SEZNAM SPREMENLJIVK - RAZVOJ JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

3 METODOLOGIJA

3.2 SEZNAM SPREMENLJIVK

Skupino strokovnih delavk, tj. vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice, smo opazovali po spremenljivkah, ki smo jih pridobili v postopkih uporabe različnih vprašanj na merskem instrumentariju.

Kriterijske spremenljivke:

 sodelovanje z logopedinjo: vključenost v interni/inovacijski projekt,

 sodelovanje z logopedinjo: tematski roditeljski sestanki za starše,

 sodelovanje z logopedinjo: izobraževanje.

Prediktorske spremenljivke področja dejavnosti programa PLP:

 skupni rezultat na področju spodbujanje otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (kompozitna spremenljivka, sestavljena iz 25 postavk),

 skupni rezultat na področju logopedska pomoč v vrtcu (kompozitna spremenljivka, sestavljena iz 10 postavk),

 skupni rezultat na področju razvojne in preventivne dejavnosti v vrtcu (kompozitna spremenljivka, sestavljena iz 15 postavk),

 skupni rezultat na področju načrtovanje in evalvacija logopedskega dela v vrtcu (kompozitna spremenljivka, sestavljena iz 9 postavk),

 skupni rezultat na celotnem vprašalniku programa PLP.

Spremenljivke, ki smo jih uporabili v multivariatnih analizah, dosegajo raven intervalnih lestvic.

3.3 MERSKI INSTRUMENTARIJ

V raziskavi smo uporabili avtorsko sestavljen vprašalnik o pomenu preventivnega logopedskega programa (PLP), ki se izvaja v vrtcu že nekaj let kot inovacijski model na logopedskem področju. Vprašalnik je bil prvotno sestavljen iz dveh delov, v katerih so strokovne delavke svojo stopnjo strinjanja oz. pomembnosti beležile na lestvici za dejansko in zaželeno stanje. Na ta način smo vrednotili posamezne trditve oz. posamezna področja PLP.

Glede na pridobljene rezultate podatkov za zaželeno stanje nismo mogli obdelati, ker je bila variabilnost podatkov prenizka oz. so bile skoraj vse vrednosti označene kot zelo pomembne (z ocenami 4 in 5). Merski instrument smo posredovali v pregled trem strokovnjakom, ki poznajo področje preventivnega logopedskega dela in imajo delovne izkušnje s predšolskimi otroki. Vprašalnik smo vsebinsko analizirali in ustrezno preoblikovali. Merske karakteristike vprašalnika in posameznih področij so bile preverjene z ustreznimi statističnimi metodami (metoda analize notranje konsistentnosti – Cronbach alfa koeficient zanesljivosti, faktorska analiza za ugotavljanje konstruktne veljavnosti) in so predstavljene v nadaljevanju posebej za vsako področje PLP.

Instrumentarij programa PLP sestavljajo štiri področja:

a) področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (NJZ), b) področje dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu (NPP), c) področje razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu (NRP),

d) področje dejavnosti načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu (NNE).

a) Področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (NJZ)

Področje vsebuje 25 postavk/trditev, ki se navezujejo na neposredno delo strokovne delavke z otroki v oddelku. Postavke kažejo na ozaveščenost strokovnih delavk o pomenu PLP in prikazujejo aplikativno vnašanje spoznanj PLP v neposredno delo z otroki v vrtcu.

Postavke so povezane z dejavnostmi za spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti (poudarjen je pomen vloge vzgojiteljice kot govornega modela oz. mediatorja v komunikaciji z otrokom, interakcij, poslušanja, razvijanja motorike govoril, razvijanja fonološkega zavedanja, pripovedovanja, prepoznavanja in raziskovanja sveta komunikacije z vsemi čutili skozi igro v vsakdanjem kontekstu vrtca).

Slika 4: Področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (NJZ)

b) Področje dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu (NPP)

Področje vsebuje 10 postavk/trditev, ki se nanašajo na zagotavljanje logopedske pomoči otrokom v vrtcu. Postavke nakazujejo vključevanje oziroma sodelovanje strokovne delavke v procesu zagotavljanja logopedske pomoči otrokom z motnjo v govorno-jezikovni komunikaciji. Naslanjajo se na sodelovanje strokovne delavke z logopedinjo in s starši v primeru opažanja odstopanj v govorno-jezikovni komunikaciji otroka, vključenost otroka v logopedsko obravnavo ter spremljanje logopedske obravnave. Postavke se dotikajo načinov vključevanja strokovne delavke v proces logopedske pomoči.

TRDITEV OL -

DEJANSKO Skrbim za kakovostne interakcije z otroki in med otroki.

1 2 3 4 5 V oddelku vzpostavljam pozitivno čustveno klimo.

1 2 3 4 5 Med komunikacijo z otrokom vzdržujem očesni kontakt z otrokom.

1 2 3 4 5 Vse otroke in vsakega posebej spodbujam h komunikaciji.

1 2 3 4 5 Otrokom dam dovolj časa, da se odzovejo na mojo govorno spodbudo.

1 2 3 4 5 Otroka razumem, kar mi želi sporočiti, bodisi verbalno ali neverbalno.

1 2 3 4 5 Izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo razvijati aktivno poslušanje.

1 2 3 4 5 Otroke spodbujam k poslušanju zvokov v okolju.

1 2 3 4 5 Otroke spodbujam k prepoznavanju zvokov v okolju.

1 2 3 4 5 Otroke spodbujam k razlikovanju zvokov v okolju.

1 2 3 4 5 Otroke spodbujam k posnemanju posameznih zvokov iz okolja z oglašanjem.

1 2 3 4 5 Izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo razvijati motoriko govoril.

1 2 3 4 5 Izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo širiti besedišče.

1 2 3 4 5 Izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo razvijati zmožnost pripovedovanja (zgodbe).

1 2 3 4 5 Otrokom postavljam vprašanja, ki zahtevajo daljše in celovitejše odgovore.

1 2 3 4 5 Izvajam dejavnosti, ki pomagajo otrokom razvijati zmožnost fonološkega zavedanja (beseda, zlog, glas).

1 2 3 4 5 Izvajam dejavnosti, ki pomagajo otroku razvijati občutek za ritem in trajanje besede.

1 2 3 4 5 Izvajam dejavnosti na prostem in v igralnici, ki otrokom omogočajo različne načine izražanja.

1 2 3 4 5 Otrokom zagotavljam pogoje, da z uporabo vseh čutil raziskujejo in poskušajo razumeti svet.

1 2 3 4 5 Pri dejavnostih z otroki zagotavljam vzpodbudno učno okolje (materiali).

1 2 3 4 5

Slika 5: Področje dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu (NPP)

c) Področje razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu (NRP)

Področje vsebuje 15 postavk/trditev, ki se navezujejo na različne oblike preventivnih logopedskih dejavnosti v vrtcu.

Postavke nakazujejo seznanjenost strokovnih delavk z različnimi oblikami logopedskih razvojnih in preventivnih dejavnosti in aktivno vključevanje strokovnih delavk v različne oblike dejavnosti. Trditve se naslanjajo na področja preventivnih logopedskih pregledov v vrtcu, ozaveščenosti strokovnih delavk o pomenu lastnega govora kot modela v interakciji z otroki, možnosti sodelovanja z logopedinjo pri sistematičnem razvijanju jezikovne zmožnosti otrok v oddelku, seznanjenosti s strokovno literaturo, ki pokriva področje spodbujanja razvoja jezikovne zmožnosti otrok, izdelavo lastnih didaktičnih iger za spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti otrok, udeleževanja izobraževanj, ki jih za strokovne delavke pripravi logopedinja, seznanjenost s strategijami za spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti, spremljanje novosti na področju razvojnih in preventivnih dejavnosti, ki jih pripravi logopedinja (čutna pot, logopedski kotiček, prispevki, zgibanka), ter sodelovanje strokovne delavke z logopedinjo pri uresničevanju ciljev Kurikuluma za vrtce (1999).

TRDITEV OL -

DEJANSKO

Vsem otrokom v VVZ Kekec je zagotovljena logopedska pomoč. 1 2 3 4 5

Svoja opažanja glede govorno jezikovne komunikacije otroka v oddelku posredujem logopedinji in se z njo

pogovorim o možnostih logopedske obravnave. 1 2 3 4 5

V primeru opaženih težav na področju govorno jezikovne komunikacije pri otroku starše seznanim z

možnostjo obiska logopedinje v vrtcu. 1 2 3 4 5

Seznanjena sem z otrokovo vključenostjo v logopedsko obravnavo. 1 2 3 4 5

S strani staršev sem seznanjena s potekom logopedske obravnave v vrtcu. 1 2 3 4 5 V določeni fazi logopedske obravnave se lahko aktivno vključim v logopedsko obravnavo in otroku

pomagam, da znanja, ki jih osvaja pri individualni obravnavi, vnašam v vsakdanje življenje v oddelku. 1 2 3 4 5 Pripomočke in materiale za delo si izposodim pri logopedinji ali jih izdelam v sodelovanju z logopedinjo. 1 2 3 4 5

Pripomočke in materiale za delo z otrokom z govorno jezikovno motnjo izdelam v sodelovanju s starši. 1 2 3 4 5 V sodelovanju z logopedinjo svoje dejavnosti v oddelku prilagajam potrebam otroka z govorno jezikovno

motnjo, ki je vključen v logopedsko obravnavo. 1 2 3 4 5

S starši in logopedinjo aktivno sodelujem na področju razvoja jezikovne zmožnosti otroka. 1 2 3 4 5

100

Slika 6: Področje razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu (NRP)

d) Področje dejavnosti načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu (NNE)

Področje vsebuje 9 postavk/trditev, ki se navezujejo na dejavnosti načrtovanja in evalvacije logopedskih dejavnosti, v katere se imajo možnost vključevati tudi strokovne delavke z namenom zagotavljanja spodbudnega okolja za otrokov razvoj jezikovne zmožnosti.

Postavke nakazujejo možnost sodelovanja strokovnih delavk z logopedinjo in s starši pri načrtovanju in evalvaciji dejavnosti za otroke z govorno-jezikovno motnjo ali primanjkljajem kot tudi pri načrtovanju in evalvaciji razvojnih in preventivnih dejavnosti za spodbujanje jezikovne zmožnosti. Postavke izpostavljajo pomen komunikacije med strokovnimi delavkami, logopedinjo in starši v povezavi s problematiko otrok z govorno-jezikovno motnjo ali primanjkljaji v govorno-jezikovni komunikaciji. Postavke se dotikajo seznanjenosti strokovnih delavk z letnim delovnim načrtom in s poročilom letnega delovnega načrta logopedinje, sodelovanja strokovne delavke z logopedinjo pri prepoznavanju posebnosti v govorno-jezikovni komunikaciji otrok v oddelku, načrtovanja dejavnosti, sodelovanja v strokovnem timu v primeru otrok s posebnimi potrebami ter sodelovanja z zunanjimi institucijami.

TRDITEV OL -

DEJANSKO Vsi otroci v vrtcu imajo možnost preventivnega logopedskega pregleda v vrtcu. 1 2 3 4 5 V primeru opaženih težav na področju govorno jezikovne komunikacije pri otroku, staršem predstavim

možnost preventivnega logopedskega pregleda v vrtcu. 1 2 3 4 5

Seznanjena sem z ugotovitvami logopedinje o stanju otrokove govorno jezikovne komunikacije na podlagi

preventivnega logopedskega pregleda. 1 2 3 4 5

Zavedam se pomena lastnega govornega vzora, ki ga predstavljam otrokom. 1 2 3 4 5

Imam možnost sodelovati z logopedinjo in sistematično razvijati jezikovno zmožnost otrok v oddelku. 1 2 3 4 5 Seznanjena sem z različno strokovno literaturo in strategijami za spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti

v oddelku. 1 2 3 4 5

Imam možnost sodelovati z logopedinjo in preizkušati ter izdelovati lastne didaktične igre za spodbujanje

jezikovne zmožnosti otrok. 1 2 3 4 5

Predavanja logopedinje v okviru tematskih roditeljskih sestankov v sodelovanju z vzgojiteljico pripomorejo k

razumevanju razvoja jezikovne zmožnosti otrok in vloge staršev in vrtca pri tem. 1 2 3 4 5 Udeležujem se delavnic za vzgojitelje, ki jih pripravi logopedinja, saj omogočajo praktično predstavitev vaj

za spodbujanje motorike govoril in seznanitev s strategijami za spodbujanje komunikacije. 1 2 3 4 5 Seznanjena sem z različnimi strategijami za spodbujanje jezikovne zmožnosti ini jih po svoji presoji

vključujem v izvedbeni kurikulum vrtca. 1 2 3 4 5

Spremljam novosti v Logopedskem kotičku pred logopedsko pisarno, kjer se seznanim s koristnimi

informacijami za spodbujanje jezikovne zmožnosti otrok v vrtcu. 1 2 3 4 5 Logopedsko čutno pot, ki je predstavljena na poti do logopedske pisarne poznam in je koristen pripomoček

za spodbujanje jezikovne zmožnosti otrok v vrtcu. 1 2 3 4 5

Seznanjena sem s prispevki logopedinje izven okvirov vrtca in se mi zdijo pomembni pri prepoznavnosti

VVZ Kekec širši javnosti. 1 2 3 4 5

Zgibanka za starše Logoped v vrtcu mi pomaga pri opazovanju in spremljanju otrokovega govorno

jezikovnega razvoja in razvoja poslušanja. 1 2 3 4 5

Logopedinja mi je lahko v oporo pri uresničevanju ciljev kurikuluma. 1 2 3 4 5

101

Slika 7: Področje dejavnosti načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu (NNE)

3.4 MERSKE KARAKTERISTIKE VPRAŠALNIKA PLP

Veljavnost

Vsebinsko veljavnost rezultatov, zbranih z anketnim vprašalnikom, so neodvisno ocenili trije strokovnjaki. Ti strokovnjaki poznajo področje preventivnega logopedskega dela in imajo delovne izkušnje s predšolskimi otroki. Na osnovi njihovih korekcij smo izdelali končno verzijo vprašalnika. Upoštevali smo tista vprašanja, pri katerih je bila prisotna zadostna stopnja skladnosti med ocenjevalci. Instrument ima svojo vsebinsko veljavnost, saj predstavlja tiste konceptualne vsebine, za merjenje katerih je bil sestavljen.

Konstruktno veljavnost (Bucik, 1997) smo preverili s faktorsko analizo. Prav tako smo preverjali, ali kompozitne spremenljivke merijo isti konstrukt merjenja. V ta namen smo izračunali korelacije med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami in korelacije kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom.

TRDITEV OL -

DEJANSKO Seznanjena sem z vsebino LDN logopeda in poročilom LDN ob zaključku šolskega leta. 1 2 3 4 5

Logopedinja v začetku šolskega leta obišče 'moj' oddelek. 1 2 3 4 5 Z logopedinjo se posvetujem o otrocih, pri katerih opažam težave v govorno jezikovni

komunikaciji. 1 2 3 4 5

Z logopedinjo skupaj načrtujeva dejavnosti jezikovne vzgoje v vrtcu in se domeniva za

prilagoditve za otroke z govorno jezikovno motnjo. 1 2 3 4 5

V primeru otrok s kompleksnejšimi motnjami timsko sodelujem s svetovalno službo v vrtcu

(specialno pedagoginjo, logopedinjo, vodstvenim kadrom). 1 2 3 4 5 Z logopedinjo sodelujeva s starši pri pripravi individualiziranega načrta za otroke s posebnimi

potrebami. 1 2 3 4 5

Seznanjena sem, da so starši aktivno udeleženi v logopedsko obravnavo, saj tako lahko

učinkovito pomagajo otroku tudi v domačem okolju. 1 2 3 4 5

Seznanjena sem, da logopedinja sodeluje z zunanjimi ustanovami, z namenom reševanja

problematike otrok s posebnimi potrebami pri zagotavljanju njim ustrezne oblike pomoči. 1 2 3 4 5 Delo logopedinje v vrtcu poteka usklajeno z življenjem in delom vrtca. 1 2 3 4 5

102

Tabela 12: Interkorelacije med kompozitnimi spremenljivkami in korelacije posameznih kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom PLP

Korelacije posameznih kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom PLP (tabela 12) kažejo na visoko pozitivno povezanost med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami in celotnim rezultatom na vprašalniku PLP pri stopnji tveganja 2P = 0,01. Najvišjo korelacijo zasledimo pri NRP – področju razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu (0,940), nato pri NPP – področju dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu (0,860), NNE – področju dejavnosti načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu (0,843) in NJZ – področju dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (0,787).

Najvišjo korelacijo na področju NRP – področju razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu (0,940) lahko interpretiramo z dejstvom, da so dejavnosti znotraj področja NRP – področja razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu namenjena vsem otrokom v vrtcu, in ne le otrokom z motnjo ali primanjkljajem na področju govorno-jezikovne komunikacije ter njihovim staršem. Dejavnosti so preventivno in razvojno naravnane in omogočajo zgodnje odkrivanje in pomoč otrokom ter medpoklicno sodelovanje med strokovnimi delavkami, logopedinjo in starši pri bogatenju jezikovne vzgoje v vrtcu.

Najnižjo stopnjo korelacije zasledimo pri NJZ – področju dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (0,787), pri katerem gre za specifično delo, ki ga v večini opravlja logoped. Postavke NJZ za področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti se povezujejo z ozaveščenostjo in poznavanjem vseh področij in dejavnosti programa PLP ter vnašanjem spoznanj v neposredno delo z otroki, kar v največji meri izkazujejo strokovne delavke, ki so bile vključene v interni/inovacijski projekt in so imele možnost sodelovanja z logopedinjo na vseh področjih PLP.

Zanesljivost

Zanesljivost Likertovih lestvic za merjenje stališč za posamezna področja v vprašalniku PLP smo preverili po metodi analize notranje konsistentnosti s Cronbachovim alfa koeficientom (Sagadin, 1993).

S Cronbachovim alfa koeficientom (Hair idr., 1998) smo preverjali zanesljivost izbranih spremenljivk in ugotovili obseg pojasnjene variance v celotnem vprašalniku PLP ter po posameznih področjih PLP. Ugotovili smo, da je za celoten instrument PLP Cronbachov koeficient α zelo visok in predstavlja vrednost 0,96, to je prikazano v tabeli 13.

103

Tabela 13: Koeficienti zanesljivosti Cronbach alfa

kompozitna spremenljivka število postavk Cronbachov alfa koeficient zanesljivosti

NJZ 25 0,92 (N = 68)

NPP 10 0,88 (N = 69)

NRP 15 0,90 (N = 67)

NNE 9 0,87 (N = 67)

PLP 59 0,96 (N = 67)

Za področje dejavnosti NJZ – področje spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti je Cronbachov koeficient α = 0,92. Za področje dejavnosti NPP – področje dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu je Cronbachov koeficient α = 0,88. Za področje dejavnosti NRP – področje razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu je Cronbachov koeficient α = 0,90. Za področje dejavnosti NNE – področje načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu je Cronbachov koeficient α = 0,87.

Zanesljivost postavk pri posameznih področjih vprašalnikov je visoka, to kaže na zanesljivost našega anketnega vprašalnika in sočasno na zgornjo mejo veljavnosti vprašalnika. Kako visoka je zanesljivost testa, je odvisno tudi od narave in namena instrumentarija, velikosti vzorca, ki smo ga zajeli v raziskavo, in variabilnosti skupine (Garett, 1965).

Objektivnost

Objektivnost anketiranja in ocenjevanja smo zagotovili z jasnimi in nedvoumnimi navodili (Sagadin, 1993). Objektivnost z vidika anketiranja smo poskušali zagotoviti po vseh treh kriterijih: izvedbi, točkovanju in interpretaciji. Podana so bila ustna in pisna navodila. Testna situacija je bila znana. Merila za ocenjevanje so bila določena in razložena vnaprej. Uporabili smo Likertovo lestvico s petimi približno enakimi intervali.

Ekonomičnost

Za reševanje vprašalnika so strokovne delavke potrebovale 20 minut.

Diskriminativnost

Diskriminativnost pri posameznih postavkah je bila primerna, saj se iz opisne statistike posamezne postavke vidi, da je razpršenost odgovorov dokaj velika. Diskriminativno moč posamezne trditve smo ugotavljali s korelacijo posamezne postavke z vsoto na določeni kompozitni spremenljivki.

3.4.1 Vrednotenje spremenljivk

Ob trditvah iz anketnega vprašalnika so se strokovne delavke opredelile z enim od petih ponujenih odgovorov. Odgovori oz. posamezne trditve so predstavljale stopnjo strinjanja na 5-stopenjski lestvici od 1 do 5, na kateri je vrednost 1 pomenila najnižjo stopnjo strinjanja, 5 pa najvišjo stopnjo strinjanja.

104

1. Se sploh ne strinjam.

2. Se ne strinjam.

3. Ne vem, se ne morem odločiti.

4. Se strinjam.

5. Se popolnoma strinjam.

3.5 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Zbiranje podatkov je potekalo septembra 2015. Vzgojiteljice so bile predhodno seznanjene z namenom in potekom raziskave ter povabljene k sodelovanju v okviru pedagoške konference, avgusta 2015 ob začetku šolskega leta 2015/16. Vprašalnik je bil avtorsko oblikovan, anketiranje je bilo anonimno in v skladu z etičnim kodeksom. Podatki so bili uporabljeni izključno v raziskovalne namene. Strokovnim delavkam je logopedinja razdelila vprašalnike septembra 2015. Navodila o izpolnjevanju so bila znotraj vprašalnika podana tudi v pisni obliki. Izpolnjene vprašalnike so strokovne delavke v dogovorjenem času vrnile logopedinji.

Vprašalnik je prejelo 44 vzgojiteljic in 41 pomočnic vzgojiteljic v VVZ Kekec Grosuplje, to skupaj predstavlja 85 strokovnih delavk. Izpolnjeni vprašalnik je vrnilo 37 vzgojiteljic in 37 pomočnic vzgojiteljic, to skupaj predstavlja 74 strokovnih delavk vrtca.

3.6 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV

Podatke empiričnega dela smo obdelali (s parametrijsko statistiko) s statističnim programom SPSS 21.0 za osebne računalnike.

Uporabili smo naslednje statistične analize:

 deskriptivna statistika za prikazovanje celotnega vzorca spremenljivk: rezultati deskriptivne statistike dajejo vpogled v osnovne podatke o uporabljenem sistemu spremenljivk in podatke o tem, katere spremenljivke vstopajo v nadaljnje načrtovane postopke obdelave podatkov;

 za preverjanje normalnosti distribucije smo uporabili Kolmogorov-Smirnov test normalnosti;

 podatke, ki smo jih uporabili v multivariantnih analizah za ugotavljanje razlik med strokovnimi delavkami, smo predhodno normalizirali z metodo Rank;

 podatke, ki smo jih uporabili v multivariantnih analizah, smo predhodno normalizirali s pomočjo z-vrednosti normalne porazdelitve;

 zanesljivost merskih instrumentov je bila preverjena z metodo analize notranje konsistentnosti (Cronbachov alfa koeficient zanesljivosti);

 faktorska analiza za pojasnjevanje latentne strukture PLP (vprašalnika stališč in ocen vključevanja dejavnosti PLP v izvedbeni kurikulum vrtca) ter ugotavljanje konstruktne veljavnosti merskega instrumenta po metodi glavnih komponent;

 podatki, ki smo jih pridobili za zaželeno stanje, kažejo zelo majhno variabilnost, zato nismo delali nadaljnjih analiz; predstavljena bo zgolj opisna statistika za dejansko stanje za vsako področje PLP;

 latentne strukture zaželenega stanja PLP ni bilo mogoče izvesti, zato smo ugotavljali in analizirali latentno strukturo dejanskega stanja posebej za vsako področje PLP;

 homogenost variance smo ugotavljali z Levenovim testom;

 t-test enakosti povprečij (dvosmerni t-test);

 ANOVA;

105

 med rezultati omenjenih testov smo kot oceno povezanosti izračunali Pearsonov koeficient korelacije;

 narejena je bila regresijska analiza za pojasnjevanje največjega deleža variance na celotnem PLP;

 postavljene hipoteze smo sprejemali pri stopnji tveganja p ≤ 0,05;

 opravljeni sta bili rotacija Varimax in rotacija Oblimin.

106

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

4.1 OPISNA STATISTIKA ZA POSAMEZNA PODROČJA PLP

4.1.1 Opisna statistika za področje NJZ - dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti

Tabela 14: Opisna statistika za področje dejavnosti spodbujanja otrokove jezikovne zmožnosti – NJZ

V tabeli 14 je najvišja vrednost povprečja izražena pri drugi postavki NJZ2 – področju dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti – v oddelku vzpostavljam pozitivno čustveno klimo (M = 4,80). Najnižja vrednost povprečja je izražena pri štirinajsti postavki NJZ14 – področju dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti – izvajam srkalne vaje (M = 3,31).

Največji razpon vrednosti rezultatov od 1 do 5 se pojavlja med spremenljivkami NJZ10 – otroke spodbujam k razlikovanju zvokov iz okolja, NJZ11 – otroke spodbujam k posnemanju zvokov iz okolja z oglašanjem, od NJZ14 do NJZ17 – izvajam srkalne vaje, vaje gibljivosti ustnic, jezika in mehkega neba, NJZ19 – izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo razvijati zmožnost pripovedovanja (zgodbe), NJZ21 – izvajam dejavnosti, ki pomagajo otrokom razvijati zmožnost fonološkega zavedanja in NJZ22 – izvajam dejavnosti, ki pomagajo otroku razvijati občutek za ritem in trajanje besede.

Dejavnosti pod navedenimi spremenljivkami se tesno povezujejo z dejavnostmi PLP, pri katerih imajo strokovne delavke možnost spoznavati vaje za razgibavanje motorike govoril ter njihov praktični pomen kot tudi preizkušati strategije in pomen poslušanja v povezavi z

107 razvojem govora in pisanja, ter spoznavajo strategije spodbujanja pripovedovanja ob sodelovanju z logopedinjo v internem/inovacijskem projektu ali v primeru otroka s posebnimi potrebami v oddelku ob skupnem načrtovanju, izvajanju in evalvaciji dejavnosti v oddelku ali prek izobraževanj, ki jih logopedinja organizira za strokovne delavce vrtca.

Najmanjši razpon vrednosti rezultatov od 3 do 5 se pojavlja med spremenljivkami od NJZ1 do NJZ6 – skrbim za kakovostne interakcije z otroki in med otroki, v oddelku vzpostavljam pozitivno čustveno klimo, med komunikacijo z otrokom vzdržujem očesni kontakt z otrokom, vse otroke in vsakega posebej spodbujam h komunikaciji, otrokom dam dovolj časa, da se odzovejo na mojo govorno spodbudo, otroke razumem, kaj mi želijo sporočiti bodisi verbalno ali neverbalno.

Dejavnosti pod navedenimi spremenljivkami od NJZ1 do NJZ6 se tesno povezujejo s cilji, ki so zapisani tudi v Kurikulumu za vrtce (1999), in so poudarjene tudi v metodologiji Korak za korakom (Tankersly, 2013), ki jo v VVZ Kekec uporablja veliko strokovnih delavk.

In document RAZVOJ JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI (Strani 107-0)