze do končnih potrošnikov (Gajšek 2010c).
17 - Blagovni transportni centri;
(offshore centri, prostocarinske cone)
Blagovni transportni centri so specializirane logistične organizacije, ki za potrebe komitentov (proizvodnih in trgovinskih podjetij) opravlja storitve posredovanja in organiziranja logističnih storitev, pretovora, skladiščenja in druge storitve. Te organizacije so se razvile iz skladiščnih podetij, ki so prerasla svojo osnovno funkcijo (Logožar 2010).
- Nove vrste tehnologij prevozov;
(roll on/off, oprtni prevozi)
»Roll on - Roll off« ali dopeljati - odpeljati ali, kratko, »RO - RO« je transportna tehnologija, za katero je karakterističen horizontalni način vkrcavanja in izkrcavanja kopenskih transportnih sredstev s tovorom ali brez njega na posebne (RO - RO) ladje. Cilj oprtnega sistema prevoza je premeščanje blaga »od vrat do vrat« brez vmesnih manipulacij s tovorom.
V transportni proces sta vključeni dve vrsti transporta, cestni in železniški. Poznamo pa tudi ostale vrste tehnologij, ki se neprestano posodabljajo (Gajšek 2010d).
- Posodobitev incotermsov in vpliv e - oblik;
(EDI sistemi)
Incoterms je izdala Mednarodna trgovinska zbornica in so bili prvič izdani leta 1936. Od takrat so bili zaradi razvoja trgovine in transporta večkrat revidirani, nazadnje leta 2010.
Prejšnja različica Incoterms je vsebovala trinajst klavzul, najnovejša različica jih ima enajst.
Elektronska izmenjava posatkov (ang. EDI - Electronic Data Interchange) je komunikacijski standard, ki omogoča podjetjem izmenjavo vsakodnevnih dokumentov, kot so naročila, elektronsko. EDI prejete podatke formatira po standardih, določenih v podjetju (Zupančič 2011, 5).
- JIT strateška usmeritev;
Koncept JIT (ang. Just-In-Time) oz. ravno ob pravem času, je postopek za zniževanje stroškov, ki so ga razvili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem. Razvoj JIT je v veliki meri prispeval k hitremu in uspešnemu razvoju japonskega gospodarstva, njihovi proizvodi so sedaj iskani in cenjeni. To velja predvsem za avtomobilsko, elektronsko, jeklarsko in strojno industrijo (Tomažič 2003, 3).
18 - Zunanja logistična oskrba (3PL);
3 PL (ang. Third-Party Logistics); Zunanja logistična oskrba (ang. Outsourcing) - zaradi redkosti dobrin podjetje ves čas presoja, katere dejavnosti izvajati v podjetju in katere kupiti ali najeti pri drugih izvajalcih. Podjetje lahko svojo konkurenčno sposobnost dosega tudi, tako da vse svoje zmogljivosti usmerijo na glavna podjetniška področja. Primeren je za vsa funkcijska področja v podjetju, od nabave, proizvodnje, prodaje, logistike, do nivoja najmanjših podjetniških enot oz. aktivnosti (Ogorelc 2001, 454).
- E - tehnologija v upravljanju in podpori transportni in skladiščni infrastrukturi.
Slika 4: Sodobni trendi na področju mednarodne logistike
Vir: Makovec Brenčič 2010.
4.3 Podjetje Sisecam soda Lukavac, d. o. o., Bosna in Hercegovina
Podjetje Sisecam soda Lukavac je bilo zgrajeno leta 1893 in se ukvarja s prozvodnjo lahke in težke sode, prav tako proizvaja sodo bikarbono, kapaciteta proizvodnje na letni ravni pa znaša 350.000 ton.
Podjetje se nahaja v Lukavcu, majhnem mestu zraven Tuzle, v severovzhodnem delu Bosne in Hercegovine. Podjetje in okolica sta dobro povezana s cestno povezavo, saj je to poglavitnega pomena za takšno vrsto podjetja, ki temelji na logistični dejavnosti. Več logističnih mest pa podjetju omogoča natovarjanje sode za tovornjake, vagone in cisterne.
Opravila sem intervju z univ. dipl. ekonomistom Sašom Kovačevićem, vodjo logističnega sektorja v podjetju Sisecam Soda Lukavac, d. o. o., Bosna in Hercegovina.
Intervju je potekal dne 26. 7. 2012, na sedežu podjetja Sisecam Soda Lukavac in je v prilogi 1.
19
Slika 5: Sisecam soda Lukavac, d. o. o.
Vir: Sisecam soda Lukavac d.o.o. 2010.
20