Izvedba na terenu

7.3.1 Demografske znacilnosti vzorca

V raziskavije sodelovalo 190 nakljucno izhranih anketirancev. V nadaljevanju hom predstavila anketirance glede na njihov spol, starost in izobrazbo.

Slika 7.1 Spol anketirancev

I. """ki

I

!.Zenski

Med anketiranimi je hilo 143 zensk (75 %) in 47 moskih (25 %), kar tudi graficno prikazuje Slika 7.1.

Slika 7. 2 Starostne skupine anketirancev

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%

60%

do 20 let od21 do 35 od 36 do 50 od 511etdalje

24

Raziskava in ugotovitve

V se anketirance sem razdelila v stiri starostne skupine, in sicer v skupine do 20 let, od 21 do 35 let, od 36 do 50 let in od 51 let dalje. Najvecji odstotek med anketiranci, kar 60 %, predstavlja starostna skupina od 21 do 35 let. Predvidevam, da zato, ker je populacija v teh letih najbolj pripravljena in odprta za sodelovanje pri izpolnjevanju anket. V drugi skupini, ki zajema anketirance stare med 36 in 50 let, je 24 % anketirancev. V tretji skupini paje 12 % anketirancev, ki so starejsi od 51 let. Najmanj, 4 %, pa predstavlja skupina starih do 20 let. Menim, da je v tej starostni skupini najmanj anketiranih zaradi vecinoma dopoldanskega anketiranja, saj to populacijo predstavljajo predvsem ueenci in dijaki, ki so bili najveIjetneje v urah anketiranja v soli. Prav dopoldan, med casom predavanj in malice, sem anketirala predvsem srudentsko populacijo.

Slika 7. 3 Izobrazbena struktura zaposlenih

60%~--···----·~----~---~·---40%+---­

3O%~---20%+---­

10%+---~~··---0% + r

-

50%+---Izobrazbena struktura anketiranih pokaZe naslednje razmeIje: skoraj polovica, 48 % anketiranih, jih ima dokoncano srednjo Solo, s 26 % jim sledijo tisti, ki imajo koncano visjo ali visoko solo, 20 % je takih, ki imajo univerzitetno izobrazbo, 4 % ima osnovno solo in Ie 2 % imata magisterij oziroma doktorat. Tak rezultat nam pove, da je se vedno najvec populacije s koncano srednjo solo, delez s koncano visjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo pa se iz leta v leto povecuje.

Razsikava in ugotovitve

7.3.2 Analiza in interpretacija ugotovitev

Stika 7. 4 Struktura anketirancev glede na sodelovanje z banko

Prvo vpraSanje ankete je od anketirancev zahtevalo. da povedo, ce so ali niso komitenti Banke Koper. Ugotovljeno je bilo, da je od vseh anketirancev kar 80 % takih, ki so komitenti banke, nekomitentov pa je Ie 20 %. Zaradi sorazmemo majhnega vzorca nekomitentov Banke Koper sem se odloeila, da me bo v nadaljnji analizi podatkov zanimala celotna populacija anketiranih, torej vsi komitenti in nekomitenti.

Slika 7. 5 Prepoznavnost nove celostne graficne podobe banke

3 5 % + - - - - ­ 3 0 % + - - - - ­ 25% + - - - ­ 2 0 % + - - - - ­ 1 5 % + - - - - ­ 10% + - - - ­ 5% +---"".!.-"---­

0% + - - - r - ­

/ ^/

.>I'~

~

t/

~~~---~=---.~.-.---.---.-..---­

/' / /'

/'.,/.;*/ /

AJf'

26

Raziskava in ugotovitve

Pri nasIednjem vpraSanju, ki se nanaSa na prepoznavnost nove celostne graficne podobe, jih je 36 % vpraSanih odgovorilo, da je sedaj podoba 'prepoznavna', 31 % jih meni, da je podoba 'srednje prepoznavna', 'neprepoznavna' pa je za 17 % vpraSanih. Na podan odgovor 'zelo neprepoznavna' je odgovorilo 7 %, na odgovor 'zelo prepoznavna' pa Ie 3 % anektiranih. Neopredeljenih je ostalo 12 oseb (6 %). Glede na pridobljen rezultat je celostna grafiena podoba Banke Koper kljub spremembi znaka ostala srednje prepoznavna. Prepoznavnost se nanaSa na prepoznavnost banke po spremembi celostne grafiene podobe. Ker je od zadnje podobe minilo vee kot desetletje, sem prieakovala, da bo nova podoba na trgu manj prepoznavna. Vendar gre talclen rezultat najveIjetneje pripisati predvsem prepoznavnosti celostne grafiene podobe veeinske lastnice Intese Sanpaolo, ki si ji ime fe utrdila v bancnem sektoIju po Evropi in po svetu.

Slika 7. 6 Prepoznavnost bancne skupine

1~~,·~-~--~~---~---__~---~---·---~---,

Pri naslednjem vpraSanju, ki se nanaSa na prepoznavnost bancne skupine v logotipu Banke Koper, so bili ponujeni naslednji odgovori: 'Anton Veneta', 'Intesa Sanpaolo', 'Banka di Cividale', 'Austria Creditanstalt' in 'drugo'. Skoraj vsi anketiranci so odgovorili pravilno, saj je kar 170 vpraSanih (90 %) odgovoril0, da Banka Koper pripada mednarodni bancni skupini Intesa Sanpaolo. Kaj je razlog, da so v veliki meri odgovori pravilni, gre veIjetno v oglaSevanje, kjer v vsakem oglasu posebej poudarijo pripadnost in stratesko partnerstvo bancni skupini. Predvidevam pa, da je razlog tudi blifina meje, saj je bila banka Intesa Sanpaolo fe pred to zdrufitvijo na tern obmocju zelo prepoznavna. Med mozmmi odgovori je na drugem mestu s 3 % Banka di Cividale, nato pa sledita Anton Veneta in Austria Creditanstalt, ki pa ju ni nihce obkrofil.

Razsikava in ugotovitve

Slika 7. 7 V§ecnost nove celostne graficne podobe banke

SOOAl

50%

400/0

28%

JOOAI 20%

10%

0%

De Ne Ne \em

Pri anketirancih me je zanimala tudi v~eCnost novega korporativnega znaka Banke Koper. Pridobljeni rezultati so me kar presenetili, saj sem pricakovala, da anketirancem ne bo v~ec nova celostna graficna podoba Iz Slike 7.7 lahko razberemo, da je 28 % anketiranim v~ec nova celostna graficna podoba, 49 % ni v~ec, 23 % pa je ostalo neopredeljenih. Sodec po tej raziskavi. banka Ie ni tako zgresila s prenovo celostne graficne podobe. Sicer pa ni bila od banke odvisna ta sprememba, ampak je tako narekovala vecinska lastnica Intesa Sanpaolo.

Slika 7. 8 Vseenost logotipa

80% ..,,----.--..-...:.;:::c.;;c-,.--.-.--- ..•...••.. - ... .

70% 1

-SOOAl ^{- 1 - - ­} 50% - 1 - - ­

400AI - i - - ­

JOOAI - 1 - - ­

20%~-10% - 1 - - ­

0% i

-Prejlnji Sedanji Newm

28

Raziskava in ugotovitve

Z naslednjim vpraSanjem sem zelela ugotoviti, kateri logotip Banke Koper je anketirancem bolj vsec, prejsnji ali sedanji. Pri prejsnjem oziroma starem logotipu mislim na zadnji logotip banke, modri 'K', ki je predstavljal tradicijo, modra barva pa povezanost z morjem. Z novim logotipom pa se ta navajena modrina konca. Zacne se cisto novo poglavje, ki za banko pomeni nov zacetek. Cisto nova oblika, barYe in crkopis dajejo znaku nov peeat.

Rezultati so razvidni na Sliki 7.8 in so pokazali, daje 136 anketiranim (72%) kljub spremembi celostne graficne podobe Se vedno bolj vSeC star, modri logotip banke. Le 38 osebam, kar predstavlja 20 %, je bolj vsec nov, zeleni logotip banke. Med vpraSanimi je tudi nekaj takih, ki ne vedo, kateri logotip jim je bi! oziroma jim je vseC. Predvidevam, da so anketiranci tako odgovorili predvsem zaradi navade, saj je banka ze z zgodbo LB Splosna Banka Koper, nato s Splosno Banko Koper in z Banko Koper nadaljevala tradicijo modre barYe. Modrina je kraljevala skoraj 30 let. V toliko letih pa se navada dodobra prime.

Pri naslednjem vpraSanju bomo videli, kaj anketirancem pri novem korporativnem znaku ni vSeC oziroma kaj jih moti.

Stika 7. 9 Pomen vsecnosti elementov nove celostne graficne podobe banke

35%

Zaradi tako stevilcnega in prepricljivega odgovora iz prejsnjega vpraSanja me je zanimalo, kaj je tisto, kar anketirance najbolj moti pri novem znaku Banke Koper. Zato sem anketirance povpraSala, kaj jim ni vsec oziroma kaj jim je najmanj vSeC pri novem korporativnem znaku, pri cemer so bili moZni odgovori: 'barYe', 'crkopis', 'slogan', 'logotip', 'ne vem' ali 'drugo'. Rezultati so pokazali, da kar 37 % anketirancev najbolj motijo barYe. Predvidevam, da je to predvsem zelena barva, ki je najbolj vpadljiva. Za organizacijo je sprememba barYe iz modre na zeleno zelo kocljiva zadeva, saj je navada na ze prepoznavno in uveljavljeno barvo, ki je po toliko letih i.e vzeta 'za svojo',

Razsikava in ugotovitve

izrednega pomena. Komitenti lahko zaradi spremembe barYe mislijo, da ni vee to njihova, ampak eisto nova banka.

Na drugo mesto je 28 % anketiranih uvrstilo odgovor, da jim ni vsee logotip banke.

Tretje mesto s 15 % pripada erkopisu, nato sledi 9 % neopredeljenih anketiranih ter 3 % vpraSanih, ki jim ni v§eC nov slogan banke 'Z varni gledamo naprej'. NaSH pa so se tudi taki (8 %), ki jim pri naAtetih odgovorih ni bil pray noben vSec. Pod omako drugo sem dobila kar nekaj zanimivih odgovorov, pri eemer born izpostavila Ie najpomembnejse.

Anketiranci so preprieani, da to De more biti mak Banke Koper, ampak da je to mak IDtese San paolo, nekaterim ni nie vsee Da logotipu, drugim sploh ne deluje domaee, kot da ni to vee Banka Koper, tretjim ni v§eC 'zeleno' itd.

SUka 7. 10 Modra barva v logotipu

8%

~ I~~~._-

: 0 Newm

V nadaljevanju, me ja zanimalo tudi, kaj si anketiranci mislijo ⁰ spremembi barYe logotipa iz modre barYe na zeleno. PovpraSala sem jih, ali bi Banka Koper morala obddati ze razpoznavno modro barvo ali De. Tudi pri tern vpra§anju se je veeina anketirancev (77 %) opredelila za obstoj modre barYe, 15 % vpraSanih pa je ne bi obdrZala. Tako kot pri vsakem vpra§anju, jih je tudi tukaj 8 % odgovorilo z odgovorom 'nevem'.

Sklepam lahko, da je modra barva v Banki Koper izraz tradicije in doigoletnega uspesnega sodelovanja. Ce bi banka Ie zamenjala logotip in bi barva ostala modra, bi verjetno banka nadaljevala vee kot trideset tradicijo in zvestobo. Ker je modra tako priljubljena med ljudmi, je mogoee povezana z njo tudi njena priljubijenost.

30

Raziskava in ugotovitve

Stika 7. 11 Vpliv spremembe celostne graficne podobe banke

63%

. • Da~

I.Ne I

~

V zadnjem vprasanju, ki ga born analizirala, sem pozvala anketirance, naj povedo njibovo mnenje ⁰ spremembi celostna graficne podobe banke - ali se jim zdi, da je bila ta sprememba za banko potrebna ali ne. Pri§la sem do naslednjih ugotovitev: 63 % anketiranih je mnenja, da ta sprememba splob ne bi bila potrebna, 15 % jib je mnenja, da je bila ta sprememba za banko potreba, 22 % ni opredelilo svojega mnenja. Tak rezultat gre verjetno pripisati slabi informiranosti komitentov ⁰ prihajajoci prenovi.

Razsikava in ugotovitve

7.4 Ugotovitve raziskave

Trme raziskave se izvajajo z namenom, cIa dopolnijo potrebe podjetij z docIatnimi spoznanji ⁰ trgu, saj se tako organizacija na trgu lafje orientira. Raziskava, katero sem opravila na trgu, je pokazala sledeee smernice. Za skoraj celotno anketirano populacijo je nova celostna graficna podoba Banke Koper v veeji meri prepoznavna. Celostna graficna podoba Intese Sanpolo je bolj prepoznavna kot celostna graficna podoba Banke Koper. Banki Banca Intesa in Sanpaolo sta bili

u

pred zdruZitvijo na drugem in tretjem mestu med bankami v Italiji. Nastanek Intese Sanpaoia je zato pomenila pomembno bancno zdruZitev, ne Ie za italijanski, pac pa tudi za evropski bancni prostor, saj se tako banka uvr§Ca med najvecje na tern obmoeju. Pray zato je na obalnem trgu toliko bolj poznana.

Rezultati ankete so pokazali, cIa sprememba celostne graficne podobe po mnenju vecine anketirancev ne bi bila potrebna, saj se jim je zdela prejSnja podoba banke veliko boIj primema in bi jo zato Banka Koper morala obdrZati. Na novem logotipu so zelo motece predvsem barYe. Ceprav je v novem logotipu prisotna poleg ostalih §tirih barv tudi modra barva, je nov logotip neprimeren in ne sodi na obalni bancni prostor. Ker je modra barva v Banki Koper kraljevala vee kot trideset let, je ta sprememba toliko bolj ocitna in moteCa. Veejo prepoznavnost bi banka lahko dosegla Ie z veliko vee ogla§evanja na primemej§ih mestih, kjer bi to ljudje prej opazili. Ni dovoIj Ie nov napis na banki in v poslovalnicah, potrebno je ljudi bolje seznaniti s to spremembo.

Spremeniti bi bilo potrebno naein podajanja informacij na trg. S svojo raziskavo bi zele1a banki povecIati, naj pred taksnim posegom spremembe celostne grafiene podobe drugic Ie vpra§ajo okolico za mnenje in jo, kljub temu cIa se morajo drZati smernic, ki jih narekuje veeinska Iastnica Intesa SanpaoIo, vsaj v manj§i meri poizkusijo upo§tevati.

32

8 SKLEP

V saka organizacija v dolocenem casovnem obdobju dozivlja spremembe, ki so lahko politicne, gospodarske, lastniske itd. Pogosto je to povezano s spremembo celostne graficne podobe podjetja. Celostna graficna podoba je viden in najpogosteje najprej zaznan del celostne podobe in informacij ⁰ organizaciji. Celostno graficno podobo sestavljajo: ime organizacije, slogan, logotip, crkopis, barye in prirocnik. Na osnovi podanili informacij si posamezniki v zunanjem okolju izoblikujejo subjektivne podobe 0 organizaciji, ki se lahko z novimi informacijami spremenijo. Celostna graficna podoba je temeljno stratesko orodje za prepoznavanje in izraianje identitete blagovne znamke ter njeno komuniciranje.

V zakljucni projektni nalogi sem predstavila celostno grafieno podobo v teoriji, nato se v organizaciji Banka Koper d.d. V drugem in tretjem poglavju sem natancneje predstavila osnovne elemente celostne podobe in celostne grafiene podobe, znaeilnosti, temcljne pojme, ki se nanaSajo na celostno graficno podobo ter kriterije za nastajanje celostne grafiene podobe. S simbolnim identitetnim sistemom (barve, logotip itd.) organizacija v javnost posreduje podatke 0 svoji identiteti.

Cetrto poglavje je namenjeno predstavitvi obravnavane organizacije Banke Koper d.d., zgodovini njene celostne graficne podobe ter celostne graficne podobe maticne skupine Intesa Sanpaolo. Glede na to, da je banka ustanova z vee kot 50 letno tradicijo, je v tern poglavju razsemo opisana pot od zacetka snovanja njene podobe pa vse do zadnje spremembe celostne graficne podobe, ki se je zgodila konec leta 2008.

Banka Koper se je te spremembe lotila Ze sedmic v svoji zgodovini. Videti je, da je njena tradicija veliko pripomogla k razvoju banenistva in tako k uspesnem poslovanju.

V petem in sestem poglavju sem se posvetila omenjeni organizaciji, tako da sem opredelila primarne in sekundame elemente nove celostne graficne podobe. Primarni elementi so simbol, erkopis, barye in slogan. Sekundarni clementi pa predstavljajo poslovne in promocijske tiskovine ter promocijski material. Pri vseh elementih banka uporablja dolocena pravila, ki so zapisana v prirocniku celostne graficne podobe in se jih mora driati. Ker celostna graficna podoba predstavlja temelj prepoznavnosti podjetja izven organizacije, je pray tako pomembno komuniciranje banke z razlienimi tipi oglasov v tiskani ali televizijski sherni.

V okviru empiricnega dela zakljucne naloge sem izvedla raziskavo 0 novi celostni podobi Banke Koper d.d. Raziskavo sem izvedla na obalnem trgu, saj je banka tu

prisotna ze od njenega zacetka in ima v Kopru sedez. Med anketiranci sem zelela ugotoviti stopnjo sprejema in doZivljanja novega korporativnega znaka banke ter vpliv in seznanjenost s to spremembo. Glede na staro in novo podobo banke sem zelela

33

Sklep

ugotoviti sedanjo razpoznavnost, primerjavo, vsecnost znaka in barYe ter ugotoviti, kateri od elementov celostne graficne podobe je anketiranim najbolj motec.

Rezultati raziskave kaiejo, da veeini anketirancev ni pogodu nova celostna graficna podoba Banke Koper, veCinoma pa logotip poznajo in vedo, da pripada bancni skupini Intese Sanpaolo. Anketirani pogosto logotip banke zamenjujejo z logotipom Intese Sanpaolo. Logotip Banke Koper je sicer v dolocenih pravilih podoben logotipu maticne banke, vendar je drugacen. Na celostni grafieni podobi vecini vpraSanih niso vsec barYe in sam logotip. Sprememba kot taka anketiranim naj ne bi predstavljala nujnosti zamenjave in bi banka z njo lahko se pocakala, saj je od zadnje spremembe logotipa preteklo Ie 10 let. Vendar je bila banka nekako v to 'prisiljena' zaradi veCinskega delefa maticne skupine. Skoraj 98-odsotnemu delefu pripadajoci lastnici Intesi Sanpaolo seveda pripada tudi usklajena in prilagojena podoba vseh njenih bank po Evropi in vlaganje v podobo in ugled organizacije. Podoba podjetja je tisto, kar zaznava zunanja okolica ⁰ pocljetju. Tega se zaveda vedno vee organizacij, med njimi tudi Banka Koper.

Spremembe celostne grafiene podobe, ki jih je narekovala zdruZitev dveh pomembnih italijanskih bank, kasneje pa vecinsko lastnistvo Intese Sanpaolo v Banki Koper, pomenijo sirSe mOZnosti pri povezovanju z mednarodnim finanenim trgom. V razvoj in prepoznavnost banke kot elanice Intese Sanpaolo je bilo do danes storjenega veliko, zato je toliko bolj pomembno, da se ta vlaganja v prepoznavnost banke z novo podobo matiene skupine nadaljujejo. Glede na pridobljene rezultate ankete, ki sem jo predstavila v svoji diplomski nalogi banki, predlagam, da naj se naprej vlaga v svojo podobo in prepoznavnost k pripadajoci bancni skupini, tako da vee oglaSuje in komunicira z javnostmi. OglaSuje naj predvsem na primemejsih mestih, kjer se druZijo in sreeujejo mnozice ljudi. Na oglasih naj se vedno ohrani tradicijo, ki jo je dolga leta uspesno ohranjala, tako da stremi k spremembam ter izboljsuje in prilagaja svojo ponudbo. Nov logotip naj bo povsod na vidnem me stu, da ga ljudje lahko bolje opazijo.

Banka je logotip zamenjala sele pred dobrim letom, zato predvidevam, da tega tako kmalu ne bo zamenjala, saj bi bila ta zamenjava prehitra in bi povzrocila dodatne stroske. Banka naj oblikuje, utrjuje in ohranja dobre odnose z javnostjo z letnimi porocili in srecanji, dnevi odprtih vrat, dobrodelnimi darili ter s sponzoriranjem, saj si bo z novo celostno grafieno podobo Ie tako krepila svoj polofaj na trgu. Zato banki predlagam, da naj kljub mojim ugotovitvam, spostuje celostno grafieno podobo svoje banene skupine in naj modrino nakazuje z njeno lokacijo ob morju.

34

LITERATURA

Aaker, David A. 1991. Managing Brand Equity: Capitalizing on the Value of Brand Name. New York: The Free Press.

Aaker, David A. in Eric Joachimsthaler. 2000. Brand Leadership. New York: The Free Press.

Balmer, John. 2001. Corporate Identitiy, Corporate Branding and Corporate Marketing:

seeing through the fog. European Journal ofMarketing 35 (3/4): 248-290.

Carter, David E. 1999. Branding: the power ofmarket identity. New York: Hearst Books International.

Clifford, Lisa in Dan Roberts. 2001. Companies & Finance UK: Name Change is No Ticket to Success. Financial Times, april, 2.

De Chernatony, Leslie. 2002. Blagovna znamka: od vizije do vrednotenja: stratesko oblikovanje in vzdrievanje blagovnih znamk. Ljubljana: OV Zalozba.

Devetak, Oabrijel. 2005. Temelji trienja in trienjska zasnova podjetja. Koper: Fakulteta za management.

DolinSek, Rajko. 2006. Kaj naj bi piarovec vedel ⁰ COP? Piar na kvadrat,junij, 8-11.

Dowling, Orahame R. 1993. Developing Your Company Image into a Corporate Asset.

Long Range Planning. London: Kogan Page.

Oorjup, Nina. 2003. Podoba podjetja. Pot{ietnik. julij, 44-45.

Habjanic, Darja in Tanja USaj Hvalic. 2003. Osnove trienja. LjUbljana: DZS.

Ind, Nicholas. 1997. The Corporate Brand. London: Macmillan Press LTD.

Konecnik, Maja. 2004. Evaluating Slovenia's Image as a Tourism Destination. The Journal ofBrand Management 11 (4): 373-387.

Kotler, Philip. 2004. Management trienja. Ljubljana: OV Zalozbe.

Olins, Wally. 1989. Corporate Identity: Marketing bussines strategy visible trough design. London: Thames and Hudson.

Parker, Roger C. 1997. Grajicno oblikovanje. Ljub1jana: Pasadena.

Potoenik, Vekoslav. 2002. Temelji trienja. Ljubljana: OV Zalozba.

Repovs, Jernej. 1995. Kako nastaja in deluje ueinkovita, trino usmerjena celostna graficna podoba kot del identitetnega sistema organizacij. Ljubljana: Studio Marketing.

Repovs, Jernej. 2006. Celostna graficna podoba. Piar na kvadrat, maj, 11-12.

Rivkin, Stave. 2004. The making ofname: the inside story ofthe brands we buy.

New York: Oxford Universitiy Press.

Slovar slovenskega knjirnega jezika. 2000. Ljubljana: DZS

Starman, Danijel. 1996. Trino komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Storgelj, Janja. 2008. Korporativna blagovna znamka in njen ugled. Akademija MM, december, 35-49.

Wheeler, Alina. 2006. Designing brand identity: a complete guide to creating, building, and maintaining strong brands. Hoboken: John Wiley.

VIRI Banka Koper, d.d. 2010. 0 banki Koper.

www.banka~koper.si (23.4.2010).

Banka Koper, d.d. 2008. Letno porocilo za leta 2008.

http://www.banka~koper.si/media/bin?bin.id=32daeOal-2070-012c-8096-0050568d7cb4 (3.5.2010).

Banka Koper, d.d. 2009. Celostna graficna podoba. Interni viri Banke Koper.

(1.3.2010).

Competitive Edge. 2009. Celostna graficna podoba.

http://www.competitive.si/wedge/index.php/CGP (12.4.2010).

Intesa Sanpaolo, S.p.A. 2010. Presentazione del Gruppo.

www.intesasanpaolo.com (27.4.2010).

Ivancic, Tomaf. 2010. Primarni elementi celostne graficne podobe.

http://www.peta-dimenzija.comlgraficno-oblikovanje/celostne-graficne­

podobe/primarni-elementi-celostne-graficne-podobe (30.3.2010).

36

1 2 3 4 5

PRILOGE

Priloga Anketni vprasalnik Priloga Vizitka in ovojnica banke

Priloga Plakat varcevanje mladih za studente banke Priloga Primeri promocijskih materialov banke Priloga Primer plakata z oglasom banke

Priloga 1

Priloga 1 Anketni vprasalnik

ANKETNI VPRASALNIK

Ime mi je Nina Vitulic in sem studentka Fakultete za management v Kopru. Pripravljam diplomsko nalogo na temo celostne graficne podobe na prirneru Banke Koper d.d., ki je namenjena tako komitentom kot nekomitentom te banke. Zelo pomemben del moje naloge je anketni vpraSalnik. Vprasalnik obsega 16 vpraSanj, kar vam bo vzelo Ie nekaj minut casa.

Anketa je anonimna, kar pomeni, da born pridobljene podatke uporabila Ie v svoje raziskovalne namene. Prosim, da pri vsakem vprasanju obkrofite Ie en odgovor.

Za sodelovanje se vam najlepse zahvaljujem.

1) Ali ste komitent Banke Koper d.d? (obkrozite) a) da

b) ne

Ce je odgovor NE, pojdite na vprasanje stevilka 5.

2) Koliko casa ste ze komitent Banke Koper d.d? (obkrofite) a) lleto

b) od 1 do 5 let c) od 5 do 10 let d) vee kot 10 let

3) Kaj vas je prepricalo pri izbiri Banke Koper d.d.?

(obkrozite ustrezno stevilko, kjer pomeni 1 sploh me ni prepricalo, in 5 zelo me je prepriealo).

delovni cas 1 2 3 4 51

Priloga 1

4) Kako ste na splosno zadovoljni z Banko Koper d.d.? (obkrozite) a) zelo zadovoljen

5) Ali vamje vsec nova celostna graficna podoba Banke Koper d.d.?

a) da b) ne c) ne vem

6) Kje ste prvic zasledili spremembo nove podobe Banke Koper d.d?( obkrozite) a) oglasov (tv, radio ... )

7) Alije sedaj za Vas nova celostna graficna podoba Banke Koper d.d. dovolj prepomavna? (obkrozite)

8) Kaj bi po vaSem mnenju pripomoglo k boljsi prepomavnosti nove celostne podobe? (napisite nekaj predlogov)

9) Ali veste kateri bancni skupini pripada Banka Koper d.d.? (obkrozite) a) Anton Veneta

b) IntesaSanpaolo c) banka di Cividale d) Austria Creditanstalt e) drugo_ _ __

10) Kateri logotip Banke Koper yam je bolj vsee? (obkroZite) a) prejsnji

Ie.

Danka Koper

b) sedan"~1

l(l(vil

BANKA KOPER c) nevem

Priloga 1

11) Kaj yam pri novem korporativnem znaku ni vsec? (obkrozite) a) barYe

12) Ali se vem zdi, daje bila ta sprememba potrebna? (obkrozite) a) da

b) ne c) ne vem

b) ne c) ne vem

In document BANKA KOPER (Strani 32-58)