Intervjuji

Pri intervjuju je sodelovalo 20 strokovnih delavk in delavcev. Vsem sem postavil 6 vprašanj.

Intervju sem izvedel od 1 do 5 dni po predstavitvi oz. nastopu v skupini. V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve, do katerih sem prišel s pomočjo intervjujev. Z navedbo primerov odgovorov strokovnih delavk in delavcev pri posameznem zastavljenem vprašanju utemeljujem sklepe.

1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja 5. stopnja

2. korak 3 7 136 16 2

1. Kakšna se vam je zdela izpeljava nastopa?

Vsi so izpeljavo nastopa ocenili kot zanimivo in koristno. Izpostavili so, da je k temu doprineslo predvsem to, da sem med predstavitvijo deloval sproščeno, odločno in da tekom nastopa nobenega izmed otrok nisem silil v kakršnokoli dejanje.

Primeri odgovorov strokovnih delavk in delavcev:

»Super, ker si upošteval načela postopnosti in sistematičnosti. Imel si metodo po korakih in na ta način hotel približati kačo otrokom.«

»Lepo, lepo. Otroci so bili zelo odzivni in so upoštevali navodila.«

»Meni je bilo všeč, ker si prišel v sobo previdno, nisi kar 'uletel'. Prišel si, se zbližal z otroki, povedal, zakaj si prišel.«

»Meni je bilo všeč, ker si jim dal najprej možnost, da so jih najprej videli, povedal, kaj zdaj bo.

Deloval si zelo umirjeno, kar mislim, da je za tako dejavnost 'ful' pomembno. Bil si govorno jasen in kratek in otroci so ti dobro sledili.«

»Super. Všeč mi je, da si šel postopoma. Da so sami prišli do želje, da se kače dotaknejo, da je bilo brez prisile 'daj dotakni se'.«

2. Kako ste razumeli potek (korake) nastopa?

Potek nastopa se jim je zdel pozitiven. Ena od strokovnih delavk je menila, da je bil, glede na odziv otrok, to pravi pristop. Izpostavili so, da so bili koraki tudi ustrezno dopolnjeni z vmesnim pogovorom, saj so otroci tako postopoma in nevede premagali strahove in predsodke, če so ti bili prisotni, ter se sprostili in približali kači.

Vsi so bili mnenja, da se je nastop primerno stopnjeval. Pripomba ene od strokovnih delavk je bila, da bi lahko na začetku otroke vprašal, če se bojijo katere živali.

Primeri odgovorov strokovnih delavk in delavcev:

»Glede na to, da nimam s tem izkušenj, se mi je zdel glede na odziv otrok to pravi in pravilni pristop.«

»Ja, dejansko si na pravi način prikazal, kaj je kača. Koraki so bili z namenom, da si otrokom postopoma predstavil kačo.«

»Ne daš jim takoj nekaj, s čimer bi jih lahko ustrašil, ampak postopoma od koraka, ko so bolj oddaljeni od kače in se potem sami odločijo, ali je to v skladu z njihovimi prepričanji in temu, kaj so že slišali od prej.«

3. Kako gledate na živali v vrtcu?

Vse strokovne delavke in delavci so izpostavili, da bi imeli v vrtcu več živali. Nekateri so mnenja, da bi lahko v vsaki skupini otrok imeli žival, za katero bi skrbeli, saj bi tako otroci spoznali tudi, da če imaš žival, ta zahteva posebno skrb in da moraš za to imeti tudi določeno znanje. Nekateri so menili, da bi bilo potrebno večkrat pripeljati v vrtec več različnih živali, saj opažajo, da veliko otrok nekaterih živali sploh ne pozna in se jih posledično zato tudi boji. S prisotnostjo živali v vrtcu bi tako lahko rušili te tabuje in zakoreninjen strah, ki ga v veliki večini prinašajo od doma.

Primeri odgovorov strokovnih delavk in delavcev:

»Čisto premalo jih je. Absolutno pa na tak način kot ti, ki žival poznaš, obvladaš.«

»Premalo jih imamo v vrtcu. Živali so tudi neke vrsta terapija za otroke in nas odrasle.«

»Fino, na ta način rušimo otrokom tabuje, zakoreninjen strah, ki ga prinašajo od doma. Jih naučimo ravnati z živalmi, ne pa, da se jih bojijo.«

4. Bi na tak način otrokom predstavili še kakšno žival?

Pri tem vprašanju so bile vse strokovne delavke in delavci mnenja, da bi se na tak način otrokom predstavilo še kakšno drugo žival, predvsem takšne, ki povzročajo nelagodje in strah, a so se ob tem izpostavili določeni dvomi in vprašanja, kot so nepoznavanje živali, ureditev formalne dokumentacije ob prisotnosti živali v vrtcu, alergije otrok, ipd.

Primeri odgovorov strokovnih delavk in delavcev:

»Ja, obvezno. Problem pa vidim v možnih različnih alergijah otrok na živali.«

» Bi, ja. Mi je ta metoda super. Moti me, ker v vrtcu ni nobene živali in jih je potrebno prinašati od doma ali si jih celo sposojati od znancev. Imam pa pomisleke glede urejanja vse potrebne dokumentacije za žival.«

»Ja. Vse živali na tak način. Tudi če je muca ali kuža moramo iti postopoma, saj si vsaka žival zasluži umirjeno vzdušje, da jih ne razdražimo.«

5. Ste pred nastopom imeli kakšne predsodke (nelagodje) do kač?

Šest vprašanih je odgovorilo, da ni imelo nikakršnega predsodka do živali, trije so odgovorili, da strahu sicer niso imeli, je pa bilo prisotno strahospoštovanje in jim ob kačah zaradi tega ni bilo prijetno. Ena je odgovorila, da ima kače precej raje odkar pozna mene. Preostali so povedali, da so imeli določena nelagodja in predsodke, a so mi zaupali. Le ena vprašana oseba je izpostavila svoj strah do kač, ki je tako močan, da jih tudi preko televizije ne more gledati.

Zaradi tega je bila v času nastopa v kotu, daleč stran od dogajanja, saj se je zavedala, da bi lahko s svojo reakcijo izzvala strah pri otrocih in tudi, da lahko odrasli otrokom že samo z zgledom vcepimo svoje mnenje.

Primeri odgovorov strokovnih delavk in delavcev:

»Ja, malo me je bilo tako … strah, nelagodno. A sem ti absolutno zaupala.«

»Meni je bilo grozno. Groza me je, ko se plazijo.«

»Absolutno ne, ker so mi plazilci blizu.«

»Nisem ljubitelj kač. Strah me ni bilo.«

»Ja, sem. A v meni je taka želja, da spoznam nove stvari, živali, da je potem vse ok in gre strah mimo. Zato je bilo to tudi zame fino, ti trije koraki.«

6. Kako gledate na kače sedaj, po nastopu?

Tisti, ki se tudi pred nastopom kač niso bali in do njih niso imeli predsodkov, so to po predstavitvi še enkrat potrdili.

Dvema so po nastopu kače postale všeč, dva pa sta odgovorila, da se jih sedaj sicer ne bojita, a da bi bil strah verjetno še vedno prisoten, če bi jih srečala v gozdu. Dve osebi sta povedali, da sta od nekdaj bili prepričani, da so kače zelo nevarne in agresivne, vendar sta spoznali, da to ne drži. Ena izmed njiju me je celo prosila, če lahko naslednjič pridem predstaviti tudi pajke.

Vse ostale osebe so se znebile strahu in predsodkov, le strokovna delavka, ki je že predhodno povedala, da se jih močno boji že ob samem gledanju po televiziji, ni spremenila svojega stališča.

Primeri odgovorov strokovnih delavk in delavcev:

»Sedaj je mnogo bolje. A se bojim, da bo minilo preveč časa do naslednjič, ko bom spet imela kačo tako blizu, zato menim, da bom takrat spet na začetku glede predstave in občutkov do njih.«

»Dobro si nam jih predstavil in sem jih vzljubil na tak način, da so mi postale všeč, kar mi prej, iskreno povedano, niso bile.«

» Predsodkov ni, so mi fajn. A v naravi bi še vedno šel hitro naprej in imel neprijeten občutek na srečanje.«

»Imam manj strahu do njih in si upam sedaj več.«

Med intervjuji sem zasledil tudi predlog nekaterih strokovnih delavk in delavcev, da bi bilo zelo dobro metodo postopne predstavitve živali, kot tudi pravilno rokovanje in spoznavanje živali, na strokovnem aktivu predstaviti vsem zaposlenim vrtca.