Celostna podoba zajema celostno graficno podobo in vse, kar ni graficno, pa vendar v okolje posreduje informacije 0 organizaciji. Organizacija oddaja svojim zaposlenim, vlagateljem, strankam oz. vsem notranjim in zunanjim javnostim sporocila 0 sebi.
Lahko so nacrtovana, da doseze zeleno podobo. Pri doseganju zelene podobe je pomemben dejavnik zaznava poslanih sporocil. Posameznik si s svojim zaznavanjem oblikuje podobo 0 njej. Celostna podobaje vse v zvezi z organizacijo, na podlagi cesar posamezniki sprejemajo kakrSne koli informacije 0 njej in si 0 njej oblikujejo podobo (Ind 1997, 48).
2.2 Celostna graftena podoba
Celostna graficna podoba je Ie del simbolnega identitetnega sistema, ki vk1jucuje izkljucno organizirane vidne dratljaje, ki jib v likovne strukture kodirajo graficni oblikovalci. V koncno obliko in pojavnost jo postavljajo oblikovalci, ki preko informacij in nasvetov psihologov, managetjev, sociologov in komunikologov ustvarjajo graficne simbole, jih razporejajo in urejajo po likovnih povrsinah na nacin, ki na simbolni ravni najbolje predstavlja realno identiteto organizacije skupaj z njeno vizijo in cilji (Repovs 1995, 21-22). Ravno zato, ker na ljudi najbolj vplivajo vidni dratljaji, je celostna graficna podoba pomembno orodje za prikaz identitete organizacije.
Celostna graficna podoba je del celostne podobe, ki ni Ie vizualna. Repovs celostno graficno podobo poimenuje tudi simbolna identiteta organizacije1, ki je namenjena komuniciranju, preko katerega izraZa realno identiteto, poslanstvo in cilje organizacije (Repovs 1995, 10-11).
Celostna graficna podoba je vizualni del znamke, ki nadgrajuje izbrano ime v celovito identifikacijsko podobo znamke. Graficna podoba mora izratati nekaj, kar je povezano z lastnostmi izdelka in pri tem nadgrajevati izbrano ime izdelka. Pomembno je, da je graficna podoba lahko prepoznavna, da si jo kupci hitro in z lahkoto vtisnejo v spomin ter da se celostna podoba razlikuje od podob konkurencnih znamk (Kline 1994).
In kaksna je dobra celostna graficna podoba? DolifiSek (2006, 15) v clanku 'Kaj naj bi piarovec vedel 0 celostni graficni podobi' trdi, da je dobra celostna graficna podoba kljub preprostosti izvima, kar prispeva k opaznosti med mnoZico informacij, ki jih nenehno zaznavamo.
I V zakljucni projektni nalogi navajam izraz organizacija, kije sidi od izraza podjetje, saj po SSKJ pomeni skupnost Ijudi z doloeenim skupnim ciljem.
Opredelitev pojmov celostne graficne podobe
2.3 Povezava med pojmi, ki se nanasajo na eelostno graficno podobo
Zooid imajo dosti sirSi pomen kot simboli, zato je pravilneje, da govorimo 0 simbolu organizacije. Simbol je po definieiji vzoree drafljajev, ki nadomeseajo druge vzoree dra.zljajev. Delimo jib na naravne in umetne znake. Naravni znak je na primer stopinja, ki oznaeuje pot, po kateri je sla zival, ter hkrati pove, za katero vrsto zivali gre.
Umetni maki so besede in stevilke, ki so plod clovekove namenske aktivnosti. Nekateri delijo znake tudi na signale in simbole. Signali ne predstavljajo pojavov in stvari, temveC sprofajo doloeene aktivnosti, kot so na primer semaforske luei. Simboli so umetni znaki, ki pa predstavljajo pojave in stvari (Repovs 1995, 100).
Po Kotlerju (1998, 444) je zoomka ime, izraz, simbol, oblika ali kombinacija naStetega, ki je namenjena prepoznavanju izdelka enega ali skupine prodajaleev in razlikovanje izdelkov od konkurencnih.
Logotip je ime organizacije ali znamke, ki je izpisano z znaeilnimi crkami (Repovs 1995, 101).
Blagovoo znamka je posredna, a pomembna povezava med organizaejjo in zunanjim okoljem. Organizacija s pomocjo blagovne znamke posilja informacije 0 svoji identiteti v zunanje okolje, na drugi strani pa porabniki dobijo informacije, ki so zanje zanimive (kakovost, tveganje, eena itd.), in tiste, na podlagi katerih si izoblikujejo podobo 0 organizaeiji (Koneenik 2004).
Ind (1997, 13) pa pri opredelitvi blagovne znamke poudarja vrednote, da je blagovna znamka organizacije vee kot navzven vidno ime, logotip in druga vizualna predstavitev. Blagovna znamka organizacije je jedro vrednot, ki jih predstav1ja, kar pocne in za kaj se zavzema.
Znak organizaeije je sestavljen iz znamke in logotipa. Znamka je lahko karkoli, simbol, abstraktna skiea, stilizirana erka ali drugo. Logotip pa je znaeilen crkovni zapis imena organizacije, blagovne znamke, izdelka ali storitve. Znak je vidni, prepoznavni del blagovne znamke, organizaeije, izdelka ali storitve. Blagovna znamka je lahko tudi posameznik, drZava, mesto. Oblikuje jo vee dejavnikov - od vidnih do nevidnih. Vidni del je eelostna graficna podoba, to je znak v vseh moZnih oblikah - dopisi, zigi, oznaeevalne tabele, razlicni fonnularji, oglasi in podobno. Nevidni del blagovne znamke pa predstavlja tako rekoc vse in vsakogar, s cimer ali s komer povezujemo organizaeijo, izdelek ali storitev. Sem sodijo tako opremljenost poslovalnie, prijaznost osebja, razlicna pokroviteljstva, medosebni odnosi in zadovoljstvo zaposlenih, nastop vodstva v javnosti, udelezba na sejmu, pa tudi naein, kako se oglasimo na telefonski klie, osebna urejenost zaposlenih, toren prihod v slufbo in na sestanke. Skratka, blagovna znamka je identiteta organizacije in zajema njene notranje, zunanje in vedenjske znaeilnosti (Banka Koper 2008).
4
3 RAZVOJ CELOSTNE GRAFICNE PODOBE 3.1 Kriteriji celostne graficne podobe
Pred spreminjanjem celostne graficne podobe v organizaciji se je potrebno vpraSati, v kolikSni meri je ta sprememba sploh potrebna, predvsem iz financnega vidika. Pri popolnoma novi celostni podobi je ze na zacetku potrebno veliko fmancnega zaIogaja, saj si organizacija mora skoraj od zacetka zagotoviti prepoznavnost. Organizacije morajo pred zamenjavo podobe dobro spoznati svojo realno identiteto, poslanstvo, vizijo, podobo in filozofijo organizacije.
Dobra celostna grafiena podoba vsebuje tri glavne kriterije, ki so med seboj tesno povezani:
• biti mora eim bolj enostavna, razumljiva, Iahko prepoznavna in zapomljiva ciljnim trfuim segmentom,
• pravilno mora pozicionirati in jasno razlikovati podobo organizacije od podobe sorodnih organizacij,
• mora simbolizirati prepricanja in vrednote organizacije, tako da vsak, ki deia v njej, deli enake vrednote in jih komunicira znotraj in zunaj organizacije.
(http://www.competitive.si/wedge/index.php/CGP).
3.2 Osnovni elementi celostne graficne podobe 3.2.1 Ime organizacije
Ime blagovne znamke je najpomembnejsa stalnica celostne graficne podobe podjetja oziroma organizacije. Je indikator za prepoznavanje in komuniciranje, z asociacijami, kijih zbuja, pa sooblikuje bistvo blagovne znamke (Aaker 1991, 187).
Verbalni simbol organizacije, ki je ime, je najpomembnejsa stalnica celostne graficne podobe. Pojavlja se znotraj verbalnih in vidnih komunikacij organizacije v vseh elementih simboinega identitetnega sistema, ne Ie v celostni graficni podobi (Repovs
1995,67).
Sprememba imena organizacije sodi dostikrat med najtezje in najbolj odgovome odloeitve vodstva podjetja. Ore za zelo tvegano dejanje in vedno se je potrebno vpraSati, ce je sprememba res potrebna, ali staro ime res ni vee primerno. Sprememba imena ni vedno zagotovilo za uspeh. Novo ime prinasa tudi negativne posledice, saj lahko vpliva na zmanjsanje prepoznavnosti podjetja in njegovih izdelkov med kupci (Clifford in Roberts 2001, 1).
Rozvoj celostne graficne podobe
Kljub vsemu pa ostajajo dobri razlogi za spremembo imena podjetja (Repovs 1995, 68-69):
• kadar je ime predolgo. Mnoga dolga imena se zaenejo skozi prakso sarna izgubljati v okrajSavah. Tako se je zgodilo tudi z Industrial Business Machine, danes poznanim pod imenom IBM;
• kadar iz pravno formalnih razlogov ni vee mogoee uporabljati starega imena organizacije. Db razdrufevanju morajo osamosvojene organizacije poiskati nove verbalne simbole;
• ime, ki si ga je teZko zapolniti je bolje zamenjati. Taksna so nekatera imena slovenskih podjetij, ki nastopajo na mednarodnem prostoru s erkami e, s,
z,
ki soza tujce zelo tezko izgovorljive;
• nekatera imena slabo vplivajo na formiranje podobe skozi aktivnosti stikov z javnostmi. Tobaena tovarna nenehno vleee za seboj negativno vrednotene draZljaje, ki tieijo v besedi tobaena. Zato je to ime potrebno zamenjave;
• potrebno je zarnenjati besede v imenu organizacije, ki silijo k drugaenemu pomenu. Organizacija, ki je pred desetletjem nastala iz besed kmetijstvo, industrija, trgovina, se je imenovala KIT. Prva asociacija je spominjala na ribe, blimje asociacije pa na steklarski in pleskarski kit.
3.2.2 Slogan ali pozicijsko geslo
Sarno ime in simbol pogosto ne zadostujeta pri izraZanju pomena in vrednot blagovne mamke, zato se ob imenu, da ga dopolni pogosto pojavlja slogan. Slogan dodatno pojasni in nadgradi ime blagovne znamke oziroma organizacije.
Pozicijsko geslo ali slogan uteleSa filozofijo organizacije, ki jo daje organizacija svojim potrosnikom (Repovs 1995, 74), Pogosto opredeljuje konkureneno prednost organizacije pred njenimi konkurenti in postane sestavni in neodtujljivi del osnovnih likovnih struktur celostne grafiene podobe (Repovs 1995, 75).
3.2.3 Logotip ali simbol
Znak organizacije je najosnovnejsa stalnica celostne grafiene podobe in predstavnik realne identitete organizacije na simbolni ravni. Pri likovnih in barvnih strukturah simbola naj bi grafieni oblikovalci upoStevali pomene, ki reprezentirajo poslanstvo, moe, filozofijo, cilje in kulturo organizacije (RepovS 1995, 100).
6
Razvoj celostne graficne podobe
Predstavljanje je glavna znaeilnost znaka oziroma logotipa organizacije. Znak je sestavni del celostne grafiene podobe in stem kaZe vizualno osebnost podjetja. Za potrosnikaje logotip l~e prepoznaven, saj je ponavadi vizualen.
Glavni tipi simbolov so: matematieni, lingvisticni, znanstveni in graficni. Imajo lahko neskoneno stevilo oblik, barv in pojavnosti. Poznamo abstraktne, tipografske, deskriptivne ali njihova kombinacija. Crka ali sestavljenka iz erk je tipografski simbol.
To je logotip organizacije, ki je izpisan z znaeilnimi crkami ali pa monogram, kateri vsebuje zacetnice imena podjetja in je zapisan svobodno in brez uokvirjanja. Abstraktne simbole lahko organizacije s komuniciranjem napolnijo z zelenimi pomeni. So zelo pogosti in je za njihovo razlikovanje, pomnjenje in ucenje potrebno veliko investicij v komuniciranje. Deskriptivni ali ikonicni simboli opisujejo kar predstavljajo, stvar ali dejavnost. Hitreje se jih nauCimo in prepoznamo kot pa abstraktne simbole. Simbol je lahko tudi kaligrafski napis (lepo izpisana beseda, navadno rocno, nikoli v tiskarskih crkah). Tu so se kombinacije simbolov, ki s strukturiranjem tvorijo novega (Repovs
1995, 100-103).
3.2.4 Crkopis in tipograflja
Izbira erkopisa je izredno pomembna, ker vsak crkopis sporoca bralcu enkratne ter pomembne informacije in hkrati doloca razpolozenje, drfo in ton, obenem pa mora zagotavljati citljivost besedila. Za enostavno komuniciranje in prepoznavanje organizacije je primernih Ie nekaj erkopisov, zato se vecina organizacij odloea za te (Dowling 1994, 137).
Priroenik celostne graficne podobe organizacije vsebuje tudi izbor erkopisa in tipografije. Crkopis je sistem erk, locil in drugih znakov, ki imajo glede na oblikovanost svojih potez znaeilno podobo. V erkopisu je besedilo sporoeila natisnjeno izoblikovanimi tiskarskimi crkami, ki nastajajo z roenim delom tipografov. Crke so osnova tipografskega oblikovanja in so lahko pokonene, leZeee ali kurzivne. Besedilo je lahko v celoti postavljeno v pokoncnih ali lezeeih erkah. Tipograjija v ozjem pomenu pomeni oblikovanje besedila iz tiskanih erk na doloceni likovni pomini. V sirSem pomenu pa je tipografija znaeilno oblikovanje pretemo verbalnega sporoeila na likovni pomini, tako da oblikovalec v svoje oblikovanje poleg tiskarskih erk vkljucuje tudi druge like z ilustracijami in fotografijami vred (Repovs 1995, 110-122).
3.2.5 Barvni sistem
Barve so pomemben del celostne grafiene podobe, saJ pripomorejo k veeji ucljivosti, prepoznavnosti, razlikovalnosti, berljivosti, referenenosti simbolov in celostnih graficnih podob (Repovs 1995, 92). Z Repovsem se strinjam, saj si veliko ljudi prej zapolni barvo kot pa obliko ali simbol, saj barva bolj pritegne njihovo pozomost in tam dalj ostane.
Razvoj celostne graficne podobe
Barve vzbujajo razlicne asociacije, obCutke in pomene, vse je odvisno od barvnega tona, svetlobe in cistosti. Pri barvah v celostni graficni podobi mommo biti pozorni na naslednje (Carter 1985, 61-62):
• barva zelo vpliva na razpolozenje,
• prekomerna uporaba barv v celostni graficni podobi ni priporocljiva, saj veebarvno tiskanje pomeni veejo financno obremenitev za organizacijo,
• celostna graficna podoba mora delovati dobro tudi verno - beli kombinaciji, saj je ponekod nemogoce uporabljati barvne variante,
• ponekod ze sarna vrsta izdelka oziroma organizacije narekuje primerno uporabo barv.
Primarne ali osnovne barYe so: rdeca, rumena in modra. Barve, ki nastanejo z me§anjem osnovnih barv, so sekundarne. Tako je sekundarna oranZna barva, ki je me§anica osnovne rumene in rdece. Z razlicnimi razmerji med tremi osnovnimi barvami je mogoce zm~ati katerokoli barvo (parker 1997, 169).
Pri doloeanju barv moramo natancno po normativih dolociti barYe logotipa, primarne in sekundarne barYe celostne graficne podobe. Vsako izmed izbranih barv je potrebno opisati tako, da se jo lahko v skladu s pravili natancno reproducira po razlicnih standardih na razlicnih medijih (P ANTONE barvni tisk, RAL - kovinske barYe, CMYK - 4-barvni tisk) (http://www.peta-dimenzija.comlgraficno-oblikovanje/celostne
graficne-podobe ).
3.3 Priro~nik celostne grafi~ne podobe
Oblikovanje prirocnika celostne graficne podobe je delo, ki je tezje kot izdelava simbola ali logotipa organizacije. Le malo graficnih oblikovalcev se zna lotiti tega opravila, ker priroCnik zahteva odlicnost. V saka likovna forma mora biti doreeena in domisljena. Zato tudi veeina graficnih podob konca brez prirocnikov (Repovs 1995,
136).
Prirocnik celostne graficne podobe je 'zakonik', po katerem se ravnajo oblikovalci in izvedbeniki komunikacijskih sredstev organizacije. Vsebuje vsa pravila pojavljanja stalnic celostne graficne podobe, kot so: simbol, logotip, crkopis, barYe, tipografska podoba, likovna ozadja, njihova okolja, materiali in druge izvedbene zahteve. Na kratko bi lahko rekii, da je v njem zapisano vse, kaj se sme in cesa ne. Prirocniki so razlicne oblike, obsega in vsebine, odvisno od velikosti, dejavnosti in fmancnih sredstev organizacije (Repovs 1995, 137).
8
Razvoj celostne grafiene podobe
Idealen prirotnik celostne grafitne podobe po Repovsu vsebuje (1995, 138-141):
• nagovor predsednika oziroma prvega vodilnega v organizaciji,
• osnovna strateska izhodista organizacije (poslanstvo, vizija, filozofija, podoba, politika blagovnih znamk in pozicijsko geslo),
• komunikacijski sistem organizacije s komunikacijskimi sredstvi, ki bodo postala nosilci elementov celostne grafitne podobe,
• razlago uporabljene terminologije,
• kazalo,
• likovne strukture in opredelitev barv,
• kombinacije osnovnih in izvedenih pojavnosti v merskem sistemu,
• osnove tipografske mrefe,
• primere aplikacij na poslovnih tiskanih komunikacijskih sredstvih (npr. vizitka, fig, racun, kuverte, mape itd.),
• primere intemega in ekstemega oznacevanja,
• primere aplikacij na izdelkih in embalafi,
• primere aplikacij v oglasih,
• primere aplikacij na transportnih sredstvih,
• primere aplikacij na sejmih, razstavah, prireditvah, itd.,
• primere industrijskega oblikovanja predmetov in objektov,
• znaeilne ilustracije, risbe in druge likovne strukture,
• primere tridimenzionalnega pojavljanja elementov.
4 PREDSTA VITEV CELOSTNE GRAFICNE PODOBE BANKE 4.1 0 banki
Banka Koper je univerzalna banka, ki ponuja celoten spelcter banenih storitev (depozitni in kreditno-garancijski pos1i, storitve spletnega bancnistva, investicijsko banenistvo, odprti vzajemni pokojninski skladi, storitve leasinga itd.), namenjenih posameznikom, podjetjem ter drugim pravnim osebam in zasebnikom.
Banka Koper je od leta 2007 del mednarodne banene skupine Intese Sanpaolo, ki je nastala z zdruZitvijo bank Banca Intesa in Sanpaolo IMI. Ta zdruZitev predstavlja nastanek najvecje banke v Italiji in Seste najveeje banke v Evropi, ki ima vee kot 18 milijonov komitentov ter vee kot 7.500 poslovalnic in predstavnistev po svetu (Banka Koper 2008).
SUka 4.1 Lastniska struktura banke na dan 29.11.2009
Intesa SanpaoIo
97.22I'k
Vir: Banka Koper 2009
Lastniska struktura banke je prikazana na Sliki 4.1. Kot je razvidno iz slike, je najveeji delez lastnistva v rokah Intese Sanpaolo (97,22 %), Ie 2,60 % deleia pripada malim delniearjem ter niti 1 % (0,18 %) ni vee v lasti Banke Koper.
Po rezultatih poslovanja Banke Koper sodi med prvih sest najuspesnejsih slovenskih bank. V vee kot petdesetletnem razvoju banke so zaposleni odigrali kljueno vlogo s svojim znanjem, strokovnostjo, prilagajanjem spremembam v bancni tehnologiji in poslovnem okolju. V preteklih obdobjih se je stevilo zaposlenih stalno poveeevalo in se konec leta 2008 ustavilo na okoli 780.
Razvoj gospodarskega in druZbenega prostora je nekoc predstavljala predvsem primorska regija, danes pa je to celotna Slovenija. Poslovno mreZo poleg sedeza banke predstavlja Se 54 poslovnih enot.
'--"~"~~-...
-Predstavitev celostne graficne podobe banke
Banka Koper je s 1.10.2008 lansirala novo celostno grafieno podobo, katera We na pripadnost mednarodni baneni skupini Intesa Sanpaolo. Novemu znaku so dodali ~tiri barYe, ki izraZajo ~tiri vrednote: stabilnost, domi~ljijo, humanost in upanje. Te vrednote zdruZujejo in usmeIjajo banko pri njenem delovanju. Tudi nov slogan, ki se glasi 'Z vami gledamo naprej', izraZa skrb za komitente in njihovo zadovoljstvo.
4.2 Potek ustvarjanja celostne grafi~ne podobe
4.2.1 Razvoj ceiosllle graficne podobe btlnke skozi zgodovino
Skozi vee kot polstoletno obdobje se je Banka Koper razvijala prek razlienih organizacijskih in kapitalskih sprememb ter tudi preko njene vizualne grafiene podobe.
Poimenovanja Banke Koper skozi zgodovino:
1955 - Istrska komunalna banka 1961 Komunalna banka Koper 1965 - Kreditna banka Koper 1978 - LB Splo~nabanka Koper 1994 Splo~na banka Koper 1997 - Banka Koper
2008 - Banka Koper s celostno grafieno podoOO Intese Sanpaolo
Z razvojem Istrske komunalne banke, s sedezem v Kopru in podruZnicama v Piranu in Izoli, se je zaeel razvoj dan~nje Banke Koper. Prvo ime Istrska komunalna banka je vseOOvalo preprost erkovni zapis. V letih 1956 in 1957 je ustanovila ~e podruZnice v Ilirski Bistrici, Postojni in SeZani, ki so se kasneje pray tako zelruZile pod imenom Komunalna banka Koper. V podobi Komunalne banke je ze dodan simOOl iz stiliziranih erk B in K. V letu 1965 je zaZivela njena pravna naslednica Kreditna banka Koper, ki je razsirila svojo poslovno mrezo ~e na podroeje Ljubljane, Nove Gorice in Reke. V simOOlu je banka ohranila erke B in K.
V letu 1978 je sledila nova organiziranost banke ter prilagoditev imena in podobe, nastala je LB Splo~na banka Koper. Prvie se je ob imenu pojavil grafieno izpopolnjeni znak. Nato se je banka preimenovala v delnisko druZbo in izstopila iz sistema Ljubljanske banke. Tako je nastala Splosna Banka Koper. Grafiena podoba je spremenjena Ie toliko, da je odstranjen simbol LB in je v znaku samo crkovni zapis. V tem simOOlu so prvie prisotni vsi elementi znaka, dodelan je erkovni zapis, stilizirana je erka K. Leta 2007 banka postane elanica mednarodne bancne skupine Intesa Sanpaolo, ki nastane z zdruZitvijo dveh pomembnih bank, Banca Intesa in Sanpaolo IMI, kar sproZi potrebo po uskladitvi dveh povsem razlienih identitet in njunih temeljnih razpoznavnih elementov.
12
Predstavitev celostne grafiene podobe banke.
Banka Koper je zaradi potreb, ki so jih narekovale spremembe v vsebini in organizaciji poslovanja, veckrat prilagodila ime in logotip, vendar je vedno ohranila modro barvo (z izjemo Komunalne banke Koper, ki je bila v zeleni barvi). Stem je bila vizualno in simbolicno poudarjena njena identiteta, da je povezana z mOIjem, ki je v Sloveniji sprejeta kot znak odprtosti, mocne pozitivne energije in povezave s svetom. S tern pa se zgodba 0 izkljucno modri barvi, in ne tudi identiteti, pravzaprav konca, nadaljuje pa se zgodba stirih barv. Od 1.10.2008 nastopa Banka Koper z novo celostno graficno podobo, ki je usklajena z vizualno identiteto te bancne skupine (Banka Koper 1999-2008).
Slib 4. 2 Razvoj podobe banke od devetdesetih let do danes
Sploina banka Koper
k
Banka KoperBANKA KOPER
Vir: www.banka-koper.si
4.2.2 Celostna podoba bancne skupine
Banka Koper je postala del mednarodne bancne skupine Intesa Sanpaolo S.p.A., ki s sirokim spektrom bancnih in fmancnih storitev ter razvejano lastno in partnersko poslovno mrezo podpira mednarodno dejavnost svojih komitentov ter utrjuje in razvija svojo bancno mrezo po celem svetu. Nastala je 1.1.2007 z zdruZitvijo bank Banca Intesa in Sanpaolo 1M!. ZdruZitev pomeni nastanek najveeje italijanske banke v Italiji, seste najvecje banke v Evropi, ki je prisotna v vee kot 40 drZavah po vsem svetu. Novo ime banke in 10gotip, t.j. Sanpaolo IMI, izhaja iz imen obeh bank predhodnic, kar iZraZa enakopravnost obeh partneIjev.
Slika 4. 3 Potek spremembe celostne graficne podobe bancne skupine
[J Ban,
itntesa
GRLJPPO S~"'I1?40l{) 11\11~ ~
INTES4 Sk'J mOlD
Vir: www.intesasanpaolo.com
Predstavitev celostne grqficne podobe banke
Moena konkurenca na denamem in kapitalskem trgu zahteva od bank velike in hitre korake. Brez nenehnih novosti in prilagajanj na podroeju produktov in storitev je praktieno nemogoee slediti feljam in potrebam strank. V tern kontekstu so vrednote banene skupine Intesa Sanpaolo zaokrozene v korporativni znamki, slednja pa nosi garancijo 0 dodani vrednosti, ki je prisotna v vseh njenih komercialnih aktivnostih.
Korporativna znamka zrcali identiteto in osebnost omenjene banene skupine. Stem jo razlikuje od konkurenenih bank in hkrati zdruZuje vse njene banke v skupini. Zaradi zdruZitve je Banka Koper ohranila ime, medtem pa je morala prevzeti barviti simOOI s strani matiene banke. Simbol ji bo omogocil povecati svojo prepoznavnost v mednarodnem prostoru ter poveeati priloZnosti za krepitev trfnega polofaja.
CiIj zdruZitve je, da se preko skupne vizualne identitete dosefe takojsnja prepoznavnost banene skupine na globalnem in lokalnem nivoju, torej skozi slehemo banko in na vseh trgih, na katerih skupina posluje (Banka Koper 2008).
14
5 OSNOVNI RAZPOZNA VNI ELEMENTI CELOSTNE GRAFICNE PODOBEBANKE
5.1 Korporativni znak
Nova korporativna znamka in logotip Banke Koper izraZata zdruiitev obeh primarnih bank. Omenjena zdruZitev je izraZena s prisotnostjo originalne znamke Banka Intesa in logotipa 'Intesa Sanpaolo', ki je napisan na enak nacin kot originalen napis Sanpaolo, t.j. z dvoglasniki in z znaeilno nagnjenimi crkami A.
Znak Banke Koper je sestavljen iz znamke in logotipa. V prejsnjem znaku banke je bila znamka stilizirana modra crka K, v novem pa je barviti akvadukt, simbol zagotavljanja vode kot zivljenjske energije. Logotip (crkovni zapis imena organizacije), pa v primeru Banke Koper prOOstavljata izpisani besedi Banka Koper.
Slika 5. 1 Razlaga korporativnega znaka banke
Slika 5. 1 Razlaga korporativnega znaka banke