5.4 Strateški razvoj mednarodne logistike in poslovanja v podjetju
Na poslovnem področju logističnih storitev so v letu 2011 s strateškim prestrukturiranjem kupcev in z osredotočanjem na celovite logistične rešitve dosegli visoko, 20 % rast prihodkov od prodaje v primerjavi z letom 2010. Načrtovane rezultate so presegli za 9 %, v strukturi prihodkov prodaje koncerna predstavlja prodaja logističnih rešitev 14,1 % prihodkov koncerna (Intereuropa d.d. 2012b).
Za izboljšanje prodajnih rezultatov so v preteklem obdobju veliko energije vložili v aktivnosti ciljne prodaje celovitih logističnih rešitev, povečanje prodaje in vzpostavitev elektronskega poslovanja z obstoječimi kupci. Tako so leta 2011 dosegli največjo rast prodaje izmed treh poslovnih področij v koncernu, h kateri je prispevala predvsem povečana prodaja matične družbe Intereuropa, d. d., v Sloveniji, ki je bila za 29 % večja v primerjavi z rezultati predhodnega leta. V strukturi prodaje logističnih rešitev se je delež matične družbe povečal za 4 % in predstavlja 52,6 % prodaje logističnih rešitev v koncernu (Intereuropa d.d. 2012b).
Na drugem največjem trgu poslovanja področja, na Hrvaškem, ki predstavlja 26 % prodaje področja logističnih rešitev, so prihodki iz prodaje upadli in za 4 % zaostali za načrtovanimi.
Glavni vzroki za takšne rezultate so bili predvsem gospodarska in finančna kriza v državi ter večja konkurenca tujih logističnih podjetij (Intereuropa d.d. 2012b).
V drugih državah jugovzhodne Evrope, kjer je podjetje neposredno prisotno s skladiščnimi zmogljivostmi, še vedno čutijo velik padec povpraševanja po logističnih rešitvah. Zaradi gospodarskega položaja na teh trgih ni pričakovanega obrata zalog, hkrati pa se pojavlja večja konkurenca tujih logističnih ponudnikov. Tako so se na trgih Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije, Makedonije in Kosova, ki skupaj predstavljajo 15 % prodaje logističnih rešitev, glede na rezultate v letu 2010, prihodki od prodaje zmanjšali za odstotek. Največjo rast so dosegli v Bosni in Hercegovini, kjer so bili prodajni rezultati za 16 % višji v primerjavi z letom 2010 in za 11 % nad načrtovanimi. Prav tako so rast prodaje dosegli na ruskem trgu,
26
kjer so zapolnili skladiščne zmogljivosti, vendar še ne dosegajo načrtovanih rezultatov (Intereuropa d.d. 2012b).
Poslovno področje logističnih rešitev sestavljajo produkta skladiščenja in distribucije ter produkt logističnih projektov. Področje zajema celovite storitve nabavne in prodajne logistike za vse blagovne skupine po zahtevah kupcev. Navadno skladiščenje blaga, ki pomeni zasedanje prostora za določen čas, se vse bolj umika ponudbi kompleksne logistike blaga na poti od proizvajalca do kupca. Zaradi spremenjenih zahtev na trgu logistike med dobaviteljem in kupcem razvijajo nove tehnološko in informacijsko podprte storitve (Intereuropa d.d.
2012b).
Logistični projekti
Celovite logistične rešitve pripravljajo po meri kupca, pri tem vključujejo različne produkte koncerna (skladiščenje, zbirni promet, distribucija, pomorski promet, zračni promet itd.). K taki ponudbi vedno pristopijo z logističnimi projekti, ki so zelo kompleksni in zahtevajo veliko strokovnega znanja. S kupcem vzpostavijo partnerski odnos, projektna skupina pa je običajno sestavljena iz strokovnjakov komitenta in strokovnjakov v podjetju (Intereuropa d.d.
2012b).
5.5 Kakovost in poslovni uspeh v podjetju
Pri vzpostavljanju in vzdrževanju programov za izboljšanje kakovosti in sistemov kakovosti v podjetjih niso vedno uspešni. Pojavljajo se nekateri skupni vzroki, ki botrujejo neuspehu.
Pogosta vzroka sta: pomanjkanje interesov pri najvišjem vodstvu in odpor proti ročnem zajemanju podatkov o kakovosti pri neposrednih izvajalcih. Slednje še posebno velja v storitveni dejavnosti, kjer so zaposleni nemalokrat v časovni stiski in jim jemlje beleženje napak dragocen čas. V družbi Intereuropa, d. d., je bila ta problematika prisotna v procesih spremljanja pri določenih produktih, kjer zajemanje podatkov ni bilo avtomatizirano in je bilo treba v mesečnih poročilih kakovosti (kontrolnih listih) spremljati precejšnje število kontrolnih točk. Podatki so bili nemalokrat neresnični, saj so jih zaposleni vnašali zaradi pomanjkanja časa v zadnjem trenutku bolj po občutku, kar lahko zamegli dejansko sliko in ne nakaže potrebne smeri izboljšav.
Področja spremljanja kakovosti v podjetju Intereuropa, d. d., so naslednja (Antolovič Sejfert 2002):
- spremljanje kakovosti v procesih;
- spremljanje zadovoljstva kupca;
- spremljanje poslovnega rezultata.
27
Spremljanje kakovosti, vzpostavljene v storitvenih procesih:
Storitvena podjetja imajo v procesih različne oblike kontrole na vsakem koraku. V veliki večini gre za samokontrolo, ko preverjajo svoje delo. Izhajajoč iz teh dejstev, so v podjetju Intereuropa, d. d., v procesu izluščili tiste aktivnosti, ki so pomembne za kupca, in aktivnosti, kjer so v podjetju čutili težave oz. možnosti za izboljšave.
Namen tega je bil, da so ustvarili celovito sliko dogajanja v procesih. Sliko, ki pokaže, kje je treba ukrepati v smislu izboljšanja kakovosti za kupca in v smislu zmanjševanja stroškov ali povečanja storilnosti. Pri tem so upoštevali, da je treba optimirati prikaze, kot npr. poročila o kakovosti, saj preveliko podatkov prej zamegli sliko, kot nakaže potrebno smer izboljšav. V podrobnosti oz. analiziranje podatkov se spustijo posamezniki ali delovne skupine, ki imajo nalogo poiskati rešitve za odpravo vzrokov nastalih problemov (Vuga 2005, 36).
V mesečnih poročilih, kjer se beleži spremljanje kakovosti v procesih, je prikazanih v povprečju 7 kontrolnih mest (kontrolnih točk) za vsako storitev, kot npr. (Vuga 2005, 36):
- spremljanje prejema pisnih dispozicij;
- spremljanje pisnih reklamacij;
- spremljanje zamujenih dostav hitrih pošiljk (IE Express);
- spremljanje števila zavrnjenih ECL (enotnih carinskih listin) pri elektronski izmenjavi podatkov;
- spremljanje reakcijskega časa med povpraševanjem in dajanjem ponudbe, realizacija;
- kontrola likvidacije vhodnih računov;
- spremljanje stroškov nekakovosti (stroški, ki nastanejo zaradi lastnih napak v procesih).
Praviloma imajo vsa kontrolna mesta oz. kontrolne točke vidik kupca in družbe. Npr. pri spremljanju števila zavrnjenih ECL (enotnih carinskih listin) je to pomembno z vidika kupca, saj je s tem neposredno povezana hitrost carinskega postopka. Za carinsko družbo pa je pomembno zaradi ugotavljanja uspešnosti in storilnosti v carinskem postopku.
Spremljanje zadovoljstva kupcev:
Spremljanje zadovoljstva kupcev je naloga funkcije sektorja za marketing. Prodaja in kakovost se skupno pojavljata, ko je treba opredeliti, kdo je kupec in kaj mu nuditi (koncept storitev za kupca). V primeru storitve v cestnem transportu blaga je lahko kupec organizator transporta (špediter), ali pa podjetje, ki želi storitev transporta blaga (končni uporabnik). Tudi znotraj npr. končnih uporabnikov obstoja več tržnih skupin, ki imajo različne zahteve.
Odgovoriti je bilo treba tudi na vprašanje: »Kaj želimo izvedeti in kaj bomo naredili s podatki?« (ustrezno oblikovane so informacije). Ob tem so tudi določili frekvenco zbiranja podatkov. Metode spremljanja zadovoljstva kupcev, ki jih uporabljajo, so: anketiranje
28
ključnih kupcev, spremljanje reklamacij ter raziskave vzorčnih skupin kupcev (Vuga 2005, 36).
Spremljanje zadovoljstva kupcev je za podjetje Intereuropa, d. d., pomembno iz sledečih razlogov (Antolovič Sejfert 2002):
- pridobivanje informacij o tem, kaj je treba izboljšati in kaj najprej;
- služi za preverjanje, ali so v procesu spremljane »pomembne« aktivnosti oz. ali je slika, ki jo daje spremljanje zadovoljstva kupcev, v smiselni povezavi s tem, kar je merjeno v procesih;
- omogoča izračun oz. ceno vpliva zadovoljstva kupcev na njihovo lojalnost podjetju.
Primer računalniško podprtega spremljanja kakovosti v procesih izvajanja transportne storitve:
V mesečnem poročilu podjetja Intereuropa, d. d., je v procesu transportne storitve prikazanih okoli 10 kontrolnih mest, kot npr. (Vuga 2005, 38):
- spremljanje popolnosti in pravočasnosti naročil (prevladuje vidik podjetja);
- spremljanje pravočasnosti prihoda na prvo nakladanje (prevladuje vidik stranke);
- spremljanje pravočasne odjave vozil (prevladuje vidik podjetja) in druge.
Skoraj vse kontrolne točke imajo vidik stranke in podjetja. Na primer pri pravočasni odjavi vozil je z vidika stranke pomembno, da ji lahko v vsakem trenutku sporočimo, kje se nahaja blago. Za podjetje pa je to pomembno, ker sporočeno stanje vozil omogoča bistveno boljše planiranje vozil in s tem tudi njihov boljši izkoristek.
Povezava s poslovnim uspehom je podana skozi prikaz neizkoriščenih avto - dni. Napake v procesih od sprejema naročila, izvedbe transporta, servisiranja vozil itd. imajo skoraj vedno za posledico večje število avto - dni, kar pomeni manjšo izkoriščanje vozil od optimalne.
Ustrezen prikaz stanja je vodil in vodi v odpravljanje vzrokov napak, kar se v končni fazi pozna v manjšem številu izgubljenih avto - dni. V mesečnem poročilu se beleži stanje na posameznem kontrolnem mestu v računalniški obliki.
Za prikaz podatkov se priporoča sledeče (Vuga 2005, 38):
- da so, če je le mogoče, v obliki tabel in grafikonov;
- da ne obsegajo več kot eno stran na kontrolno mesto;
- da je število napak prikazano tudi v obliki finančne izgube, kar je sicer precej zahtevno.
29
5.6 Ugotovitve o mednarodnem poslovanju podjetja
Eno izmed številnih ponudnikov logističnih storitev je podjetje Intereuropa, d. d., ki svojim strankam nudi celovite logistične rešitve, ki zajemajo kopenski, zračni in pomorski promet, ter terminalske in carinske storitve. Je vodilni ponudnik logističnih storitev v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, področje svojega delovanja pa vedno znova širi še na druge države. Leto 2004 je bilo za Intereuropo prelomno leto, predvsem zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Podjetje se je tako že več let intenzivno pripravljalo na spremenjene pogoje poslovanja, kar se je izkazalo kot uspešna poteza. Po dobrem letu poslovanja na globalnem trgu so vidni tudi prvi rezultati pripravljenih aktivnosti in lahko rečemo, da je podjetje doseglo oz. preseglo vnaprej zastavljene cilje ter se uspešno prilagaja novim tržnim razmeram.
Večina kazalnikov poslovanja podjetja potrjuje, da je bilo leto 2011 naboljše leto v obdobju zadnjih štirih let, v določenih primerih pa tudi zadnjih pet let. Pri prodajnih rezultatih so se pokazali učinki optimizacije poslovnih procesov in povečanja prodajne produktivnosti, pomemben pa je bil tudi vpliv gospodarskih razmer.
Veliko truda so vložili v prilagajanje strukture svojih družb, saj potreb trgov Francije in Nemčije ne bodo več zadovoljevali preko svojih podjetij, temveč preko pogodbenih partnerjev. Osredotočili so se na slovenski trg in na trge jugovzhodne Evrope, kjer dosegajo večje tržne deleže in kjer so ohranili položaj vodilnega ponudnika celovitih logističnih storitev. Nadaljevali so s prestrukturiranjem strank in zato v določenih družbah znižali prihodke od prodaje v zameno za boljši poslovni izid. Nadaljevali so z optimizacijo poslovanja in večanjem prodajne produktivnosti. Napori, ki so jih vložili v prestrukturiranje poslovanja koncerna v letu 2011 in v preteklih letih, so obrodili sadove, saj so prvič po letu 2008 dosegli pozitiven rezultat poslovanja. Kljub težkemu finančnemu položaju so uspeli zagotoviti nemoteno izpolnjevanje vseh svojih obveznosti in slediti konkurenci (Intereuropa d.d. 2012b).
30
6 ZAKLJUČEK
Prostorske razlike so bile v preteklosti velika ovira za ljudi in podjetja. Danes pa skoraj ni težav s transportom, saj pri vseh transportnih sredstvih in ponudnikih transportnih storitev za prevoz tovora zadošča en klic ali izpolnjen obrazec na spletni strani in blago nam je dostavljeno pred vrata.
Podjetjem predstavlja optimizacija logističnih procesov velik izziv, saj se mora logistična funkcija neprestano prilagajati razmeram na trgu. Prilagajati se mora razmeram na cesti, gibanjem na navadnem in prodajnem trgu, političnim razmeram na globalni ravni ter vedno bolj napredni tehnologiji. Za uspešna podjetja so pomembne lastnosti, kot so prilagodljivost, zanesljivost in dobro sodelovanje med podjetji, ki temelji na zaupanju. Ustrezna logistična dejavnost predstavlja podjetjem v Sloveniji pomemben faktor konkurenčnosti in uspešnosti.
Upravičeno lahko trdimo, da podjetja lahko veliko privarčujejo ob uporabi primernega sistema logističnega procesa oz. distribucije blaga, ne samo iz finančnega, ampak tudi časovnega vidika.
Zaključna projektna naloga v prvem delu prikazuje mednarodno poslovanje in njegovo vlogo v sodobnem času, opisala pa sem tudi podrobnosti med domačim in tujim trgom. Omenila sem informacijsko - tehnološki razvoj ter predstavila njegove značilnosti za čas, v katerem živimo in si ne znamo predstavljati življenja brez tehnologije in inovacij, ki nam olajšajo delo.
Nato sem predstavila globalizacijo in njen pomen ter vpliv na poslovanje podjetij. V nadaljevanju naloge sem predstavila mednarodno poslovanje, ga podrobno preučila in opisala načine vstopa na trg. Sledila je logistika v mednarodnem poslovanju ter empirični del, kjer sem opravila intervju z vodjo logističnega sektorja, Sašom Kovačevićem v podjetju Sisecam soda Lukavac s sedežem v Bosni in Hercegovini.
Naloga v zadnjem delu prikazuje vlogo mednarodnega poslovanja in vpliv na faktorje v preučevanem podjetju Intereuropa, d. d.
Ali bo podjetje uspešno, je predvsem odvisno od vstopa na tuje trge in kako se le-temu podjetje prilagaja, dober primer takšnega poslovanja pa se kaže v mednarodnem poslovanju podjetja Intereuropa, d. d. Poslovni odhodki pojetja so bili lansko leto razmeroma stabilni, medtem pa so največjo težo nosili stroški storitev in stroški dela. Takšen poslovni izid je pričakovan, saj prihodki v podjetju temeljijo na špedicijski dejavnosti. Poslabšanje rezultata koncerna v primerjavi z letom 2010 temelji predvsem zaradi posledice tečajnih razlik (v letu 2010 so bile pozitivne, v letu 2011 pa negativne). Na poslovni izid močno vplivajo odhodki zaradi slabitev naložb in terjatev v odvisnih družbah oz. do njih. Če ne upoštevamo
31
prevrednotovalnih odhodkov, je rezultat financiranja matične družbe za 3,6 milijona evrov boljši kot v letu 2010. Podjetje vlaga veliko truda za dolgoročno sprejemljivo financiranje matične družbe, z bankami upnicami pa so dosegli načelen dogovor o konverziji dela terjatev v kapital (Intereuropa d.d. 2012b).
Strateški cilji podjetja Intereuropa, d. d., med letoma 2010 in 2014 vsebujejo (Intereuropa d.d.
2012b):
- stalno optimizacijo procesov na vseh področjih poslovanja na ravni koncerna in znotraj povezanih družb;
- ohranitev in krepitev vodilnega tržnega položaja ponudnika celovitih logističnih storitev v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije;
- zagotovitev finančne stabilnosti prek dezinvesticiranja, razdolževanja, reprogramiranja dolgov, učinkovitega upravljanja obratnega kapitala;
- pridobitev strateškega partnerja za družbo Intereuropa, d. d., ki bi družbo dokapitaliziral in s tem prispeval k finančni stabilnosti koncerna, hkrati pa prispeval k razvoju njihove osnovne dejavnosti.
V prihodnosti bo Intereuropa, d. d., upravljala družbe v koncernu v smeri transnacionalnega koncerna, torej koncerna, ki želi doseči globalno učinkovitost in se obenem kar najbolje odzvati na potrebe lokalnih trgov (Intereuropa d.d. 2012b). Ocenjujem, da si bo tako podjetje lahko zagotovilo nadaljnjo uspešno poslovanje v mednarodnem tržnem okolju, dovolj visoke stopnje konkurenčnosti ter nadaljnji razvoj in rast s ciljem še uspešnejšega mednarodnega poslovanja.
32 LITERATURA
Antolovič Seyfert, Zoran. 2002. Sistem vodenja kakovosti. Interna šola poslovne logistike.
Koper: Intereuropa d.d.
Branch, Alan. 2006. Export practice and management. 5. izd. Bedford: Thomson Learning.
Čižman, Anton. 2001. Upravljanje logističnih procesov v organizaciji. Kranj: Moderna organizacija.
Finkšt, Petra. 2010. Vpliv finančno - gospodarske krize na cestni transport - primer Intereuropa Transport d.o.o. Diplomska naloga, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Jakomin, Livio, Marino Medeot in Ratko Zelenika, 2002. Tehnologija prometa in transportni sistemi.
Http://164.8.132.54/Transportne_tehnologije/cetrto.html (25. 7. 2012).
Jelenc, Milan. 2002. Logistika in špedicija - skripta. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Lambert, M. Douglas, Margaret A. Emelhainz in John T. Gardner. 1999. Building successuful logistics partnership. Journal of Bussines Logistics. 20(1999), 1, str. 165-181).
Logožar, Klavdij. 2010. Opredelitev in cilji logistike.
Http://egradiva.fl.uni-mb.si/LNP/tretje.html (25. 7. 2012).
Makovec Brenčič, Maja, Monika Lisjak, Gregor Pfajfar in Aleš Ekar. 2006. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Marjetič, Anja. 2005. Vpliv multimodalnega transporta na procese mednarodnega poslovanja. Diplomsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
33
Mesec, Miran. 2008. Pomen logistike malih podjetij v sodobnem globalnem okolju.
Diplomsko delo, Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem.
Mora, Ricardo in Georges Siotis. 2004. Globalization's manufactured manifestations since the early 19th century: a quantitative aproach; very preliminary.
Http://www.eco.uc3m.es/siotis/glob_iiis.pdf.
Ogorelc, Anton. 2001. Zunanja oskrba (outsourcing) v logistiki. Dodatno učno gradivo za predmet Gospodarjenje v logistiki.
Http://rcum.uni-mb.si/new/epf/Pedagogi/LOGOZAR/GPL_out.pdf ]. (27.7. 2012).
Potočnik, Vekoslav. 2002. Temelji trženja - s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Ruzzier, Mitja in Dragan Kesič. 2011. Izzivi mednarodnega poslovanja. Koper: Fakulteta za management.
Ruzzier, Mitja, Dragan Kesič in Bojan Mevlja. 2008. Mednarodno poslovanje - Gradiva za vaje. Koper: Fakulteta za management.
Svetličič, Marjan. 2004. Globalizacija in neenakomeren razvoj v svetu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Tomažič, Jaka. 2003. Uporaba koncepta ravno ob pravem času v slovenskih podjetjih.
Diplomsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Vuga, Igor. Zagotavljanje kakovosti logističnih storitev v podjetju Intereuropa, d. d. Koper.
Diplomsko delo, Ekonomsko - poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.
Zupančič, Dragica. 2011. Uporaba klavzul incoterms na vzorcu podjetij. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija B&B, Višja strokovna šola Kranj.
34 VIRI
Gajšek Brigita. 2010a. Transportne tehnologije na osnovi večje transportne enote.
Http://164.8.132.54/ott/tretje.html (25.7.2012).
Intereuropa, d.d. 2009. Siol.net - Revizija v Intereuropi pokazala na vrzeli v korporacijskem upravljanju.
Http://www.siol.net/gospodarstvo/2009/07/revizija_v_intereuropi_pokazala_na_vrzeli_v_
korporacijskem_upravljanju.aspx (28.7.2012).
Intereuropa, d.d. 2010a. Primorska. Info: Intereuropa toži nekdanjo upravo za 37,5 milijona evrov.
Http://www.primorska.info/novice/6628/intereuropa_tozi_nekdanjo_upravo_za_375_milij ona_evrov (28.7.2012).
Intereuropa d.d. 2010b. Politika upravljanja družbe Intereuropa, Globalni logistični servis, d.d., Koper.
Http://www.intereuropa.si/index.php?page=linker&item=152 (25. 7. 2012).
Intereuropa, d.d. 2012a. Finance.si - Logistika: Intereuropa bo prodala Čehov.
Http:// logistika.finance.si/intereuropa_bo_prodala_cehov_1_500433 (29.8.2012).
Intereuropa d.d. 2012b. Letno poročilo koncerna Intereuropa za leto 2011.
Http://seonet.ljse.si/file.aspx?AttachmentID=26670 (5. 7. 2012).
Jacques Manardo. 2000. Globalization at internet speed.
Http://www.emeraldinsight.com/journals.htm?articleid=872782&show=html (25.7.2012).
Makovec Brenčič, Maja. 2010. Gradivo za vaje - Mednarodno poslovanje, tehnike in oblike.
Http://miha.ef.uni-lj.si/_dokumenti3plus2/194101/TOMP_1vaje.ppt (28. 6. 2012).
Sisecam soda Lukavac, d. o. o. 2010. Profil kompanije.
Http://sisecam.ba/index.php?page=o-kompaniji (25. 7. 2012).
35 PRILOGE
Priloga 1 Intervju z vodjo logističnega sektorja v podjetju Sisecam soda Lukavac, d. o. o., BinH
Priloga 2 Primer računa za logistične storitve v podjetju Sisecam soda Lukavac, d. o. o.
Priloga 3 Nalog za nalaganje v podjetju Sisecam soda Lukavac, d. o. o.
Priloga 4 Primer pogodbe med podjetjem Sisecam soda Lukavac, d. o. o., in stranko
Priloga 1 Priloga 1: Intervju z vodjo logističnega sektorja v podjetju Sisecam soda Lukavac,
d. o. o., BinH
Vemo, da so pri delu, kot ga sami opravljate, pomembne izkušnje. Koliko časa delate v logistični dejavnosti?
V logistični dejavnosti delam 5 let.
Glede na to, da podjetje izvira iz Turčije in je sedež podjetja v Bosni in Hercegovini, v katerem jeziku se sporazumevate z nadrejenimi?
Z nadrejenimi, ki prihajajo iz Turčije, se sporazumevamo v angleškem jeziku.
Koliko je zaposlenih v logističnem sektorju v podjetju, v katerem ste zaposleni?
V logističnem sektorju je 5 zaposlenih.
Kako bi kot delavec v logistični dejavnosti opredelili logistiko? Kaj si vi predstavljate pod tem pojmom?
Definicija logistike, sodeč po mojih izkušnjah, je organizacija transporta, poprodajne storitve, pot proizvoda od proizvodnje do prodaje (končnega kupca), priprava embalaže za transport - označevanje proizvoda (etikete, nalepke itd., odvisno od zahtev kupca), ter seveda urejanje celotne dokumentacije, ki je povezana z logistiko.
Ali ste pri sebi opazili poklicno deformacijo, ko npr. pozorno proučujete kakšno podjetje, ali se osredotočate na logistični sektor in ga podrobno analizirate?
Da. Podzavestno analiziram podjetje, osredotočam se predvsem na logistiko.
Glede na to, da delujete bolj na mednarodnem trgu, kakšne so glavne razlike med domačim trgom in mednarodnim trgom?
Razlike se kažejo v zahtevnosti kupcev, oblike carinske dokumentacije, čas transporta, razpoložljivost dovoljenj za tujino, dokazovanje izvora blaga (v našem primeru sode) za tujino.
Kakšna vrsta transporta prevladuje v tem sektorju?
Prevladuje predvsem cestni transport.
Kateri so najpogostejši razlogi za nastanek težav pri transportu?
Zastoj na cesti ter državni meji, težave pri natovarjanju oz. iztovarjanju, nepopolna oz.
napačna dokumentacija, ne upoštevanje termina oz. roka, do kdaj naj bi bilo delo končano.
Priloga 1
Koliko vam pri vašem delu pomaga izobrazba?
Izobrazba ekonomista mi ne pomaga pri delu, razen znanje incotermsov (teorija).
Kaj menite o timskem delu?
V sektorju, v katerem delam, je timsko delo odločilnega pomena, ker vsak izmed nas opravi del naloge in tako pripomore k izpolnitvi želenega cilja.
V katero državo izvozite največ sode, ali lahko opredelite samo eno državo?
Največ izvozimo na Hrvaško.
Kaj vas pri delu motovira?
Pohvala za uspešno opravljeno delo s strani nadrejenih.
Če pogledamo vse vidike vašega delovnega mesta, kaj imate pri njem najraje? Kaj najmanj?
Če pogledamo vse vidike vašega delovnega mesta, kaj imate pri njem najraje? Kaj najmanj?