Pojav in širjenje novega koronavirusa po svetu sta spodbudila nastanek seznamov medijskih vsebin (knjig in filmov) o virusih in epidemijah. Med naslovi, ki so se pojavljali na teh seznamih (Athitakis, 2020; Šest knjig o epidemijah, 2020; Bratož, 2020; Pajk, 2020;
Vidali, 2020), so: izbrana poglavja iz Biblije; Albert Camus: Kuga; José Saramago: Esej o slepoti; Giovanni Boccaccio: Dekameron; Alessandro Manzoni: Zaročenca; Borislav Pekić:
Steklina; Philip Roth: Nemeza; Dan Brown: Inferno; Gabriel García Márquez: Ljubezen v času kolere; Stephen King: The Stand; Edgar Allan Poe: Maska rdeče smrti; Daniel Defoe: Spomini na leto kuge; Dean Koontz: Oči teme idr. Gabrijan (2020) te naslove označi za "katastrofična eskapistična dela". Naštetim delom, ki sicer spadajo v različne žanre, je skupno to, da dramatizirajo izbruh nalezljivih bolezni in prikazujejo odziv ljudi ter razmere v družbi po izbruhu. Pri analizi podatkov iz MKL bomo pozorni na tovrstne vsebine – ugotovili bomo, ali je z večjo medijsko izpostavljenostjo prišlo do porasta zanimanja za tovrstne knjižne vsebine.
Zgoraj citirani seznami ponujajo priporočila za branje in podroben pregled književnih del na izbrano temo. Nikakor pa jih ne smemo pojmovati kot odraz knjižnih vsebin, po katerih so ljudje posegali med epidemijo. Podatki o nakupovalnih navadah iz tujine kažejo na povečano zanimanje za praktične vsebine na področju medicine in prostočasnih aktivnosti – ročne spretnosti, vrtnarstvo, delo na domu. Med leposlovjem so se prodajala klasična dela (Pesce, 2020). Skokovit porast prodaje so dosegli nekateri naslovi iz zgoraj navedenih seznamov (Bratož, 2020; Vidali, 2020). Nakupovalne navade Slovencev se odražajo v lestvicah najbolj prodajanih knjig v slovenskih knjigarnah. Podatki s konca leta 2020 so naslednji: od leposlovja so Slovenci največ kupovali kriminalke (predvsem tiste od Tadeja Goloba, med njimi tudi Virus) in biografske romane oz. biografije (večkrat se pojavi naslov Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj). Priljubljeni so bili tudi romani Veronike Simoniti (Ivana pred morjem), Sally Rooney (Pogovori s prijatelji) in Elif Shafak (10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu in Štirideset pravil ljubezni). Omenimo lahko, da sta bila romana Bronje Žakelj in Veronike Simoniti oba nagrajena s kresnikom. Na lestvicah se pojavita še Ksenija Benedetti z zbirko kolumn Kažipoti in Adam Kay s svojim zdravniškim dnevnikom Tole bo bolelo. Izbor strokovne literature je pester, med njimi najdemo priročnike za samopomoč in osebno rast (npr. Kako izgoreti … in vzeti življenje v svoje roke Aljoše Bagola in Ob 5-ih vstani in svet ti bo ležal na dlani Robina Sharme), kuharske priročnike (npr. 220 stopinj poševno – preprosto in sveže vse leto Urške Fartelj) ter knjige z drugih področij (Partizani Jožeta Pirjevca, Modrost starih psov Elli H. Radinger idr.). Med otroškimi knjigami so prevladovale knjige iz serij Pasjega moža in Harrya Potterja. Zanimanje za katastrofične vsebine je bilo neznatno (P. G., 2021; N. Š., 2021; A. J., 2021; Gabrijan, 2021).
Podatke o najbolj prodajanih knjigah v Sloveniji bi lahko primerjali s tistimi najbolj izposojanimi. Vsebinski pregled izposoje elektronskih knjig v prvem valu kaže na izrazito dominanco žanrske literature z ljubezenskimi romani na vrhu lestvice. Sledijo sodobna literarna fikcija 20. in 21. stoletja, e-knjige za mladostnike, kriminalke, biografije in e-knjige za otroke (Bogataj, 2020a). Med najbolj izposojanimi naslovi leposlovja se pojavljajo naslednji: Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset; Tadej Golob: Jezero; Elena Ferrante:
Genialna prijateljica; Veronika Simoniti: Ivana pred morjem; Svetlana Makarovič: Luciferka;
Sally Rooney: Pogovori s prijatelji idr. Med katastrofičnimi vsebinami se omenjajo dela Camusa, Márqueza in Browna, a večjega porasta izposoje ni videti. Omenja se tudi novejše esejistično delo V času epidemije Paola Giordana. Strokovna literatura je reprezentirana z raznolikim izborom čtiva z več področij, med njimi prevladuje monografija Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič o intimnem življenju Slovencev na začetku 20. stoletja (Bogataj, 2020b; Gabrijan, 2020; Rekordna izposoja knjig na portalu Biblos, 2020).
Podatki kažejo neko splošno sliko o knjižnih vsebinah, popularnih med epidemijo. V nadaljevanju bomo te ugotovitve primerjali s podatki najbolj izposojanih tiskanih in elektronskih knjig v MKL, tako pred epidemijo kot med njo.
3 IZPOSOJA V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA 3.1 NAJBOLJ IZPOSOJANI NASLOVI KNJIG V MKL
Tako pri tiskanih kot pri elektronskih knjigah smo za začetek vzeli 100 najbolj izposojanih naslovov v MKL. Za teh 100 naslovov smo opravili žanrski pregled, za 10 najbolj izposojanih pa smo sestavili lestvice. Podatke o izposoji tiskanih knjig smo pridobili s portala Najbolj brano gradivo (b. d.), ki je prosto dostopen na https://plus.cobiss.si/most-read-web/si/sl/.
Podatki o izposoji elektronskih knjig so bili pridobljeni s pomočjo interne knjižnične statistike in izpisov MKL. Pri knjižnih naslovih v obeh formatih (tiskane in elektronske knjige) smo se omejili na leposlovje ter strokovno gradivo in priročnike, oboje za odrasle. Pri leposlovju smo izvzeli predpisano gradivo za domače branje in maturo, pri strokovnem gradivu pa priročnike za specifično publiko, kot so npr. priročniki za mlade voznike.
Tovrstno gradivo predstavlja stalnico na lestvicah, zanj so značilni sezonski cikli izposoje in dolgotrajna uvrstitev na lestvicah, s čimer pa je otežen jasen pregled nad spreminjajočim se zanimanjem bralcev skozi leta. Za razliko od nekaterih zelo popularnih naslovov, ki se na lestvicah tudi redno pojavljajo, izposoja izločenega gradiva ni odvisna od preferenc bralcev, temveč od zunanjih dejavnikov (čas izpitov), ki niso povezani z izbruhom epidemije. S tem razlogom tega gradiva pri ustvarjanju lestvic ne bomo upoštevali.
Za obdobje pred epidemijo smo prikazali sezname najbolj izposojanih knjig za leta 2017, 2018 in 2019, čas epidemije in premora med prvim in drugim valom pa smo se odločili prikazati z enoletnim obdobjem, začenši z začetkom prvega vala. To obdobje od marca 2020 do marca 2021 smo poimenovali "koronsko leto". Pri dodeljevanju oznak za žanrski pregled smo se zgledovali po klasifikaciji elektronskih knjig na Biblosu, ki jo v svoji analizi uporablja Bogataj (2020a).
3.1.1 Tiskane knjige
Tabela 4: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - 2017
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1 Dekle na vlaku Paula Hawkins Kriminalni/detektivski
roman
2 Brez tebe Jojo Moyes Ljubezenski/erotični
roman
5 Netopir Jo Nesbø Kriminalni/detektivski roman
6 Ob tebi Jojo Moyes Ljubezenski/erotični
roman 7 Genialna prijateljica:
otroštvo, odraščanje
Elena Ferrante
Sodobni roman
8 Jezero Tadej Golob Kriminalni/detektivski
roman
9 In v gorah odzvanja Khaled Hosseini Sodobni roman
10 Policija Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman
Tabela 5: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - 2018
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1 Pogodba: kriminalni
roman
Mojca Širok Kriminalni/detektivski roman
2 Izvor Dan Brown Kriminalni/detektivski
roman
3 Jezero Tadej Golob Kriminalni/detektivski
roman
4 Pod gladino Paula Hawkins Kriminalni/detektivski
roman
5 Dekle na vlaku Paula Hawkins Kriminalni/detektivski
roman
6 Sin Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman
7 Brez tebe Jojo Moyes Ljubezenski/erotični
roman
8 Ščurki Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman
9 Žeja Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman 10 Genialna prijateljica:
otroštvo, odraščanje
Elena Ferrante
Sodobni roman
Tabela 6: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - 2019
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1 Belo se pere na
devetdeset
Bronja Žakelj (Avto)biografski roman
2 Pogodba: kriminalni roman
Mojca Širok Kriminalni/detektivski roman
3 Jezero Tadej Golob Kriminalni/detektivski
roman 4 Moški, ki ni poklical Rosie Walsh Ljubezenski/erotični
roman
5 Leninov park Tadej Golob Kriminalni/detektivski
roman
7 Samo jaz Jojo Moyes Ljubezenski/erotični
roman
10 Brez tebe Jojo Moyes Ljubezenski/erotični
roman
Kot vidimo, na lestvicah najbolj izposojanih tiskanih knjig pred epidemijo prevladuje lahkotnejše žanrsko leposlovje, predvsem kriminalni in v manjši meri ljubezenski romani.
Sledi jima zahtevnejše nežanrsko leposlovje. Na vseh treh lestvicah se pojavlja Slovenec Tadej Golob s svojimi kriminalnimi romani, kasneje se mu s svojimi deli pridružita Mojca Širok in Bronja Žakelj. Med tujimi avtorji prevladujejo predvsem Paula Hawkins s kriminalnimi romani, Jojo Moyes z ljubezenskimi romani, Elena Ferrante z romani Neapeljskega cikla in Jo Nesbø z širokim izborom kriminalnih romanov. Slednjega leta 2019 v celoti izrinejo slovenski avtorji kriminalk.
Tabela 7: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - "Koronsko leto"
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1 Dolina rož Tadej Golob Kriminalni/detektivski
roman
2 Belo se pere na
devetdeset
Bronja Žakelj (Avto)biografski roman
3 Leninov park Tadej Golob Kriminalni/detektivski
roman 4 O izgubljeni deklici:
zrela leta
Elena Ferrante Sodobni roman
5 Jezero Tadej Golob Kriminalni/detektivski
7 Normalni ljudje Sally Rooney Sodobni roman
8 O tistih, ki bežijo, in
10 Ivana pred morjem Veronika Simoniti Sodobni roman
Na lestvici enoletnega obdobja epidemije opazimo, da je sodobno nežanrsko leposlovje izpodrinilo ljubezenske romane. Bronja Žakelj je še vedno zelo popularna, na vrhu lestvice pa jo je zamenjal Tadej Golob z Dolino rož – avtor je med prvimi petimi mesti zastopan kar s tremi romani. Slovenskim avtorjem se pridruži Veronika Simoniti z delom Ivana pred morjem. Eleni Ferrante se na lestvici pridružita Adam Kay s svojimi dnevniškimi zapisi in Sally Rooney s svojim drugim romanom Normalni ljudje.
Žanrski pregled 100 najbolj izposojanih tiskanih knjig kaže na splošno prevlado ljubezenskih in kriminalnih romanov, sledi jima nežanrsko leposlovje. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo je prišlo do porasta izposoje kriminalnih in (avto)biografskih romanov, kar je lahko povezano z večjo ponudbo domačih del. Zanimiv je postopen upad zanimanja za humoristične vsebine – to v primerjavi s porastom zanimanja za kriminalne romane namiguje na premik v razpoloženju bralcev v kriznih razmerah. Izposoja znanstveno-fantastičnih del, potopisov in strokovne literature s priročniki je zanemarljiva. V obdobju epidemije ni prišlo do bistveno povečanega zanimanja za vsebine o virusih in epidemijah, med njimi najdemo Oči teme Deana Koontza, pa tudi Pandemijo Jane Vagner, novejše delo Karantena. Rim slovenskega novinarja Janka Petrovca ter kriminalni roman Virus Tadeja Goloba. Golobov roman se kljub izjemni popularnosti ob izidu ne pojavi na lestvicah 10 najbolj izposojanih knjig – razlog tiči v času izida (december 2020) in posledično kratkem času, ko je bil ta roman prisoten na lestvicah (od decembra 2020 do marca 2021), prehitele so ga vsebine, ki so bile na lestvicah dlje časa kot Virus.
3.1.2 Elektronske knjige
Tabela 8: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - 2017
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1
Slika 1: Žanrski pregled tiskanih knjig
9
Tabela 9: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - 2018
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1
3 Žeja Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman
4 Ščurki Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman
5 Dekle na vlaku Paula Hawkins Kriminalni/detektivski
roman
8 Netopir Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman
Tabela 10: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - 2019
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1 Belo se pere na
4 Izvor Dan Brown Kriminalni/detektivski
roman
5 Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in
Amerike
Jakob. J. Kenda
Potopis
6 Dekle na vlaku Paula Hawkins Kriminalni/detektivski
roman
7 Žeja Jo Nesbø Kriminalni/detektivski
roman
8 Deset prisrčnih
trmoglavk
Arto Paasilinna
Humor
9 Junak njenega srca Susan Elizabeth
Phillips
Ljubezenski/erotični roman 10 12 pravil za življenje:
protistrup za kaos
Jordan B. Peterson Strokovna literatura in priročniki
Pri lestvicah elektronskih knjig je izbor bolj raznovrsten kot pri tiskanih. Poleg kriminalnih romanov Tadeja Goloba, Jo Nesbø-ja (ta se na zgornjih lestvicah pojavi pogosteje) in Paule Hawkins se na lestvicah pred epidemijo vsakič pojavi Milena Miklavčič z monografijo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Leta 2019 se na prvem mestu tudi na lestvici elektronskih knjig pojavi Bronja Žakelj, tega leta se na lestvico prebijeta potopis Apalaška pot Jakoba J. Kende in humoristični roman Deset prisrčnih trmoglavk Arta Paasilinne.
Tabela 11: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - "Koronsko leto"
Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr
1 Belo se pere na
3 Ivana pred morjem Veronika Simoniti Sodobni roman
4 Genialna prijateljica:
otroštvo, odraščanje
Elena Ferrante
Sodobni roman
5 Kolesar Marko Radmilovič Kriminalni/detektivski
roman 6
Jezero Tadej Golob
Kriminalni/detektivski roman
7 Pridna punca Mary Kubica Kriminalni/detektivski
roman 8 Se mi lahko upreš? Susan Elizabeth
Phillips
Ljubezenski/erotični roman
9 Sinova punca Michelle Frances Kriminalni/detektivski roman
10 Luciferka Svetlana Makarovič (Avto)biografski
roman
V "koronskem letu" sta se najbolj izposojala slovenska (avto)biografska romana Bronje Žakelj in Petre Pogorevc. Tovrstnemu žanru se na lestvici na desetem mestu pridružuje avtobiografija Svetlane Makarovič z naslovom Luciferka. Slovenskim avtorjem/avtoricam, ki v tem obdobju predstavljajo več kot polovico 10 najbolj izposojanih naslovov elektronskih knjig, se pridružujeta Marko Radmilovič s kriminalnim romanom Kolesar in Veronika Simoniti. Med tujimi avtorji se poleg vseprisotne Elene Ferrante pojavita avtorici kriminalnih romanov Mary Kubica in Michelle Francis ter avtorica ljubezenskih romanov Susan Elizabeth Phillips. Žanrski izbor najbolj izposojanih e-knjig je med marcem 2020 in marcem 2021 manj raznovrsten kot v letu 2019.
Slika 2: Žanrski pregled elektronskih knjig kaže, da se med elektronskimi knjigami, podobno kot pri tiskanih, najbolj izposojajo ljubezenski in kriminalni romani (še posebej prvi), nežanrsko leposlovje pa je v primerjavi s tiskanimi knjigami zapostavljeno. Manj je tudi izposoj drugih žanrov leposlovja, z izjemo znanstvene fantastike in strokovne literature s priročniki, katerih izposoja je opazno večja kot pri tiskanih knjigah. Izposoja potopisov je le malo večja. Izposoja različnih vrst gradiva med leti močno niha, tako da je težko ugotoviti trende pri navadah bralcev.
Zanimanje za vsebine o virusih in epidemijah je pri elektronskih knjigah v "koronskem letu"
bolj ali manj enako kot pri tiskanih knjigah, le izbor del je različen: poleg romana Jane Vagner se pojavita še Camuseva Kuga in novejša zbirka esejev Paola Giordana z naslovom V času epidemije. Golobov Virus se na lestvici elektronskih knjig ne pojavi. Tovrstne vsebine, prisotne med podatki pred epidemijo, zastopa Inferno Dana Browna.
Pri elektronskih knjigah bomo podrobneje prikazali še mesečne spremembe v izposoji skupaj z letnimi kumulativnimi izračuni in primerjavo številčnih podatkov med meseci in leti. Tako kot pri lestvicah najbolj izposojanih elektronskih knjig tukaj uporabljamo interne podatke MKL, prav tako pa bomo tu upoštevali le gradivo za odrasle oz. tisto gradivo, označeno s kodami za namembnost m (odrasli, splošno (leposlovje)) in k (odrasli, zahtevno (neleposlovje)).
Izposoja elektronskih knjig v MKL je od leta 2017 naprej vztrajno rasla. Mesečna izposoja se je od okoli 1500 naslovov leta 2017 povečala za približno enkrat toliko leta 2019. Prva dva meseca leta 2020 ne izstopata, nakar nastopijo pomladni meseci, ko se je MKL z drugimi knjižnicami vred ob delovanju v spremenjenih razmerah selila v digitalno okolje – s tem pride do opaznega porasta izposoj. Aprila 2020 MKL doseže mesečni rekord izposoje s skoraj 12000 izposojami, kar je 6-krat več kot aprila 2019. V poletnih in jesenskih mesecih 2020, torej med prvim in drugim valom epidemije, se izposoja zmanjša na okoli 7000 izposoj na mesec, nato pa se pozimi na prehodu na leto 2021 izposoja rahlo dvigne. Nihanje v izposoji med epidemijo je tako, kot ga omenja Gabrijan (2020), tudi številke med poletnim padcem izposoj so večkrat višje kot številke v primerljivem obdobju prejšnjih treh let.
Omenimo lahko še, da je celotna letna izposoja e-knjig za leto 2020 (82406) večja kot seštevek letnih izposoj prejšnjih treh let (71604).
Slika 2: Žanrski pregled elektronskih knjig
MKL je v prvi polovici leta 2018 prešla na COBISS3 izposojo. Podatkom za obdobje pred tem prehodom manjka koda za namembnost, s pomočjo katere bi lahko izpostavili gradivo za odrasle - numerični podatki za leto 2017 in prve štiri mesece 2018 tako vključujejo še gradivo za otroke in mladostnike. Kljub temu so končna števila za to obdobje še vedno bistveno manjša od tistih po prehodu, ki pa upoštevajo le gradivo za odrasle.
3.2 Vidik uporabnikov MKL – analiza ankete
Spremembe v izposoji tiskanih in elektronskih knjig so samo eden od vidikov vpliva epidemije COVID-19 na uporabo knjižničnih storitev. Vprašali bi se lahko, kako so na zaprtje knjižnic in na njihov prehod v digitalno okolje reagirali njihovi uporabniki in uporabnice. V ta namen smo pripravili spletno anketo o bralnih navadah in uporabi knjižničnih storitev v času epidemije. Za populacijo smo vzeli uporabnike MKL, največje slovenske splošne knjižnice. Zaradi nepredvidljivih epidemioloških razmer in možnih sprememb glede odprtosti knjižnice tekom izvajanja ankete, pa tudi zaradi želje po večjem dosegu, smo se namesto anketiranja uporabnikov v živo odločili za spletno anketo.
Anketni vprašalnik je obsegal 12 vprašanj, od tega je bilo 10 zaprtega tipa in 2 odprtega tipa. Anketa je bila ustvarjena s pomočjo orodja 1ka, povezava do nje pa distribuirana preko družbenih omrežij MKL. Izvajala se je od 19. marca do 30. aprila 2021, v tem času je na vprašanja odgovorilo 199 respondentov. Prvotno je anketni vprašalnik zastavljal vprašanja o uporabniških navadah med prvim in drugim valom ter vmesnim obdobjem. Med izvajanjem ankete se je 1. aprila 2021 začel tretji val epidemije - pričakujemo lahko, da je to vplivalo na odgovore respondentov po tem datumu. Pred 1. aprilom je anketo izpolnilo 159 respondentov, po tem datumu pa 40. Zaradi neenakega števila respondentov pred
Tabela 12: Mesečne izposoje elektronskih knjig v MKL
tretjim valom in po njem ne moremo opraviti natančnejših primerjav med dobljenimi podatki. Kljub temu bomo te okoliščine upoštevali pri analizi podatkov.
3.2.1 Osnovni podatki o anketirancih
Tri vprašanja so bila namenjena zbiranju splošnih podatkov o anketirancih, torej spola, starosti in izobrazbe. Ti podatki so zbrani v spodnjih diagramih.
Slika 3: Spol
Slika 4: Starost
3.2.2 Članstvo v MKL
Prvo vprašanje ankete se je glasilo "Ste član/ica MKL?", možna odgovora sta bila DA in NE.
S tem začetnim vprašanjem smo želeli z vzorcem karseda natančno zajeti populacijo uporabnikov MKL – smatrali smo, da bodo člani MKL tudi njeni uporabniki. Obstajalo pa je tveganje, da se bodo med anketiranci našli tudi člani neuporabniki MKL. V primeru, da je respondent/ka na vprašanje odgovoril/a nikalno, torej da ni bila član/ica MKL, se je anketa zanj/o končala. Takih je bilo v vzorcu 10%. Anketa je bila dostopna vsem obiskovalcem družbenih omrežjih MKL, tako so se v vzorcu znašli tudi nečlani knjižnice. Poleg tega pa objave na družbenih omrežjih niso nagovarjale samo uporabnikov MKL, temveč uporabnike knjižnic nasploh. Podatki, predstavljeni v nadaljevanju, zajemajo odgovore preostalih 90%
respondentov.
Slika 5: Zadnja dokončana izobrazba
3.2.3 Najpogosteje obiskana knjižnica
Z drugim vprašanjem smo želeli ugotoviti, katere so najbolj obiskane enote MKL med anketiranci. Na voljo je bilo 6 največjih enot MKL (Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Slovanska knjižnica in Knjižnica Šiška), anketiranci pa so lahko izbirali tudi med odgovoroma "Druga knjižnica v knjižnični mreži MKL" in "Obiskujem knjižnico, ki ni del knjižnične mreže MKL".
Velika večina anketiranih članov najpogosteje zahaja v Knjižnico Otona Župančiča (KOŽ) – razlog za to najverjetneje leži v lokaciji enote v središču gosto naseljenega predela Ljubljane. Druge enote so od 3-krat do 8-krat manj obiskane, Slovansko knjižnico obiskuje le en/a respondent/ka (verjetno za študijske ali raziskovalne namene). Precejšen del anketirancev obiskuje eno od drugih nenaštetih enot. Članov MKL, ki ne obiskujejo ene od knjižnic v mreži, je k sreči zanemarljivo malo.
Slika 6: Ste član/ica MKL?
3.2.4 Pogostost uporabe knjižničnih storitev
Uporabniki knjižnic in njihovih storitev so lahko redni ali neredni. Eno od vprašanj se je nanašalo na to, kako pogosto člani MKL navadno uporabljajo fizične (sem sta všteta fizični obisk in izposoja gradiva) in virtualne knjižnične storitve (izposoja e-knjig in uporaba raznih podatkovnih baz). Vprašanje ni bilo vezano na obdobje epidemije. Z uporabo spletnih storitev se bomo podrobneje ukvarjali v naslednjih vprašanjih. Predvidevali smo, da največ anketirancev storitve knjižnic uporablja pogosto (vsaj enkrat na mesec), in da je tistih, ki bi jih koristili zelo pogosto (vsaj enkrat na teden) ali redko (nekajkrat na leto), malo.
Podatki kažejo, da je pogostih uporabnikov res največ, a medtem ko je redkih uporabnikov res malo, je uporabnikov, ki bi storitve koristili pogosteje, več, kot bi pričakovali. Člani MKL so tako redni uporabniki njenih storitev.
Slika 7: Katero knjižnico najpogosteje obiskujete?
3.2.5 Vpliv epidemije na vzorce uporabe storitev
Zaustavitev javnega življenja kot ukrep za zajezitev epidemije COVID-19 in posledično zaprtje knjižničnih prostorov v okviru te zaustavitve sta gotovo vplivala na navade
Zaustavitev javnega življenja kot ukrep za zajezitev epidemije COVID-19 in posledično zaprtje knjižničnih prostorov v okviru te zaustavitve sta gotovo vplivala na navade