MERSKE KARAKTERISTIKE VPRAŠALNIKA PLP

Veljavnost

Vsebinsko veljavnost rezultatov, zbranih z anketnim vprašalnikom, so neodvisno ocenili trije strokovnjaki. Ti strokovnjaki poznajo področje preventivnega logopedskega dela in imajo delovne izkušnje s predšolskimi otroki. Na osnovi njihovih korekcij smo izdelali končno verzijo vprašalnika. Upoštevali smo tista vprašanja, pri katerih je bila prisotna zadostna stopnja skladnosti med ocenjevalci. Instrument ima svojo vsebinsko veljavnost, saj predstavlja tiste konceptualne vsebine, za merjenje katerih je bil sestavljen.

Konstruktno veljavnost (Bucik, 1997) smo preverili s faktorsko analizo. Prav tako smo preverjali, ali kompozitne spremenljivke merijo isti konstrukt merjenja. V ta namen smo izračunali korelacije med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami in korelacije kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom.

TRDITEV OL -

DEJANSKO Seznanjena sem z vsebino LDN logopeda in poročilom LDN ob zaključku šolskega leta. 1 2 3 4 5

Logopedinja v začetku šolskega leta obišče 'moj' oddelek. 1 2 3 4 5 Z logopedinjo se posvetujem o otrocih, pri katerih opažam težave v govorno jezikovni

komunikaciji. 1 2 3 4 5

Z logopedinjo skupaj načrtujeva dejavnosti jezikovne vzgoje v vrtcu in se domeniva za

prilagoditve za otroke z govorno jezikovno motnjo. 1 2 3 4 5

V primeru otrok s kompleksnejšimi motnjami timsko sodelujem s svetovalno službo v vrtcu

(specialno pedagoginjo, logopedinjo, vodstvenim kadrom). 1 2 3 4 5 Z logopedinjo sodelujeva s starši pri pripravi individualiziranega načrta za otroke s posebnimi

potrebami. 1 2 3 4 5

Seznanjena sem, da so starši aktivno udeleženi v logopedsko obravnavo, saj tako lahko

učinkovito pomagajo otroku tudi v domačem okolju. 1 2 3 4 5

Seznanjena sem, da logopedinja sodeluje z zunanjimi ustanovami, z namenom reševanja

problematike otrok s posebnimi potrebami pri zagotavljanju njim ustrezne oblike pomoči. 1 2 3 4 5 Delo logopedinje v vrtcu poteka usklajeno z življenjem in delom vrtca. 1 2 3 4 5

102

Tabela 12: Interkorelacije med kompozitnimi spremenljivkami in korelacije posameznih kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom PLP

Korelacije posameznih kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom PLP (tabela 12) kažejo na visoko pozitivno povezanost med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami in celotnim rezultatom na vprašalniku PLP pri stopnji tveganja 2P = 0,01. Najvišjo korelacijo zasledimo pri NRP – področju razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu (0,940), nato pri NPP – področju dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu (0,860), NNE – področju dejavnosti načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu (0,843) in NJZ – področju dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (0,787).

Najvišjo korelacijo na področju NRP – področju razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu (0,940) lahko interpretiramo z dejstvom, da so dejavnosti znotraj področja NRP – področja razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu namenjena vsem otrokom v vrtcu, in ne le otrokom z motnjo ali primanjkljajem na področju govorno-jezikovne komunikacije ter njihovim staršem. Dejavnosti so preventivno in razvojno naravnane in omogočajo zgodnje odkrivanje in pomoč otrokom ter medpoklicno sodelovanje med strokovnimi delavkami, logopedinjo in starši pri bogatenju jezikovne vzgoje v vrtcu.

Najnižjo stopnjo korelacije zasledimo pri NJZ – področju dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti (0,787), pri katerem gre za specifično delo, ki ga v večini opravlja logoped. Postavke NJZ za področje dejavnosti spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti se povezujejo z ozaveščenostjo in poznavanjem vseh področij in dejavnosti programa PLP ter vnašanjem spoznanj v neposredno delo z otroki, kar v največji meri izkazujejo strokovne delavke, ki so bile vključene v interni/inovacijski projekt in so imele možnost sodelovanja z logopedinjo na vseh področjih PLP.

Zanesljivost

Zanesljivost Likertovih lestvic za merjenje stališč za posamezna področja v vprašalniku PLP smo preverili po metodi analize notranje konsistentnosti s Cronbachovim alfa koeficientom (Sagadin, 1993).

S Cronbachovim alfa koeficientom (Hair idr., 1998) smo preverjali zanesljivost izbranih spremenljivk in ugotovili obseg pojasnjene variance v celotnem vprašalniku PLP ter po posameznih področjih PLP. Ugotovili smo, da je za celoten instrument PLP Cronbachov koeficient α zelo visok in predstavlja vrednost 0,96, to je prikazano v tabeli 13.

103

Tabela 13: Koeficienti zanesljivosti Cronbach alfa

kompozitna spremenljivka število postavk Cronbachov alfa koeficient zanesljivosti

NJZ 25 0,92 (N = 68)

NPP 10 0,88 (N = 69)

NRP 15 0,90 (N = 67)

NNE 9 0,87 (N = 67)

PLP 59 0,96 (N = 67)

Za področje dejavnosti NJZ – področje spodbujanja otrokovega razvoja jezikovne zmožnosti je Cronbachov koeficient α = 0,92. Za področje dejavnosti NPP – področje dejavnosti logopedske pomoči v vrtcu je Cronbachov koeficient α = 0,88. Za področje dejavnosti NRP – področje razvojnih in preventivnih dejavnosti v vrtcu je Cronbachov koeficient α = 0,90. Za področje dejavnosti NNE – področje načrtovanja in evalvacije logopedskega dela v vrtcu je Cronbachov koeficient α = 0,87.

Zanesljivost postavk pri posameznih področjih vprašalnikov je visoka, to kaže na zanesljivost našega anketnega vprašalnika in sočasno na zgornjo mejo veljavnosti vprašalnika. Kako visoka je zanesljivost testa, je odvisno tudi od narave in namena instrumentarija, velikosti vzorca, ki smo ga zajeli v raziskavo, in variabilnosti skupine (Garett, 1965).

Objektivnost

Objektivnost anketiranja in ocenjevanja smo zagotovili z jasnimi in nedvoumnimi navodili (Sagadin, 1993). Objektivnost z vidika anketiranja smo poskušali zagotoviti po vseh treh kriterijih: izvedbi, točkovanju in interpretaciji. Podana so bila ustna in pisna navodila. Testna situacija je bila znana. Merila za ocenjevanje so bila določena in razložena vnaprej. Uporabili smo Likertovo lestvico s petimi približno enakimi intervali.

Ekonomičnost

Za reševanje vprašalnika so strokovne delavke potrebovale 20 minut.

Diskriminativnost

Diskriminativnost pri posameznih postavkah je bila primerna, saj se iz opisne statistike posamezne postavke vidi, da je razpršenost odgovorov dokaj velika. Diskriminativno moč posamezne trditve smo ugotavljali s korelacijo posamezne postavke z vsoto na določeni kompozitni spremenljivki.

3.4.1 Vrednotenje spremenljivk

Ob trditvah iz anketnega vprašalnika so se strokovne delavke opredelile z enim od petih ponujenih odgovorov. Odgovori oz. posamezne trditve so predstavljale stopnjo strinjanja na 5-stopenjski lestvici od 1 do 5, na kateri je vrednost 1 pomenila najnižjo stopnjo strinjanja, 5 pa najvišjo stopnjo strinjanja.

104

1. Se sploh ne strinjam.

2. Se ne strinjam.

3. Ne vem, se ne morem odločiti.

4. Se strinjam.

5. Se popolnoma strinjam.