NJZ − področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti

Tabela 24: Korelacijska matrika za področje NJZ – področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti

Tabela 24 prikazuje nivo statistične pomembnosti Pearsonovih korelacijskih koeficientov med spremenljivkami za področje NJZ – področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti. Statistično pomembne korelacije pod nivojem 0,05 niso odebeljene krepko. Odebeljeno so označeni koeficienti, ki niso statistično pomembni, teh je le 7, vsi drugi so statistično pomembni in vse spremenljivke med seboj imajo statistično pomembno povezavo.

Tabela 25: KMO in Bartlettov test ustreznosti vzorčenja

Bartlettov test sferičnosti kaže, da se korelacijska matrika statistično pomembno razlikuje od identične matrike (vrednost je 0,000 in ne presega meje 0,05). Prav tako je primerna vrednost indeksa testa KMO, ki je 0,819. Oba rezultata nakazujeta, da je izvedba faktorske analize smiselna.

Vrednosti v »anti-image« korelacijski matriki med manifestnimi spremenljivkami so bile višje od 0,750. Pred tem smo tiste spremenljivke, ki so imele nižje vrednosti, izločili.

Korelacijsko matriko smo faktorizirali s Hotellingovo metodo glavnih komponent (število glavnih komponent je bilo določeno v skladu s Keiser-Guttmanovim kriterijem) in dobili komunalitete spremenljivk. Kriterij za uporabo spremenljivke v nadaljnji analizi je 0,5, to pomeni, da smo vse spremenljivke, ki so imele komunalitete nižje od 0,5, odstranili iz nadaljnje analize. Komunaliteta je količina variance, ki jo pojasnjujejo generalni in skupni faktorji in predstavlja spodnjo mejo zanesljivosti sistema.

121

Tabela 26: Komunalitete manifestnih spremenljivk po faktorizaciji

Komunalitete spremenljivk so bile višje od 0,5, zato smo jih obdržali za nadaljnjo analizo.

Tabela 27: Pojasnjena skupna varianca

Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (lastne vrednosti so enake 1 ali več) smo pri obeh skupinah zadržali pet glavnih komponent ali faktorjev, ki pojasnjujejo celotno varianco sistema. Prva komponenta PLP področja NJZ – področja dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti po ekstrakciji faktorjev pojasnjuje 41,898 %, druga 10,682 %, tretja 8,223 %, četrta 6,909 % in peta 5,134 % variance sistema. Prvih pet faktorjev skupaj pojasnjuje 72,845 % celotne variance sistema.

Za interpretacijo strukture faktorjev smo uporabili (poševnokotno) rotacijo Oblimin, ki nam daje enostavnejšo strukturo faktorjev v skladu s Thurstonovimi kriteriji in je za naš sistem primernejša.

122

Rotirana faktorska matrika. Z rotacijo faktorjev smo izdiferencirali projekcije faktorjev na manifestne spremenljivke, pri čemer je delež pojasnjene variance sistema ostal nespremenjen.

Spremenila se je teža posameznega faktorja, saj smo z rotacijo pri obeh skupinah dobili pet faktorjev, ki pojasnjujejo pomemben delež variance sistema.

Tabela 28 prikazuje korelacije med spremenljivkami in rotiranimi faktorji. Vsi faktorji so unipolarni, saj so vse korelacije med manifestnimi spremenljivkami pozitivno orientirane (negativne korelacije, ki se pojavljajo, so zgolj navidezne in posledica načina merjenja, pri katerem višja vrednost pomeni slabši rezultat).

Prvi faktor (generalni faktor) pojasnjuje kar 41,898 % variance sistema. Po rotaciji je saturiran z naslednjimi spremenljivkami: NJZ12 – izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo otrokom razvijati motoriko govoril, NJZ13 – izvajam pihalne vaje, NJZ14 – izvajam srkalne vaje, NJZ15 – izvajam vaje za gibljivost ustnic, NJZ16 – izvajam vaje za gibljivost jezika in NJZ17 – izvajam vaje za gibljivost mehkega neba. Iz vsebine spremenljivk je razvidno, da gre pri tem faktorju za izvajanje vaj motorike govoril. Prvi faktor smo poimenovali faktor razvijanja motorike govoril.

Tabela 28: Rotirana faktorska matrika

Drugi faktor (generalni faktor) pojasnjuje kar 10,682 % variance sistema. Po rotaciji je saturiran z naslednjimi spremenljivkami: NJZ9 – otroke spodbujam k prepoznavanju zvokov v okolju, NJZ10 – otroke spodbujam k razlikovanju zvokov v okolju, NJZ8 – otroke spodbujam k poslušanju zvokov v okolju in NJZ11 – otroke spodbujam k posnemanju posameznih zvokov iz okolja z oglašanjem. Iz vsebine spremenljivk je razvidno, da gre pri tem faktorju za izvajanje vaj slušne pozornosti. Drugi faktor smo zato poimenovali faktor razvijanja slušne pozornosti in koncentracije.

Tretji faktor (generalni faktor) pojasnjuje kar 8,223 % variance sistema. Po rotaciji je saturiran z naslednjimi spremenljivkami: NJZ24 – otrokom zagotavljam pogoje, da z uporabo

123 vseh čutil raziskujejo in poskušajo razumeti svet, NJZ25 – pri dejavnostih z otroki zagotavljam vzpodbudno učno okolje (materiali), NJZ18 – izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo širiti besedišče in NJZ23 – izvajam dejavnosti na prostem in v igralnici, ki otrokom omogočajo različne načine izražanja (v tem vrstnem redu). Iz vsebine spremenljivk je razvidno, da gre pri tem faktorju za zagotavljanje pogojev za uporabo vseh čutil pri raziskovanju in razumevanju sveta, zagotavljanje spodbudnega učnega okolja (materiali) pri dejavnostih za otroke, izvajanje dejavnosti, ki otrokom pomagajo širiti besedišče, izvajanje dejavnosti na prostem in v igralnici, ki otrokom omogočajo različne oblike izražanja. Tretji faktor smo zato poimenovali faktor sociokulturnega konteksta spodbudnega okolja vrtca pri razvijanju jezikovne zmožnosti – celostni razvoj, senzorna integracija.

Četrti faktor (generalni faktor) pojasnjuje kar 6,909 % variance sistema. Po rotaciji je saturiran z naslednjimi spremenljivkami: NJZ21 – izvajam dejavnosti, ki pomagajo otrokom razvijati zmožnost fonološkega zavedanja (beseda, zlog, glas), NJZ19 (izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo razvijati zmožnost pripovedovanja (zgodbe), NJZ22 – izvajam dejavnosti, ki pomagajo otroku razvijati občutek za ritem in trajanje besede in NJZ20 – otrokom postavljam vprašanja, ki zahtevajo daljše in celovitejše odgovore (v tem vrstnem redu). Iz vsebine spremenljivk je razvidno, da gre pri tem faktorju za izvajanje dejavnosti, razvijanje fonološkega zavedanja, izvajanje dejavnosti za razvijanje zmožnosti pripovedovanja, izvajanje dejavnosti za razvijanje občutka za ritem in trajanje besede ter postavljanje vprašanj, ki zahtevajo od otroka daljše, celovitejše odgovore. Četrti faktor smo zato poimenovali faktor razvijanja metajezikovnega zavedanja, pripovedovanje.

Tretji in četrti faktor sta negativna, to pomeni, da nizek rezultat na vprašalniku pomeni dejansko višji rezultat.

Peti faktor (generalni faktor) pojasnjuje kar 5,134 % variance sistema. Po rotaciji je saturiran z naslednjima spremenljivkama: NJZ7 – izvajam dejavnosti, ki otrokom pomagajo razvijati aktivno poslušanje in NJZ5 – otrokom dam dovolj časa, da se odzovejo na mojo govorno spodbudo (v tem vrstnem redu).

Iz vsebine spremenljivk je razvidno, da gre pri tem faktorju za izvajanje dejavnosti spodbujanja aktivnega poslušanja in zagotavljanje potrebnega časa za otrokov odziv na komunikacijo strokovne delavke. Peti faktor smo zato poimenovali faktor kulture govora in poslušanja/razvijanje dialoškega sporazumevanja.

V nadaljnjem postopku smo opravili še komponentno korelacijsko matriko.

Tabela 29: Interfaktorska korelacijska matrika

Tabela prikazuje interkorelacije med faktorji pred rotacijo in po njej (ekstrahiranimi in rotiranimi faktorji). Te povezave nam povedo, da rotacija Oblimin da faktorski matriki enostavnejšo faktorsko strukturo, zaradi česar je primernejša.

124