Logotip ali simbol

Znak organizacije je najosnovnejsa stalnica celostne grafiene podobe in predstavnik realne identitete organizacije na simbolni ravni. Pri likovnih in barvnih strukturah simbola naj bi grafieni oblikovalci upoStevali pomene, ki reprezentirajo poslanstvo, moe, filozofijo, cilje in kulturo organizacije (RepovS 1995, 100).

6

Razvoj celostne graficne podobe

Predstavljanje je glavna znaeilnost znaka oziroma logotipa organizacije. Znak je sestavni del celostne grafiene podobe in stem kaZe vizualno osebnost podjetja. Za potrosnikaje logotip l~e prepoznaven, saj je ponavadi vizualen.

Glavni tipi simbolov so: matematieni, lingvisticni, znanstveni in graficni. Imajo lahko neskoneno stevilo oblik, barv in pojavnosti. Poznamo abstraktne, tipografske, deskriptivne ali njihova kombinacija. Crka ali sestavljenka iz erk je tipografski simbol.

To je logotip organizacije, ki je izpisan z znaeilnimi crkami ali pa monogram, kateri vsebuje zacetnice imena podjetja in je zapisan svobodno in brez uokvirjanja. Abstraktne simbole lahko organizacije s komuniciranjem napolnijo z zelenimi pomeni. So zelo pogosti in je za njihovo razlikovanje, pomnjenje in ucenje potrebno veliko investicij v komuniciranje. Deskriptivni ali ikonicni simboli opisujejo kar predstavljajo, stvar ali dejavnost. Hitreje se jih nauCimo in prepoznamo kot pa abstraktne simbole. Simbol je lahko tudi kaligrafski napis (lepo izpisana beseda, navadno rocno, nikoli v tiskarskih crkah). Tu so se kombinacije simbolov, ki s strukturiranjem tvorijo novega (Repovs

1995, 100-103).

3.2.4 Crkopis in tipograflja

Izbira erkopisa je izredno pomembna, ker vsak crkopis sporoca bralcu enkratne ter pomembne informacije in hkrati doloca razpolozenje, drfo in ton, obenem pa mora zagotavljati citljivost besedila. Za enostavno komuniciranje in prepoznavanje organizacije je primernih Ie nekaj erkopisov, zato se vecina organizacij odloea za te (Dowling 1994, 137).

Priroenik celostne graficne podobe organizacije vsebuje tudi izbor erkopisa in tipografije. Crkopis je sistem erk, locil in drugih znakov, ki imajo glede na oblikovanost svojih potez znaeilno podobo. V erkopisu je besedilo sporoeila natisnjeno izoblikovanimi tiskarskimi crkami, ki nastajajo z roenim delom tipografov. Crke so osnova tipografskega oblikovanja in so lahko pokonene, leZeee ali kurzivne. Besedilo je lahko v celoti postavljeno v pokoncnih ali lezeeih erkah. Tipograjija v ozjem pomenu pomeni oblikovanje besedila iz tiskanih erk na doloceni likovni pomini. V sirSem pomenu pa je tipografija znaeilno oblikovanje pretemo verbalnega sporoeila na likovni pomini, tako da oblikovalec v svoje oblikovanje poleg tiskarskih erk vkljucuje tudi druge like z ilustracijami in fotografijami vred (Repovs 1995, 110-122).

3.2.5 Barvni sistem

Barve so pomemben del celostne grafiene podobe, saJ pripomorejo k veeji ucljivosti, prepoznavnosti, razlikovalnosti, berljivosti, referenenosti simbolov in celostnih graficnih podob (Repovs 1995, 92). Z Repovsem se strinjam, saj si veliko ljudi prej zapolni barvo kot pa obliko ali simbol, saj barva bolj pritegne njihovo pozomost in tam dalj ostane.

Razvoj celostne graficne podobe

Barve vzbujajo razlicne asociacije, obCutke in pomene, vse je odvisno od barvnega tona, svetlobe in cistosti. Pri barvah v celostni graficni podobi mommo biti pozorni na naslednje (Carter 1985, 61-62):

• barva zelo vpliva na razpolozenje,

• prekomerna uporaba barv v celostni graficni podobi ni priporocljiva, saj veebarvno tiskanje pomeni veejo financno obremenitev za organizacijo,

• celostna graficna podoba mora delovati dobro tudi verno - beli kombinaciji, saj je ponekod nemogoce uporabljati barvne variante,

• ponekod ze sarna vrsta izdelka oziroma organizacije narekuje primerno uporabo barv.

Primarne ali osnovne barYe so: rdeca, rumena in modra. Barve, ki nastanejo z me§anjem osnovnih barv, so sekundarne. Tako je sekundarna oranZna barva, ki je me§anica osnovne rumene in rdece. Z razlicnimi razmerji med tremi osnovnimi barvami je mogoce zm~ati katerokoli barvo (parker 1997, 169).

Pri doloeanju barv moramo natancno po normativih dolociti barYe logotipa, primarne in sekundarne barYe celostne graficne podobe. Vsako izmed izbranih barv je potrebno opisati tako, da se jo lahko v skladu s pravili natancno reproducira po razlicnih standardih na razlicnih medijih (P ANTONE barvni tisk, RAL - kovinske barYe, CMYK - 4-barvni tisk) (http://www.peta-dimenzija.comlgraficno-oblikovanje/celostne­

graficne-podobe ).

3.3 Priro~nik celostne grafi~ne podobe

Oblikovanje prirocnika celostne graficne podobe je delo, ki je tezje kot izdelava simbola ali logotipa organizacije. Le malo graficnih oblikovalcev se zna lotiti tega opravila, ker priroCnik zahteva odlicnost. V saka likovna forma mora biti doreeena in domisljena. Zato tudi veeina graficnih podob konca brez prirocnikov (Repovs 1995,

136).

Prirocnik celostne graficne podobe je 'zakonik', po katerem se ravnajo oblikovalci in izvedbeniki komunikacijskih sredstev organizacije. Vsebuje vsa pravila pojavljanja stalnic celostne graficne podobe, kot so: simbol, logotip, crkopis, barYe, tipografska podoba, likovna ozadja, njihova okolja, materiali in druge izvedbene zahteve. Na kratko bi lahko rekii, da je v njem zapisano vse, kaj se sme in cesa ne. Prirocniki so razlicne oblike, obsega in vsebine, odvisno od velikosti, dejavnosti in fmancnih sredstev organizacije (Repovs 1995, 137).

8

Razvoj celostne grafiene podobe

Idealen prirotnik celostne grafitne podobe po Repovsu vsebuje (1995, 138-141):

• nagovor predsednika oziroma prvega vodilnega v organizaciji,

• osnovna strateska izhodista organizacije (poslanstvo, vizija, filozofija, podoba, politika blagovnih znamk in pozicijsko geslo),

• komunikacijski sistem organizacije s komunikacijskimi sredstvi, ki bodo postala nosilci elementov celostne grafitne podobe,

• razlago uporabljene terminologije,

• kazalo,

• likovne strukture in opredelitev barv,

• kombinacije osnovnih in izvedenih pojavnosti v merskem sistemu,

• osnove tipografske mrefe,

• primere aplikacij na poslovnih tiskanih komunikacijskih sredstvih (npr. vizitka, fig, racun, kuverte, mape itd.),

• primere intemega in ekstemega oznacevanja,

• primere aplikacij na izdelkih in embalafi,

• primere aplikacij v oglasih,

• primere aplikacij na transportnih sredstvih,

• primere aplikacij na sejmih, razstavah, prireditvah, itd.,

• primere industrijskega oblikovanja predmetov in objektov,

• znaeilne ilustracije, risbe in druge likovne strukture,

• primere tridimenzionalnega pojavljanja elementov.

4 PREDSTA VITEV CELOSTNE GRAFICNE PODOBE BANKE 4.1 0 banki

Banka Koper je univerzalna banka, ki ponuja celoten spelcter banenih storitev (depozitni in kreditno-garancijski pos1i, storitve spletnega bancnistva, investicijsko banenistvo, odprti vzajemni pokojninski skladi, storitve leasinga itd.), namenjenih posameznikom, podjetjem ter drugim pravnim osebam in zasebnikom.

Banka Koper je od leta 2007 del mednarodne banene skupine Intese Sanpaolo, ki je nastala z zdruZitvijo bank Banca Intesa in Sanpaolo IMI. Ta zdruZitev predstavlja nastanek najvecje banke v Italiji in Seste najveeje banke v Evropi, ki ima vee kot 18 milijonov komitentov ter vee kot 7.500 poslovalnic in predstavnistev po svetu (Banka Koper 2008).

SUka 4.1 Lastniska struktura banke na dan 29.11.2009

Intesa SanpaoIo

97.22I'k

Vir: Banka Koper 2009

Lastniska struktura banke je prikazana na Sliki 4.1. Kot je razvidno iz slike, je najveeji delez lastnistva v rokah Intese Sanpaolo (97,22 %), Ie 2,60 % deleia pripada malim delniearjem ter niti 1 % (0,18 %) ni vee v lasti Banke Koper.

Po rezultatih poslovanja Banke Koper sodi med prvih sest najuspesnejsih slovenskih bank. V vee kot petdesetletnem razvoju banke so zaposleni odigrali kljueno vlogo s svojim znanjem, strokovnostjo, prilagajanjem spremembam v bancni tehnologiji in poslovnem okolju. V preteklih obdobjih se je stevilo zaposlenih stalno poveeevalo in se konec leta 2008 ustavilo na okoli 780.

Razvoj gospodarskega in druZbenega prostora je nekoc predstavljala predvsem primorska regija, danes pa je to celotna Slovenija. Poslovno mreZo poleg sedeza banke predstavlja Se 54 poslovnih enot.

'--"~"~~-...

-Predstavitev celostne graficne podobe banke

Banka Koper je s 1.10.2008 lansirala novo celostno grafieno podobo, katera We na pripadnost mednarodni baneni skupini Intesa Sanpaolo. Novemu znaku so dodali ~tiri barYe, ki izraZajo ~tiri vrednote: stabilnost, domi~ljijo, humanost in upanje. Te vrednote zdruZujejo in usmeIjajo banko pri njenem delovanju. Tudi nov slogan, ki se glasi 'Z vami gledamo naprej', izraZa skrb za komitente in njihovo zadovoljstvo.

4.2 Potek ustvarjanja celostne grafi~ne podobe

4.2.1 Razvoj ceiosllle graficne podobe btlnke skozi zgodovino

Skozi vee kot polstoletno obdobje se je Banka Koper razvijala prek razlienih organizacijskih in kapitalskih sprememb ter tudi preko njene vizualne grafiene podobe.

Poimenovanja Banke Koper skozi zgodovino:

1955 - Istrska komunalna banka 1961 Komunalna banka Koper 1965 - Kreditna banka Koper 1978 - LB Splo~nabanka Koper 1994 Splo~na banka Koper 1997 - Banka Koper

2008 - Banka Koper s celostno grafieno podoOO Intese Sanpaolo

Z razvojem Istrske komunalne banke, s sedezem v Kopru in podruZnicama v Piranu in Izoli, se je zaeel razvoj dan~nje Banke Koper. Prvo ime Istrska komunalna banka je vseOOvalo preprost erkovni zapis. V letih 1956 in 1957 je ustanovila ~e podruZnice v Ilirski Bistrici, Postojni in SeZani, ki so se kasneje pray tako zelruZile pod imenom Komunalna banka Koper. V podobi Komunalne banke je ze dodan simOOl iz stiliziranih erk B in K. V letu 1965 je zaZivela njena pravna naslednica Kreditna banka Koper, ki je razsirila svojo poslovno mrezo ~e na podroeje Ljubljane, Nove Gorice in Reke. V simOOlu je banka ohranila erke B in K.

V letu 1978 je sledila nova organiziranost banke ter prilagoditev imena in podobe, nastala je LB Splo~na banka Koper. Prvie se je ob imenu pojavil grafieno izpopolnjeni znak. Nato se je banka preimenovala v delnisko druZbo in izstopila iz sistema Ljubljanske banke. Tako je nastala Splosna Banka Koper. Grafiena podoba je spremenjena Ie toliko, da je odstranjen simbol LB in je v znaku samo crkovni zapis. V tem simOOlu so prvie prisotni vsi elementi znaka, dodelan je erkovni zapis, stilizirana je erka K. Leta 2007 banka postane elanica mednarodne bancne skupine Intesa Sanpaolo, ki nastane z zdruZitvijo dveh pomembnih bank, Banca Intesa in Sanpaolo IMI, kar sproZi potrebo po uskladitvi dveh povsem razlienih identitet in njunih temeljnih razpoznavnih elementov.

12

Predstavitev celostne grafiene podobe banke.

Banka Koper je zaradi potreb, ki so jih narekovale spremembe v vsebini in organizaciji poslovanja, veckrat prilagodila ime in logotip, vendar je vedno ohranila modro barvo (z izjemo Komunalne banke Koper, ki je bila v zeleni barvi). Stem je bila vizualno in simbolicno poudarjena njena identiteta, da je povezana z mOIjem, ki je v Sloveniji sprejeta kot znak odprtosti, mocne pozitivne energije in povezave s svetom. S tern pa se zgodba 0 izkljucno modri barvi, in ne tudi identiteti, pravzaprav konca, nadaljuje pa se zgodba stirih barv. Od 1.10.2008 nastopa Banka Koper z novo celostno graficno podobo, ki je usklajena z vizualno identiteto te bancne skupine (Banka Koper 1999-2008).

Slib 4. 2 Razvoj podobe banke od devetdesetih let do danes

Sploina banka Koper

k

Banka Koper

BANKA KOPER

Vir: www.banka-koper.si

4.2.2 Celostna podoba bancne skupine

Banka Koper je postala del mednarodne bancne skupine Intesa Sanpaolo S.p.A., ki s sirokim spektrom bancnih in fmancnih storitev ter razvejano lastno in partnersko poslovno mrezo podpira mednarodno dejavnost svojih komitentov ter utrjuje in razvija svojo bancno mrezo po celem svetu. Nastala je 1.1.2007 z zdruZitvijo bank Banca Intesa in Sanpaolo 1M!. ZdruZitev pomeni nastanek najveeje italijanske banke v Italiji, seste najvecje banke v Evropi, ki je prisotna v vee kot 40 drZavah po vsem svetu. Novo ime banke in 10gotip, t.j. Sanpaolo IMI, izhaja iz imen obeh bank predhodnic, kar iZraZa enakopravnost obeh partneIjev.

Slika 4. 3 Potek spremembe celostne graficne podobe bancne skupine

[J Ban,

ⁱ

tntesa

^GRLJPPO S~"'I1?40l{) 11\11

~ ~

INTES4 ^{Sk'J mOlD}

Vir: www.intesasanpaolo.com

Predstavitev celostne grqficne podobe banke

Moena konkurenca na denamem in kapitalskem trgu zahteva od bank velike in hitre korake. Brez nenehnih novosti in prilagajanj na podroeju produktov in storitev je praktieno nemogoee slediti feljam in potrebam strank. V tern kontekstu so vrednote banene skupine Intesa Sanpaolo zaokrozene v korporativni znamki, slednja pa nosi garancijo ⁰ dodani vrednosti, ki je prisotna v vseh njenih komercialnih aktivnostih.

Korporativna znamka zrcali identiteto in osebnost omenjene banene skupine. Stem jo razlikuje od konkurenenih bank in hkrati zdruZuje vse njene banke v skupini. Zaradi zdruZitve je Banka Koper ohranila ime, medtem pa je morala prevzeti barviti simOOI s strani matiene banke. Simbol ji bo omogocil povecati svojo prepoznavnost v mednarodnem prostoru ter poveeati priloZnosti za krepitev trfnega polofaja.

CiIj zdruZitve je, da se preko skupne vizualne identitete dosefe takojsnja prepoznavnost banene skupine na globalnem in lokalnem nivoju, torej skozi slehemo banko in na vseh trgih, na katerih skupina posluje (Banka Koper 2008).

14

5 OSNOVNI RAZPOZNA VNI ELEMENTI CELOSTNE GRAFICNE PODOBEBANKE

5.1 Korporativni znak

Nova korporativna znamka in logotip Banke Koper izraZata zdruiitev obeh primarnih bank. Omenjena zdruZitev je izraZena s prisotnostjo originalne znamke Banka Intesa in logotipa 'Intesa Sanpaolo', ki je napisan na enak nacin kot originalen napis Sanpaolo, t.j. z dvoglasniki in z znaeilno nagnjenimi crkami A.

Znak Banke Koper je sestavljen iz znamke in logotipa. V prejsnjem znaku banke je bila znamka stilizirana modra crka K, v novem pa je barviti akvadukt, simbol zagotavljanja vode kot zivljenjske energije. Logotip (crkovni zapis imena organizacije), pa v primeru Banke Koper prOOstavljata izpisani besedi Banka Koper.

Slika 5. 1 Razlaga korporativnega znaka banke

~ BANKA KOPER

trlcolfni znal>:, cIKo·..ni zapis ali nap~

T znak na~e banke

Vir: Banka Koper 2008

Simbol banke je domiselno prikazan v barvitem piktogramu, ki predstavlja rimski akvadukt. Zgodovinsko glOOano je akvadukt gradnja iz kamna, ki je oskrbovala takratno prebivalstvo z vodo povsod tam, kjer jo je primanjkovalo oziroma so jo Ijudje potrebovali. Pray zaradi tega se simbolika rimskega vodovoda ne nanaSa sarno na trdnost in tehnolosko dovrsenost, temvec tudi na zivljenje sarno (voda kot Zivljenjska energija), obetajoco prihodnost in nenazadnje tudi povezavo moo Ijudmi in njihovimi kulturami. Akvadukt predstavlja zvezo in odgovomost bancne skupine proti druZbenemu okolju (Banka Koper 2008).

5.2 Izbor crkopisa

Nova identiteta korporativne znamke bank skupine Intesa Sanpaolo je zgrajena na ikonografiji maticne banke. Uporaba pisave, barv in simbola vodovoda, ki so prisotni pri skupini, pa okrepi obCutek pripadnosti enotni, veliki druZbi.

Osnovni razpoznavni elementi celostne graftcne podobe

Pisava in barYe izvirajo iz originalne identitete blagovne znamke banke Sanpaolo 1M!. Prav zaradi tega je v korporativnem znak:u Banke Koper uporabljena pisava Traian ter temno zelena barva. SimOOI vodovoda s tremi oOOki pa je prenesen iz korporativne znamke banke Banea Intesa (Banka Koper 2008).

5.3 Izbor barv

Prenovljena podoba Banke Koper je usklajena s skrbno izbranimi barvami maticne skupine Intesa Sanpaolo. Novemu korporativnemu znaku so tako v Banki Koper dodali barYe kot izraz vrednot, ki jih zdruZujejo in usmerjajo pri njihovem delovanju. Vsaka barva prenovljene podobe nosi posebno sporocilo, vse izvirajo iz posebnih elementov, ki sestavljajo svet. Oranina predstavlja sonee in energijo, simbol humanosti. Zelena simbolizira rastline, rast in naravo ter prinaSa upanje. V modri so zrak, voda in morje, na njej poleti domisljija. Zlata barva pa predstavlja zemljo in de1o, simOOlizira stabilnost (Banka Koper 2008).

Tabela 5. 1 Barve in njihov pomen IMEBARVE Zemeljsko zlata PANTON 117C Barva vodoravne crte OranZno rdeca PANTON 1665 C Barva okvirja in

tretjegaoOOka Vir: Banka Koper 2008

5.4 Slogan

Dosedanji slogan se je glasil 'Z odprtim pogledom', vendar so ga v Banki Koper nadgradili, da so neposredno nagovorili svoje komitente in jim dali se veejo vlogo, saj Ie skupaj z njimi banka gradi svojo prihodnost. Nov slogan se glasi: 'Z vami gledamo naprej'. V tern korporativnem sloganu so zdruZene vse stiri vrednote, ki so vrednote eelotne skupine Intesa Sanpaolo in s tern tudi vrednote Banke Koper. S sporoeilom 'Z varni gledamo naprej' je izrarena glavna skrb banke, katera so njeni komitenti in njihovo zadovoljstvo. Za komitente banka ustvarja nove priloZnosti, tako s pogledom naprej kot z domisljijo. lzbrana pisava za napis slogana ('Thinking ahead with you' in njegova adaptacija v slovenskem jeziku 'Z varni gledamo naprej') je Journal Roman.

16

Osnovni razpoznavni elementi celostne graficne podobe.

Slika 5. 2 Korporativni znak skupaj s sloganom

~ BANKA KOPER

2 ^vtlH1i ~(') ~/:

Vir: Banka Koper 2008

V sako spremno besedilo banke mora vsebovati tudi clanstvo v skupini Intesa Sanpaolo.

Slika 5. 3 Clanstvo skupine

Clanica sku pine

INTES4 Innni S~OlO

Vir. Banka Koper 2008

5.5 Poslovne tiskovine

S poslovnimi tiskovinami nadgradimo celostno graficno podobo podjetja. Ta se zaene z izdelavo celostne grafiene podobe, kamor spada se celotna paleta poslovnih tiskovin, kot so vizitke, dopisni papir, ovojnice, kartoncki, mape, zigi itd. Poslovne tiskovine so prvi stik podjetja s poslovnimi partnerji, preko katerih se skozi logotip organizacije v okolje siri sporoeilo podjetja.

Vizitka je osnovna tiskovina, ki je za organizacijo prvotnega pomena. V Banki Koper imajo tipizirane vizitke v beli barvi. V zgornjem levem kotu se nahaja logotip podjetja, takoj pod njim ime in priimek zaposlenega ter njegov naziv, vloga v podjetju ter se vsi ostali podatki 0 zaposlenem in organizaciji. V desnem spodnjem kotu se nahaja napis, da je Banka Koper clanica skupine Intesa Sanpaolo. Pisava vizitke je erne barYe (Priloga 2).

Ovojnica oziroma kuverta zaseda po pomembnosti drugo mesto, takoj za vizitko.

Na ovojnicah (amerikankah z ali brez okenca) je logotip postavljen v zgornji levi kot, v spodnjem levem kotu je spremno besedilo 0 clanstvu. Zadaj je naslov podjetja v crni barvi (Priloga 2).

Osnovni razpoznavni element; celostne graficne podobe

5.6 Promocijske tiskovine

Izredno pomemben del trloega komuniciranja organizacije so v danaSnjem casu elektronskih komunikacij tudi promocijske tiskovine (oglasi, letaki, zloZenke, plakati, prospekti, broSure, katalogi itd.). V sako leto zapored v Banld Koper izdelajo kar nekaj oglasov, plakatov, zlozenk, s katerimi v medijih prikaZejo nove, stare in aktualne storitve banke ter njene proizvode. Tako lahko v razlicnih revijah, casopisih, predvsem pa na spletu zasledimo njihove promocijske tiskovine.

V vseh promocijskih tiskovinah se mora nahajati besedilo clanstva v skupini Intesa na toeno doloeenem mestu, v desnem spodjem kotu (priloga 3). Pri plakatihje obvezen oran.zen, narobe obmjen 'EI', ker je tako doloeeno v priroeniku celostne graficne podobe (Banka Koper 2008).

5.7 Promocijski material

Promocija organizacije s promocijskim materialom je tudi eden od nacinov ~irjenja

prepoznavnosti organizacije. Med promocijski material banke (Priloga 4) sodijo rami reklamni artikli, kot so: vrecke, koledarji, majcke, torbe, denarnice, vZigalniki, pisala, ure, kape, dehriki itd.

18

6 KORPORATIVNO KOMUNICIRANJE CELOSTNE GRAFICNE PODOBE

Korporativno komuniciranje vpliva na pogled organizacije v najsiclem smislu.

Njegova naloga je upravljanje z ugledom znamke organizacije. Sestavljeno je iz managerskega, organizacijskega in trfuega komuniciranja izdelkov, podjetja in vedenja (Balmer 2001). Komuniciranje potrebujemo, ce ielimo nekaj prodati in to predstaviti trgu. Pray v trZenju potrebujemo korporativno komuniciranje. Komuniciranje se siri preko razlicnih medijev, televizije, casopisov, radia, revij, reklamnih panojev, intemeta itd.

OglaSevanje je po Potocniku (2002, 304) placana oblika neposrednega tclenja komuniciranja 0 podjetju ali njegovih izdelkih oziroma storitvah, ki poteka prek sredstev javnega obvescanja (casopisi, revije, radio, televizija itd.).

OglaSevalski mediji so nosilci oglaSevalskih sporocil, na njihov izbor pa vplivajo razlicni dejavniki: cilji, ciljna skupina, znacilnosti izdelka in njegov iivljenjski ciklus, splosen poloiaj na trgu, prodajana sezona, ritem prodaje, visina fmancnih sredstev, predvidenih za marketinsko komuniciranje, stevilo in razpoloiljivost medijev itd.

(Starman 1995, 12).

V casu uvedbe nove celostne graficne podobe banke se je Banka Koper odloeila oglaSevati s televizijskimi, tiskanimi, intemetnimi oglasi ter s plakati in direktno posto.

V nadaljevanjuje opisanih nekaj prednosti in slabosti medijev.

Ker je televizija najvplivnejsi (Habjanic in USaj 2003, 106-108), najbolj uveljavljen in mocno razsitjen oglasevalski medij, je Banka Koper oglaSevala novo korporativno podobo tudi s televizijskimi oglasi. Glavne prednosti tega medija so: pokrivanje velikega geografskega obmoeja, doseganje sirokega kroga obcinstva, kombinacija glasovne, slikovne in gibalne predstavitve, hitrost akcije itd. Med slabosti pa spadajo visoki stroski, omejen cas predvajanja, kratka iivljenjska doba sporoeila itd.

Oblikovne resitve oglasov v tiskanih medijih, kamor spadajo tako casopisi kot revije, so veliko bolj vidni, saj so loceni od vsebine. Prednosti casopisov so visoke naklade, stevilni bralci in dnevna izdaja, kar omogoea sprotno prilagajanje oglasnih sporocil. Slabost pa je njihova kratkotrajnost, saj jih ne hranimo dolgo. Prednost revij pa je barvni in visokokakovostni tisk ter to, da so vecinoma specializirane (lepota, mods, zdravje itd.) in z njimi laije doseiemo ciljno skupino.

Oglasi se lahko pojavijo vsepovsod, najvec pa jih sreeamo na spletu, pravimo jim internetni oglasi. Prednost oglasa na intemetu je, da Iahko natancno doloCimo ciljno skupino, saj so doloeene vsebine namenjene doloceni vrsti uporabnikov. Slabost pa je, da bralec lahko oglas ignorira, saj ga zapre Ie s pritiskom na gumbo To se dogaja zaradi prevelike zasicenosti spleta z oglasi.

Korporativno komuniciranje celostne graficne podobe

Plakati so najbolj mnozicno in najstarej~e komunikacijsko sredstvo. TeZko se jim je izogniti, saj so na oceh 24 ur, kar je pa njihova prednost. Slabost pa predstavlja merjenje ucinkovitosti ogl~evanja (Priloga 5). Med plakate spadajo tudi jumbo plakati velikih dimenzij, ki stojijo predvsem ob velikih trgovskih centrih.

Ogl~vanje z direktno posto je razmeroma poceni in ima mOZnost, da je sporocilo namenjeno toeno doloeenemu naslovniku. Med vsemi oglasnimi sporoeili, ki jih dandanes dobimo v postni nabiralnik, je velika verjetnost, da romajo v kos, kar predstavlja zagotovo slabost (Habjanic in Usaj 2003, 106-108).

V banki so se ob spremembi celostne graficne podobe odlocili Ie za nekatere vrste

ogl~evanja, ki so za njih najbolj pomembne. Med zunanje ogl~evanje sodijo Se oglasni panoji, ki se premikajo s pomocjo prikolic na vozilih, poslikave na kombijih, avtobusih, taksijih itd. Ob cestah lahko oglase vidimo celo na drogovih jaYne razsvetljave, prodrli

ogl~evanja, ki so za njih najbolj pomembne. Med zunanje ogl~evanje sodijo Se oglasni panoji, ki se premikajo s pomocjo prikolic na vozilih, poslikave na kombijih, avtobusih, taksijih itd. Ob cestah lahko oglase vidimo celo na drogovih jaYne razsvetljave, prodrli

In document BANKA KOPER (Strani 14-0)