Vsebinski vidik izposoje v času epidemije Pr

(1)

ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO

Dominik LENARČIČ

Vsebinski vidik izposoje v času epidemije

Primer Mestne knjižnice Ljubljana

Diplomski seminar

Mentorica: doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič Študijski program: Bibliotekarstvo in informatika

Smer: Bibliotekarstvo

Ljubljana, 2021

(2)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

Avtor Dominik LENARČIČ

Mentorica doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič

Naslov slo Vsebinski vidik izposoje v času epidemije: Primer Mestne knjižnice Ljubljana

ang The content aspect of circulation during the epidemic: The case of Ljubljana City Library

Tip dokumenta diplomski seminar Obseg 48 str., 9.676 besed

UDK 028.4:027(497.4Ljubljana)"2020/21"(043.2)

Ključne besede slo Mestna knjižnica Ljubljana, epidemija COVID-19, branje, izposoja, knjižne vsebine, spletne storitve

ang Ljubljana City Library, COVID-19 epidemic, reading, circulation, book contents, web services

Izvleček

V diplomskem seminarju preučujemo vpliv epidemije COVID-19 na izposojo različnih žanrov in naslovov tako leposlovne kot stvarne literature za odrasle. Posebej nas je zanimalo, ali je v tem času poraslo povpraševanje za literaturo na temo virusov in epidemij. Pomemben del naše raziskave je bil tudi ugotoviti spremembe pri uporabi fizičnih in virtualnih storitev med uporabniki knjižnic in pregledati širši vpliv epidemije na bralce. Omejili smo se na uporabnike Mestne knjižnice Ljubljana (MKL). Izposojo prikažemo s pomočjo letnih lestvic in žanrskega pregleda najbolj izposojanih naslovov tiskanih in elektronskih knjig v MKL pred epidemijo (leta 2017, 2018 in 2019) in med njo (od marca 2020 do marca 2021). Odziv uporabnikov smo dobili s spletno anketo. Lestvice kažejo, da po epidemiji ni prišlo do vidnih sprememb pri izposoji. Izposoja vsebin o virusih in epidemijah je bila pri obeh formatih neznatna. Anketa je pri večini respondentov pokazala pričakovano manjšo uporabo knjižničnih storitev, eden od glavnih razlogov za to pa je bilo onemogočeno brskanje po policah. Precejšen del anketirancev je lahko fizične storitve nadomestil z virtualnimi. Opaziti je bilo viden, a ne dramatičen porast posameznih spletnih storitev. Zaključimo lahko, da razmere niso bistveno vplivale na izposojo vsebin, so pa bralci do neke mere bolj uporabljali spletne storitve MKL.

Abstract

In this diploma thesis we study the effects of the COVID-19 epidemic on the circulation of different genres and titles of both fiction and technical literature for adults. We were especially interested in any possible rise of demand for literature about viruses and epidemics. An important part of our research was to also identify changes in the usage of physical and virtual services among library users and survey the broader effect of the epidemic on readers. We limited ourselves to the users of the Ljubljana City Library (MKL). We show circulation with the help of annual rankings and genre overviews of the most circulated titles of print and electronic books in MKL before the epidemic (years 2017, 2018 and 2019) and during it (from March 2020 to March 2021). The response of users was gathered via web survey. The rankings show no visible changes in circulation. The circulation of contents about viruses and epidemics was insignificant in both formats. The survey showed an expected lower usage of services among most respondents with one of the main reasons being the inability to browse bookshelves. Many respondents managed to substitute physical services with virtual ones. There was a visible but not dramatic surge in the use of individual web services. We can conclude that the circumstances largely did not affect the circulation of contents, although readers did to some degree use the web services of MKL more.

(3)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 6

2 STANJE NA BRALNO-KNJIŽNEM POLJU MED EPIDEMIJO COVID-19 ... 8

2.1 Branje med epidemijo ... 8

2.2 Vpliv epidemije na založniško polje ... 8

2.3 Vpliv epidemije na knjižnično področje ... 11

2.4 Knjižne vsebine, popularne med epidemijo ... 14

3 IZPOSOJA V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA ... 17

3.1 NAJBOLJ IZPOSOJANI NASLOVI KNJIG V MKL ... 17

3.1.1 Tiskane knjige ... 17

3.1.2 Elektronske knjige ... 21

3.2 Vidik uporabnikov MKL – analiza ankete ... 26

3.2.1 Osnovni podatki o anketirancih ... 27

3.2.2 Članstvo v MKL ... 28

3.2.3 Najpogosteje obiskana knjižnica ... 29

3.2.4 Pogostost uporabe knjižničnih storitev ... 30

3.2.5 Vpliv epidemije na vzorce uporabe storitev ... 31

3.2.6 Izposojane vsebine med epidemijo in primeri naslovov ... 33

3.2.7 Uporaba spletnih storitev pred epidemijo in med njo ... 35

4 PRIMERJAVA PODATKOV ... 37

5 ZAKLJUČEK ... 39

6 VIRI ... 41

7 PRILOGE ... 45

PRILOGA 1 – ANKETNI VPRAŠALNIK ... 45

(4)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Časovnica odziva knjižnic – prvi val ... 11

Tabela 2: Časovnica odziva knjižnic - drugi val... 11

Tabela 3: Časovnica odziva knjižnic - tretji val ... 12

Tabela 4: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - 2017 ... 17

Tabela 7: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - "Koronsko leto" ... 19

Tabela 8: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - 2017 ... 21

Tabela 11: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - "Koronsko leto" ... 23

Tabela 12: Mesečne izposoje elektronskih knjig v MKL ... 26

KAZALO SLIK Slika 1: Žanrski pregled tiskanih knjig ... 21

Slika 2: Žanrski pregled elektronskih knjig ... 25

Slika 3: Spol ... 27

Slika 4: Starost ... 27

Slika 5: Zadnja dokončana izobrazba ... 28

Slika 6: Ste član/ica MKL? ... 29

Slika 7: Katero knjižnico najpogosteje obiskujete? ... 30

Slika 8: Kako pogosto običajno uporabljate storitve knjižnice? ... 31

Slika 9: Kako je epidemija spremenila vaše vzorce uporabe knjižničnih storitev? ... 32

Slika 10: Katere vsebine ste si izposojali v času epidemije? ... 34

Slika 11: Uporaba spletnih storitev pred epidemijo ... 36

Slika 12: Uporaba spletnih storitev med epidemijo... 36

(5)

ZAHVALA

Za pomoč pri pripravi in urejanju sledečega diplomskega seminarja bi se želeli zahvaliti naslednjim posameznikom in posameznicam: doc. dr. Ani Vogrinčič Čepič za mentorstvo in strokovni pregled, mag. Marijanu Špoljarju za dostop do internih podatkov Mestne knjižnice Ljubljana in napotke pri pripravi naloge, Roku Krofliču za delitev ankete na družbenih omrežjih knjižnice ter vsem respondentom za njihove odgovore.

(6)

1 UVOD

Izbruh bolezni je za knjižnice, tako kot za druge dejavnosti v povezavi s knjigo in tudi sicer, pomenil bliskovito spremembo pri obratovanju in povezovanju z uporabniki. V času prvega vala, ko so bile knjižnice od 13. marca do 4. maja zaradi preventivnih ukrepov prvič zaprte, so bili stiki med knjižnico in njenimi uporabniki v spremenjenih razmerah za kratek čas skoraj popolnoma onemogočeni. Knjižnice so bile prisiljene čim prej preseliti svoje dejavnosti v spletno okolje – morale so v celoti nadomestiti fizične storitve z virtualnimi in okrepiti že obstoječe virtualne storitve. Na koncu prvega zaprtja so knjižnice nabrane izkušnje izkoristile za učinkovitejše obratovanje v naslednjih mesecih, ko je bila grožnja ponovne razglasitve epidemije in sledečega ponovnega zaprtja še vedno realna. Te izkušnje so bile koristne v naslednjih obdobjih zaprtja v drugem (od 28. oktobra do 2. novembra) in tretjem valu epidemije (od 1. do 12. aprila). O knjižnicah in epidemiji COVID-19 v času pisanja še ni na voljo dosti literature. Prispevki v tisku omogočajo bežen pregled nad odzivom knjižnic in knjigarn, ni pa na voljo natančnejšega vpogleda v uporabniški vidik – kako so se uporabniki odzvali na spremenjene razmere in kako so le-te vplivale na njihovo uporabo knjižničnih storitev. Prav tako manjkajo raziskave o vplivu razmer na izbiro (ne)leposlovnih vsebin, v času epidemije so bila namreč v tisku izpostavljena dela o virusih in epidemijah ("katastrofične eskapistične vsebine"), kar poraja vprašanje, ali se njihova promocija odraža v statistiki izposoj.

Diplomski seminar se bo podrobneje ukvarjal z vsebinskim vidikom izposoje med epidemijo: kateri naslovi in žanri so bili priljubljeni v tem času, v primerjavi z leti pred izbruhom. Ukvarjal se bo tudi z uporabniškim vidikom: kako je epidemija vplivala na odnos uporabnikov do knjižnic in njihovih storitev in koliko so uporabljali izbrane spletne storitve v primerjavi z obdobjem pred epidemijo. V svoji raziskavi se bomo omejili na Mestno knjižnico Ljubljana (MKL), na največjo slovensko splošno knjižnico. Za začetek bomo pregledali splošno dogajanje in nekatere trende na področju branja, založništva in knjižničarstva v Sloveniji in na tujem med epidemijo COVID-19. Prvo poglavje tako predstavlja pregled aktualnih člankov, v njem predstavimo odnos do branja knjig med epidemijo ter odziv domačih in tujih knjigarn in knjižnic na krizne razmere. Predstavimo tudi primere katastrofičnih knjižnih vsebin, ki so bile v času epidemije izpostavljene v medijih in lestvice najbolj prodajanjih knjig v letu 2020. Te bomo v nadaljevanju primerjali s podatki o najbolj izposojanih naslovih in vsebinah.

Osrednji del naloge predstavlja raziskava spreminjajočega se zanimanja za knjižne vsebine in odnosa uporabnikov MKL do (spletnih) knjižničnih storitev. Spremembe v izposoji smo podrobneje analizirali s pomočjo pregleda podatkov 100 najbolj izposojanih naslovov tiskanih in elektronskih knjig. Ločeno smo obdelali podatke za obdobje pred epidemijo (leta 2017, 2018 in 2019) in med epidemijo (od marca 2020 do marca 2021 – t. i. "koronsko leto"), pri tem pa se omejujemo na prvi in drugi val epidemije. Za 10 najbolj izposojanih

(7)

naslovov smo pripravili lestvice. Za elektronske knjige smo pregledali še mesečne izposoje za "koronsko leto". Za vsebine v obeh formatih smo prikazali žanrski pregled naslovov.

Odnos uporabnikov, delno pa tudi izposojane vsebine, smo medtem ugotavljali s pomočjo spletne ankete med člani MKL. Na koncu smo med sabo primerjali podatke o izposoji obeh formatov z lestvicami najbolj prodajanih knjig iz prvega poglavja in z naborom naslovov, ki so jih podali anketiranci.

(8)

2 STANJE NA BRALNO-KNJIŽNEM POLJU MED EPIDEMIJO COVID-19 2.1 Branje med epidemijo

Razglasitvi epidemije je v Sloveniji, pa tudi drugod, sledila odredba o ustavitvi javnega življenja za zajezitev širjenja virusa. Zaradi onemogočenega fizičnega dostopa do javnih krajev so bili ljudje prisiljeni razne (prostočasne) aktivnosti opravljati v svojih domovih.

Prisoten je bil premik nekaterih dejavnosti (predvsem nakupovanja, izobraževanja ipd.) v spletno okolje. Nenadna prekinitev dejavnosti zaradi epidemiološke situacije in posledična osamitev je predstavljala neprijetno presenečenje za veliko število ljudi. Štrukelj (2020), avtorica bloga Literarna lekarna, branje knjig izpostavi kot eno od aktivnosti, s katerimi so si lahko ti ljudje lajšali osebno stisko – avtorica izpostavi eskapistično, tudi terapevtsko moč branja knjig v času zdravstvene krize. Literarni kritik Athitakis (2020) pa zazna še introspektivno in spoznavno moč zasebnega karantenskega branja – bralec spoznava samega sebe in svet okoli sebe. Avtor ugotovi tudi, da zasebno branje nasploh predstavlja posebno obliko socialnega distanciranja.

Aktivni bralci so epidemijo izkoristili za eksperimentiranje glede vsebin in formata. Nekateri so čas izolacije izkoristili za branje klasik in daljših del (Athitakis, 2020). Statistike o spletni prodaji knjig kažejo na povečano zanimanje za elektronske in zvočne knjige. Domnevamo lahko, da je več ljudi začelo brati knjige v teh formatih (Pesce, 2020; Nawotka, 2020).

Zanimanje za digitalne različice knjižnih vsebin se je v Sloveniji manifestiralo z razcvetom Biblosa, ki ga bomo obravnavali v naslednjem podpoglavju. Glede izbire samih vsebin bi lahko bralce razdelili na tri skupine: prvi so brali eskapistične vsebine, drugi so brali vsebine o virusu in epidemijah, tretji pa svojih bralnih navad niso spreminjali (Pajk, 2020).

2.2 Vpliv epidemije na založniško polje

Epidemija je poleg bralnih navad temeljito vplivala tudi na dostop do knjig. Sredi marca 2020 je slovenska vlada za omejevanje širjenja epidemije COVID-19 sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020). Z odlokom je bilo sprva dovoljeno ponujati samo nujne storitve, tj. prodaja hrane in medicinskih pripomočkov, obratovanje bank, pošte in bencinskih servisov. Kot nenujne so bile definirane določene nastanitvene, gostinske, športno-rekreativne, frizerske, kozmetične in kulturne storitve – med njimi tudi obratovanje knjigarn in knjižnic. Epidemija je različno vplivala na obe storitveni dejavnosti.

Slovensko založništvo je bilo že celo desetletje pred epidemijo v slabem stanju. Prodaja knjig v Sloveniji je po gospodarski krizi leta 2008 stagnirala, kar je predstavljalo eksistenčno grožnjo za založbe – nekatere, kot npr. Modrijan, tega obdobja sploh niso preživele (Rugelj, 2019). Na koncu tega obdobja je bilo opaziti spodbuden trend večje prodaje knjig v vseh

(9)

formatih. Trend je bil opazen tudi v prvih dveh mesecih leta 2020, nakar so marca knjigarne zaradi odloka zaprle vrata (Rugelj, 2020a; Mazi, 2020a). Slovensko založništvo se je takrat zopet znašlo v krizi. Prodaja različnih izdelkov in storitev se je po razglasitvi epidemije preselila na edini dostopni prodajni kanal, torej na splet. Podatki o potrošniških navadah, ki jih posreduje Polanec (2020), za slovensko založništvo niso bili spodbudni – medtem, ko so se odlično prodajale oprema za telovadbo in razne igre, se knjige v podatkih o prodaji niso pojavile.

V prvem valu so bile knjigarne zaprte za dva meseca. Kot poroča Mazi (2020b), so založbe že takrat poročale o večmilijonskih izgubah, ki jih skromna spletna prodaja in vladna pomoč nista mogli v celoti pokriti. Kot omenja Rugelj (2020c), so knjigarne imele težave tudi z okrnjenim delovanjem pošte – otežena je bila dostava knjig kupcem. Razmere so jih prisilile

"razmišljati o alternativah, o tem, kako na drugačen način priti do bralcev, kako jih nagovoriti, kako jih obvestiti o tem, kaj počneš sam, in kaj bi bilo dobro početi v času vsesplošne karantene in podobno" (3. odstavek). Slovenski založniki so se zato posluževali različnih načinov, da bi omilili posledice epidemije. Poleg selitve prodaje na splet so založbe ojačale prezenco na družbenih omrežjih. Štrukelj (2020) omenja še izdajo elektronskih različic naslovov in razne ugodnosti pri dobavi knjig kupcem, kot so brezplačna poštnina in popusti. Sredi maja 2020 so se knjigarne ponovno odprle. Po večmesečnem mirovanju je bilo potrebno ponovno zagnati fizično prodajo. V ta namen so knjigarne pod vodstvom JAK- a organizirale akcijo z imenom Vrnitev napisanih, katere namen je bilo poleg spodbujanja obiska knjigarn tudi promovirati slovensko knjižno produkcijo. Promocijsko kampanjo, v kateri je sodelovalo več znanih slovenskih kulturnikov in avtorjev, so pospremili tiskani plakati, televizijski oglasi in spletne vsebine. Zaključila se je z izidom posebne številke revije Bukla kot priloge časnikom Delo, Primorske novice in Večer. Ta številka se je od prejšnjih razlikovala po tem, da je bila malo daljša in da je bila posvečena izključno najnovejšim delom slovenskih avtorjev in avtoric. Založbe so na koncu prvega vala spet našle pot do bralcev.

Z nastopom drugega vala v drugi polovici oktobra 2020 so se knjigarne ponovno zaprle, medtem ko so v nekaterih drugih evropskih državah (npr. Velika Britanija, Francija, Hrvaška) ostale odprte, pa če so za to imele pravno podlago ali ne (Rugelj, 2020c). Slovenske knjigarne so bile proti koncu leta 2020 odprte samo slab teden pred božičnimi prazniki, nakar so spet prenehale obratovati. Ponovno so se odprle šele v prvi polovici februarja 2021. Nekateri založniki so se v novem obdobju zaprtja poslužili iznajdljivih praks. Po izbruhu epidemije je zaradi dela oz. šolanja od doma in nedostopnosti gostinskih storitev (zaprtih restavracij, lokalov, …) prišlo do porasta dostave hrane. Za dostavo so skrbele razne dostavne službe, med njimi Wolt. Članek avtorjev A. J. in K. T. (2020) poroča o dogovoru, ki ga je založba Beletrina sklenila s tem podjetjem. V okviru dogovora je dostavna služba Wolt poleg hrane v omejenem predelu Ljubljane dostavljala še naslove knjig, izdane pri Beletrini.

(10)

Podaljšanje epidemije v leto 2021 je od drugih založnikov zahtevalo posnemanje tovrstne prakse. Knjigarne so se ob nastopu tretjega vala vnovič zaprle, tokrat za enak čas kot knjižnice: od 1. do 11. aprila 2021. Po poteku zaprtja so se knjigarne lahko takoj spet odprle.

Če govorimo o slovenskem založništvu med epidemijo, moramo omeniti izvedbo knjižnih sejmov. Spomladi 2020, ko so bile knjigarne zaprte, so založniki skušali izgube pokriti tudi z organizacijo dveh prodajnih dogodkov: Sejma s kavča, ki je potekal preko spleta, in Sejma na zraku, ki je potekal na prostem na štirih lokacijah po državi. Podatki o prodaji so bili dovolj spodbudni, da se organizatorji niso odločili za podaljšanje teh sejmov. Kmalu po Sejmu s kavča je po spletu potekal še sejem akademske knjige Liber.ac (Knjižni sejmi 2.0., 2020; Rugelj, 2020b). Jesensko slabšanje epidemiološkega stanja je pod vprašaj postavilo izvedbo 36. Slovenskega knjižnega sejma na koncu leta. Nazadnje je bila sprejeta odločitev, da sejem bo, vendar zgolj v virtualni različici. E-slovenski knjižni sejem z nazivom "narazen

… a vendar skupaj" je potekal med 23. in 29. novembrom 2020. Prodaja knjig in spremljevalni program sta istočasno potekala na spletu. Za razliko od pomladnih sejmov so se organizatorji sejem odločili podaljšati do 5. decembra. Medtem ko je bila prodaja slabša kot leto prej, je bilo opaziti večji domet spremljevalnega programa – pogovor s pisateljem Tadejem Golobom si je preko spleta ogledalo okoli 3.000 ljudi, kar je več, kot bi si ga jih lahko ogledalo v živo v dvorani Cankarjevega doma. Zanimanje je povečalo dejstvo, da je bil to njegov prvi medijski nastop po skoraj usodni nesreči v gorah. Kot so izpostavili strokovnjaki, je možnost večjega obiska dogodkov na daljavo odličen argument za nadgradnjo spremljevalnega programa sejma v prihodnje (N. Š., 2020). Kmalu po zaključku tega sejma se je sredi decembra po spletu in radiu odvijal desetdnevni novogoriški knjižni sejem Knjige pod jelkami. Ta sejem je delno potekal tudi po mestu preko sejemske knjigarne in posebnih inštalacij za otroke. Omogočena sta bila osebni prevzem in dostava knjig (P. G., 2020). Spletna oz. hibridna izvedba sejmov se je nadaljevala v leto 2021 (Sejem s kavča, Liber.ac in Sejem na zraku).

Epidemija je v Evropi spodbudila razmišljanje o vzpostavitvi in razvoju kanalov za distribucijo elektronskih in zvočnih knjig, v primeru, da države teh kanalov še niso imele razvitih. Razvoj takšnih kanalov na evropskih knjižnih trgih je bil ena od tem, obravnavanih na spletni okrogli mizi z naslovom Založništvo v Evropi in Sloveniji v času korone (2020), ki je potekala v času Slovenskega knjižnega sejma. Na slovenskem trgu za oskrbo z elektronskimi knjigami skrbi založba Beletrina s portalom Biblos. Že kmalu po prvi razglasitvi epidemije je bilo opaziti povečano zanimanje za knjige v digitalnem formatu. Slab teden po zaprtju knjižnic v marcu je portal dosegel rekord z več kot 1000 izposojami v enem dnevu, kar je za 700 izposoj več kot na navaden dan (Rekordno število izposoj na biblos.si, 2020). V naslednjih dveh mesecih se je dnevna izposoja podvojila. Od začetka karantene do konca maja so zabeležili več kot 104.000 izposoj, kar je primerljivo s kumulativno izposojo v celotnem letu 2019 (Bogataj, 2020a, 2020b). Po spomladnem razcvetu je prišlo do rahlega

(11)

upada, nakar so v jesenskih mesecih beležili ponovno rast izposoj. Konec leta 2020 je bilo na portalu skupaj okoli 315.000 izposoj in 36.000 uporabnikov (Gabrijan, 2020; K. T., 2021).

Spodbudna statistika obiska in uporabe Biblosa priča ne samo o splošnem zanimanju za knjige med epidemijo (kljub zanemarljivi prodaji knjig po spletu), ampak tudi o zanimanju bralcev za elektronske knjige. Priča pa še o dobri pripravljenosti založbe Beletrina na krizne razmere.

2.3 Vpliv epidemije na knjižnično področje

Naslednji tabeli prikazujeta časovnico odziva slovenskih knjižnic, vključno z MKL, na vladne ukrepe omejevanja širjenja epidemije v prvem, drugem in tretjem valu.

Tabela 1: Časovnica odziva knjižnic – prvi val

12. marec 2020 Slovenska vlada razglasi epidemijo.

13. marec 2020 Knjižnice se preventivno zaprejo.

16. marec 2020 Veljati začne Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev

potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki predstavlja pravno podlago za neizvajanje

knjižničnih storitev.

16. april 2020 Sprejet je Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka, s katerim so knjižnice dodane med

izjeme - to pomeni možnost odprtja.

29. april 2020 Začne se sproščanje ukrepov. Vlada izda obvestilo o predvidenih datumih odprtja knjižnic (30. april za NUK in 4. maj za splošne

knjižnice).

30. april 2020 NUK omogoči pultno izposojo.

4. maj 2020 Pultno izposojo omogočijo še splošne

knjižnice, vključno s 5 knjižnicami mestnih območij MKL.

18. maj 2020 Postopno se začne odpirati preostalih 29 krajevnih knjižnic MKL.

Tabela 2: Časovnica odziva knjižnic - drugi val

18. oktober 2020 Z odlokom se ponovno razglasi epidemija.

Knjižnice ostanejo odprte, z izjemo Mariborske knjižnice, ki preide na pultno izposojo.

(12)

28. oktober 2020 Knjižnice ponovno zaprejo vrata. Prepoved obratovanja in priključeno mnenje ministrstva

za kulturo povzročita polemiko.

30. oktober 2020 Knjižnice so s spremembo odloka ponovno dodane med izjeme.

2. november 2020 Knjižnice ponovno začnejo obratovati, a v omejenem obsegu – možna je le pultna

izposoja.

3. december 2020 Pripravljen je načrt sprotnega sproščanja ukrepov s petimi fazami. Odprtje knjižnic je

predvideno v drugi - rdeči fazi.

9. januar 2021 S spremembo odloka knjižnice omogočajo le brezstično izposojo in vračilo.

23. januar 2021 Ob vstopu v rdečo fazo knjižnice v regijah z boljšo epidemiološko sliko omogočijo pultno

izposojo.

25. januar 2021 Pultno izposojo začnejo omogočati nekatere večje knjižnice v knjižnični mreži MKL, spet začne obratovati Potujoča knjižnica. Knjižnice

v črnih regijah omejijo obratovanje.

1. februar 2021 Sledijo še naslednje krajevne knjižnice MKL:

Knjižnica dr. France Škerl, Knjižnica Grba, Knjižnica Podpeč in Knjižnica Zalog.

6. februar 2021 Z nadaljnjim izboljšanjem razmer se odprejo knjižnice po vsej državi.

22. februar 2021 Odpre se Knjižnica Gameljne, krajevna knjižnica MKL; zaprti sta še Knjižnica Škofljica

in Trubarjeva hiša literature.

26. februar 2021 Obalno-kraška regija se vrne v rdečo fazo.

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper začasno preide na pultno izposojo.

10. marec 2021 MKL omogoči prost dostop do polic in

premikanje po knjižničnih prostorih.

22. marec 2021 Z vrnitvijo obalno-kraške regije v oranžno fazo Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper ponovno omogoča prost pristop do gradiva.

Tabela 3: Časovnica odziva knjižnic - tretji val

1. april 2021 V okviru vnovične ustavitve javnega življenja zaradi slabšanja epidemioloških razmer v

državi se knjižnice, vključno z MKL, spet

(13)

zaprejo, predvidoma do 10./11. aprila. Vmes pride do posodobitev vladnega semaforja –

knjižnice se tako kot prej odprejo v drugi - rdeči fazi.

12. april Knjižnice po velikonočnem zaprtju omogočijo prost pristop do gradiva. Uporaba nekaterih

prostorov ni mogoča. Kljub razlikam v epidemiološkem stanju med regijami nekaj časa veljajo enotni ukrepi za celotno Slovenijo.

Primerjava vpliva epidemije na slovenske knjigarne in na knjižnice kaže na to, da epidemija knjižnic ni prizadela tako hudo kot knjigarn. Medtem ko so knjigarne v celoti prenehale izvajati fizične storitve, je bilo knjižnicam vsaj v drugem valu omogočeno obratovanje v omejenem obsegu. Poleg tega je bil skupni čas popolnega zaprtja knjižnic krajši od časa zaprtja knjigarn – to obdobje je za knjižnice trajalo od sredine marca do začetka maja v prvem, en teden na koncu oktobra v drugem in en teden na začetku aprila v tretjem valu.

Je pa pri zaprtju in ponovnem odprtju knjižnic prišlo do nesoglasij s slovensko vlado, predvsem na področju izdajanja določil za varno odprtje in dolžine karantene vrnjenih knjig.

Do tovrstnih sporov je prišlo tako v prvem (Štefančič, 2020; Šučur, 2020b, 2020c) kot v drugem valu (A. J., 2020).

Ukrepi v knjižnicah so se razlikovali tako glede na njihovo velikost kot tudi na epidemiološko sliko v regiji. V prvem in tretjem valu so bile vse popolnoma zaprte, medtem ko so na začetku drugega vala večje knjižnice omejile gibanje po prostorih, manjše pa so omogočale zgolj pultno izposojo ali pa so se zaprle kot v prvem valu. V drugi polovici drugega vala so se vse knjižnice, ne glede na velikost, preusmerile k pultni izposoji. Po enotedenskem zaprtju na začetku tretjega vala so se knjižnice takoj spet odprle, a so zaradi razmer ostale nekatere omejitve (nošenje mask, distanciranje, omejevanje časa obiska, …). Odziv in ukrepi slovenskih knjižnic so primerljivi s odzivom knjižnic v drugih evropskih državah.

Spomladi so bile splošne knjižnice v več državah zaprte. Zamudnina se v tem času ni zaračunavala, saj knjig ni bilo možno vračati. V prvem valu so knjižnice omogočale dostop do elektronskih in zvočnih knjig ter drugih digitalnih virov, ki so bili pred epidemijo manj uporabljeni. Poleg lastnih podatkovnih baz so nekatere knjižnice v Estoniji in Nemčiji omogočale dostop do vsebin na platformi Overdrive. Evropske knjižnice so bile aktivne na družbenih omrežjih Youtube in Facebook, kjer so objavljale razne dogodke in delavnice. 18 nemških knjižnic je s pomočjo hashtaga na Twitterju promoviralo virtualni pult za informacije glede COVID-19. Švedska nacionalna knjižnica je šla še korak dlje in vzpostavila spletno stran za boj proti lažnim novicam glede bolezni (Public libraries in Europe and COVID-19, 2020).

(14)

Tudi slovenske knjižnice so omogočale dostop do elektronskih virov. Večina je promovirala dostop do elektronskih knjig na Biblosu in časopisnih člankov na PressReaderju, posamezne knjižnice pa so izpostavljale še lokalne baze. Med epidemijo so bile aktivne na več družbenih omrežjih: Švab (2020) podrobneje predstavi vzorce objavljanja 10 osrednjih območnih knjižnic na Facebooku, Twitterju in Instagramu med 13. marcem in 30. aprilom 2020. Poleg števila objav predstavi še najpogostejšo vsebino objav na vsakem omrežju posebej. Poleg obveščanja so knjižnice družbena omrežja, med njimi Facebook, izkoristile za pretok videoposnetkov – pravljičnih uric in srečanj z ustvarjalci. Mestna knjižnica Kranj (Mlakar, 2020), Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (Runco, 2020), Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (Sedar, 2020) ter Mariborska knjižnica (Zemljič, 2020) so medtem vse vzpostavile lastne digitalne platforme s splošnimi informacijami in tečaji ter informativno-poučnimi kvizi.

Naj je epidemija COVID-19 še tako izpostavila pomen spletnih oz. virtualnih storitev, ne smemo zanemariti izposoje fizičnih knjig, ki da "so kljub bogati digitalni ponudbi visoko na lestvici zaželenih knjižničnih storitev" (Zemljič, 2020, 2. odstavek). Pričakovati bi bilo, da bi knjižnice to storitev omogočile tudi v kriznih razmerah. Poročilo Public libraries in Europe and Covid-19 (2020) omenja nekaj praks pri posredovanju fizičnega gradiva: vreče s knjigami (Švedska, Nizozemska), dostava izposojenih knjig s kolesom v sodelovanju z (Woltovimi) dostavnimi službami (Švica, Estonija, Slovenija) in postaje za prevzem (Švedska). Nasploh je bil omogočen brezstični prevzem gradiva. V poročilu je omenjena nenavadna storitev litovskih splošnih knjižnic, kjer so knjižničarji starostnikom po telefonu brali knjige po njihovi želji. Poročilo izpostavi posebno slovensko prakso pošiljanja študijskega gradiva na dom po pošti. Kot poročata Šučur (2020a) in Mlakar (2020) so se tega med drugimi posluževale MKL, Mestna knjižnica Kranj in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. V MKL so poskrbeli za izdelavo spletnega obrazca, preko katerega so lahko uporabniki naročali gradivo. Štefančič (2020) medtem predstavi slovensko različico vreč s knjigami pod imenom "Maček v žaklju", katerih izposojo sta npr. omogočali MKL in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Slovenske splošne knjižnice so stik z bralci ohranjale tudi preko večjih projektov. M. K. (2020) poroča o izvedbi bralnega projekta v drugi polovici leta 2020, v katerem je sodelovalo deset primorskih knjižnic. Več kot 650 bralcev je med junijem in novembrom prebralo 5400 knjig. Predstavljeni ukrepi in dobre prakse kažejo na iznajdljivost in prilagodljivost slovenskih knjižnic v času epidemije COVID-19.

2.4 Knjižne vsebine, popularne med epidemijo

Pojav in širjenje novega koronavirusa po svetu sta spodbudila nastanek seznamov medijskih vsebin (knjig in filmov) o virusih in epidemijah. Med naslovi, ki so se pojavljali na teh seznamih (Athitakis, 2020; Šest knjig o epidemijah, 2020; Bratož, 2020; Pajk, 2020;

(15)

Vidali, 2020), so: izbrana poglavja iz Biblije; Albert Camus: Kuga; José Saramago: Esej o slepoti; Giovanni Boccaccio: Dekameron; Alessandro Manzoni: Zaročenca; Borislav Pekić:

Steklina; Philip Roth: Nemeza; Dan Brown: Inferno; Gabriel García Márquez: Ljubezen v času kolere; Stephen King: The Stand; Edgar Allan Poe: Maska rdeče smrti; Daniel Defoe: Spomini na leto kuge; Dean Koontz: Oči teme idr. Gabrijan (2020) te naslove označi za "katastrofična eskapistična dela". Naštetim delom, ki sicer spadajo v različne žanre, je skupno to, da dramatizirajo izbruh nalezljivih bolezni in prikazujejo odziv ljudi ter razmere v družbi po izbruhu. Pri analizi podatkov iz MKL bomo pozorni na tovrstne vsebine – ugotovili bomo, ali je z večjo medijsko izpostavljenostjo prišlo do porasta zanimanja za tovrstne knjižne vsebine.

Zgoraj citirani seznami ponujajo priporočila za branje in podroben pregled književnih del na izbrano temo. Nikakor pa jih ne smemo pojmovati kot odraz knjižnih vsebin, po katerih so ljudje posegali med epidemijo. Podatki o nakupovalnih navadah iz tujine kažejo na povečano zanimanje za praktične vsebine na področju medicine in prostočasnih aktivnosti – ročne spretnosti, vrtnarstvo, delo na domu. Med leposlovjem so se prodajala klasična dela (Pesce, 2020). Skokovit porast prodaje so dosegli nekateri naslovi iz zgoraj navedenih seznamov (Bratož, 2020; Vidali, 2020). Nakupovalne navade Slovencev se odražajo v lestvicah najbolj prodajanih knjig v slovenskih knjigarnah. Podatki s konca leta 2020 so naslednji: od leposlovja so Slovenci največ kupovali kriminalke (predvsem tiste od Tadeja Goloba, med njimi tudi Virus) in biografske romane oz. biografije (večkrat se pojavi naslov Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj). Priljubljeni so bili tudi romani Veronike Simoniti (Ivana pred morjem), Sally Rooney (Pogovori s prijatelji) in Elif Shafak (10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu in Štirideset pravil ljubezni). Omenimo lahko, da sta bila romana Bronje Žakelj in Veronike Simoniti oba nagrajena s kresnikom. Na lestvicah se pojavita še Ksenija Benedetti z zbirko kolumn Kažipoti in Adam Kay s svojim zdravniškim dnevnikom Tole bo bolelo. Izbor strokovne literature je pester, med njimi najdemo priročnike za samopomoč in osebno rast (npr. Kako izgoreti … in vzeti življenje v svoje roke Aljoše Bagola in Ob 5-ih vstani in svet ti bo ležal na dlani Robina Sharme), kuharske priročnike (npr. 220 stopinj poševno – preprosto in sveže vse leto Urške Fartelj) ter knjige z drugih področij (Partizani Jožeta Pirjevca, Modrost starih psov Elli H. Radinger idr.). Med otroškimi knjigami so prevladovale knjige iz serij Pasjega moža in Harrya Potterja. Zanimanje za katastrofične vsebine je bilo neznatno (P. G., 2021; N. Š., 2021; A. J., 2021; Gabrijan, 2021).

Podatke o najbolj prodajanih knjigah v Sloveniji bi lahko primerjali s tistimi najbolj izposojanimi. Vsebinski pregled izposoje elektronskih knjig v prvem valu kaže na izrazito dominanco žanrske literature z ljubezenskimi romani na vrhu lestvice. Sledijo sodobna literarna fikcija 20. in 21. stoletja, e-knjige za mladostnike, kriminalke, biografije in e-knjige za otroke (Bogataj, 2020a). Med najbolj izposojanimi naslovi leposlovja se pojavljajo naslednji: Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset; Tadej Golob: Jezero; Elena Ferrante:

(16)

Genialna prijateljica; Veronika Simoniti: Ivana pred morjem; Svetlana Makarovič: Luciferka;

Sally Rooney: Pogovori s prijatelji idr. Med katastrofičnimi vsebinami se omenjajo dela Camusa, Márqueza in Browna, a večjega porasta izposoje ni videti. Omenja se tudi novejše esejistično delo V času epidemije Paola Giordana. Strokovna literatura je reprezentirana z raznolikim izborom čtiva z več področij, med njimi prevladuje monografija Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič o intimnem življenju Slovencev na začetku 20. stoletja (Bogataj, 2020b; Gabrijan, 2020; Rekordna izposoja knjig na portalu Biblos, 2020).

Podatki kažejo neko splošno sliko o knjižnih vsebinah, popularnih med epidemijo. V nadaljevanju bomo te ugotovitve primerjali s podatki najbolj izposojanih tiskanih in elektronskih knjig v MKL, tako pred epidemijo kot med njo.

(17)

3 IZPOSOJA V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA 3.1 NAJBOLJ IZPOSOJANI NASLOVI KNJIG V MKL

Tako pri tiskanih kot pri elektronskih knjigah smo za začetek vzeli 100 najbolj izposojanih naslovov v MKL. Za teh 100 naslovov smo opravili žanrski pregled, za 10 najbolj izposojanih pa smo sestavili lestvice. Podatke o izposoji tiskanih knjig smo pridobili s portala Najbolj brano gradivo (b. d.), ki je prosto dostopen na https://plus.cobiss.si/most-read-web/si/sl/.

Podatki o izposoji elektronskih knjig so bili pridobljeni s pomočjo interne knjižnične statistike in izpisov MKL. Pri knjižnih naslovih v obeh formatih (tiskane in elektronske knjige) smo se omejili na leposlovje ter strokovno gradivo in priročnike, oboje za odrasle. Pri leposlovju smo izvzeli predpisano gradivo za domače branje in maturo, pri strokovnem gradivu pa priročnike za specifično publiko, kot so npr. priročniki za mlade voznike.

Tovrstno gradivo predstavlja stalnico na lestvicah, zanj so značilni sezonski cikli izposoje in dolgotrajna uvrstitev na lestvicah, s čimer pa je otežen jasen pregled nad spreminjajočim se zanimanjem bralcev skozi leta. Za razliko od nekaterih zelo popularnih naslovov, ki se na lestvicah tudi redno pojavljajo, izposoja izločenega gradiva ni odvisna od preferenc bralcev, temveč od zunanjih dejavnikov (čas izpitov), ki niso povezani z izbruhom epidemije. S tem razlogom tega gradiva pri ustvarjanju lestvic ne bomo upoštevali.

Za obdobje pred epidemijo smo prikazali sezname najbolj izposojanih knjig za leta 2017, 2018 in 2019, čas epidemije in premora med prvim in drugim valom pa smo se odločili prikazati z enoletnim obdobjem, začenši z začetkom prvega vala. To obdobje od marca 2020 do marca 2021 smo poimenovali "koronsko leto". Pri dodeljevanju oznak za žanrski pregled smo se zgledovali po klasifikaciji elektronskih knjig na Biblosu, ki jo v svoji analizi uporablja Bogataj (2020a).

3.1.1 Tiskane knjige

Tabela 4: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - 2017

Uvrstitev Naslov Avtor(ji) Žanr

1 Dekle na vlaku Paula Hawkins Kriminalni/detektivski

roman

2 Brez tebe Jojo Moyes Ljubezenski/erotični

roman

3 Skrivni dnevnik

Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4:

kako z življenjem narediti še kaj

Hendrik Groen

Drugo leposlovje

4 Hiša Ivana Djilas Sodobni roman

(18)

5 Netopir Jo Nesbø Kriminalni/detektivski roman

6 Ob tebi Jojo Moyes Ljubezenski/erotični

roman 7 Genialna prijateljica:

otroštvo, odraščanje

Elena Ferrante

Sodobni roman

8 Jezero Tadej Golob Kriminalni/detektivski

roman

9 In v gorah odzvanja Khaled Hosseini Sodobni roman

10 Policija Jo Nesbø Kriminalni/detektivski

roman

1 Pogodba: kriminalni

roman

Mojca Širok Kriminalni/detektivski roman

2 Izvor Dan Brown Kriminalni/detektivski

roman

4 Pod gladino Paula Hawkins Kriminalni/detektivski

roman

6 Sin Jo Nesbø Kriminalni/detektivski

roman

8 Ščurki Jo Nesbø Kriminalni/detektivski

roman

9 Žeja Jo Nesbø Kriminalni/detektivski

roman 10 Genialna prijateljica:

Elena Ferrante

Sodobni roman

1 Belo se pere na

devetdeset

Bronja Žakelj (Avto)biografski roman

(19)

2 Pogodba: kriminalni roman

roman 4 Moški, ki ni poklical Rosie Walsh Ljubezenski/erotični

roman

5 Leninov park Tadej Golob Kriminalni/detektivski

roman 6 O tistih, ki bežijo, in

tistih, ki ostajajo:

srednja leta

Elena Ferrante

Sodobni roman

7 Samo jaz Jojo Moyes Ljubezenski/erotični

roman

8 Sodni dnevi Peter Čeferin in Vasja

Jager

Kriminalni/detektivski roman

9 Genialna prijateljica:

Elena Ferrante

Sodobni roman

roman

Kot vidimo, na lestvicah najbolj izposojanih tiskanih knjig pred epidemijo prevladuje lahkotnejše žanrsko leposlovje, predvsem kriminalni in v manjši meri ljubezenski romani.

Sledi jima zahtevnejše nežanrsko leposlovje. Na vseh treh lestvicah se pojavlja Slovenec Tadej Golob s svojimi kriminalnimi romani, kasneje se mu s svojimi deli pridružita Mojca Širok in Bronja Žakelj. Med tujimi avtorji prevladujejo predvsem Paula Hawkins s kriminalnimi romani, Jojo Moyes z ljubezenskimi romani, Elena Ferrante z romani Neapeljskega cikla in Jo Nesbø z širokim izborom kriminalnih romanov. Slednjega leta 2019 v celoti izrinejo slovenski avtorji kriminalk.

Tabela 7: Lestvica najbolj izposojanih tiskanih knjig - "Koronsko leto"

1 Dolina rož Tadej Golob Kriminalni/detektivski

roman

2 Belo se pere na

devetdeset

3 Leninov park Tadej Golob Kriminalni/detektivski

roman 4 O izgubljeni deklici:

zrela leta

Elena Ferrante Sodobni roman

(20)

5 Jezero Tadej Golob Kriminalni/detektivski roman

6 Tole bo bolelo: skrivni dnevnik mladega

zdravnika

Adam Kay Drugo leposlovje

7 Normalni ljudje Sally Rooney Sodobni roman

8 O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo:

srednja leta

Elena Ferrante Sodobni roman

9 Pogodba: kriminalni

roman

10 Ivana pred morjem Veronika Simoniti Sodobni roman

Na lestvici enoletnega obdobja epidemije opazimo, da je sodobno nežanrsko leposlovje izpodrinilo ljubezenske romane. Bronja Žakelj je še vedno zelo popularna, na vrhu lestvice pa jo je zamenjal Tadej Golob z Dolino rož – avtor je med prvimi petimi mesti zastopan kar s tremi romani. Slovenskim avtorjem se pridruži Veronika Simoniti z delom Ivana pred morjem. Eleni Ferrante se na lestvici pridružita Adam Kay s svojimi dnevniškimi zapisi in Sally Rooney s svojim drugim romanom Normalni ljudje.

Žanrski pregled 100 najbolj izposojanih tiskanih knjig kaže na splošno prevlado ljubezenskih in kriminalnih romanov, sledi jima nežanrsko leposlovje. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo je prišlo do porasta izposoje kriminalnih in (avto)biografskih romanov, kar je lahko povezano z večjo ponudbo domačih del. Zanimiv je postopen upad zanimanja za humoristične vsebine – to v primerjavi s porastom zanimanja za kriminalne romane namiguje na premik v razpoloženju bralcev v kriznih razmerah. Izposoja znanstveno- fantastičnih del, potopisov in strokovne literature s priročniki je zanemarljiva. V obdobju epidemije ni prišlo do bistveno povečanega zanimanja za vsebine o virusih in epidemijah, med njimi najdemo Oči teme Deana Koontza, pa tudi Pandemijo Jane Vagner, novejše delo Karantena. Rim slovenskega novinarja Janka Petrovca ter kriminalni roman Virus Tadeja Goloba. Golobov roman se kljub izjemni popularnosti ob izidu ne pojavi na lestvicah 10 najbolj izposojanih knjig – razlog tiči v času izida (december 2020) in posledično kratkem času, ko je bil ta roman prisoten na lestvicah (od decembra 2020 do marca 2021), prehitele so ga vsebine, ki so bile na lestvicah dlje časa kot Virus.

(21)

3.1.2 Elektronske knjige

Tabela 8: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - 2017

1

Jezero Tadej Golob

2

Netopir Jo Nesbø

3 Ogenj, rit in kače niso

za igrače Milena Miklavčič

Strokovna literatura in priročniki 4

Ščurki Jo Nesbø

5

Taščica Jo Nesbø

6

Kronosova žetev Mojca Kumerdej

Zgodovinski/vojni roman 7

Brezskrbno Jo Nesbø

8

Policija Jo Nesbø

Slika 1: Žanrski pregled tiskanih knjig

(22)

9

Šest let Harlan Coben

10

Klic kukavice

J. K. Rowling (kot Robert Galbraith)

1

Jezero Tadej Golob

Strokovna literatura in priročniki

roman

4 Ščurki Jo Nesbø Kriminalni/detektivski

roman

roman 6

Brezskrbno Jo Nesbø

7 Kot bi Luna padla na

Zemljo: biografija Milene Zupančič

Tadej Golob

(Avto)biografski roman

8 Netopir Jo Nesbø Kriminalni/detektivski

roman 9

Taščica Jo Nesbø

10 Mileva Einstein,

teorija žalosti

Slavenka Drakulić (Avto)biografski roman

1 Belo se pere na

devetdeset

Bronja Žakelj (Avto)biografski roman 2

Jezero Tadej Golob

Strokovna literatura in priročniki

4 Izvor Dan Brown Kriminalni/detektivski

roman

(23)

5 Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in

Amerike

Jakob. J. Kenda

Potopis

roman

8 Deset prisrčnih

trmoglavk

Arto Paasilinna

Humor

9 Junak njenega srca Susan Elizabeth

Phillips

Ljubezenski/erotični roman 10 12 pravil za življenje:

protistrup za kaos

Jordan B. Peterson Strokovna literatura in priročniki

Pri lestvicah elektronskih knjig je izbor bolj raznovrsten kot pri tiskanih. Poleg kriminalnih romanov Tadeja Goloba, Jo Nesbø-ja (ta se na zgornjih lestvicah pojavi pogosteje) in Paule Hawkins se na lestvicah pred epidemijo vsakič pojavi Milena Miklavčič z monografijo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Leta 2019 se na prvem mestu tudi na lestvici elektronskih knjig pojavi Bronja Žakelj, tega leta se na lestvico prebijeta potopis Apalaška pot Jakoba J. Kende in humoristični roman Deset prisrčnih trmoglavk Arta Paasilinne.

Tabela 11: Lestvica najbolj izposojanih elektronskih knjig - "Koronsko leto"

1 Belo se pere na

devetdeset

2 Rac: biografski roman

o življenju Radka Poliča

Petra Pogorevc (Avto)biografski roman

3 Ivana pred morjem Veronika Simoniti Sodobni roman

4 Genialna prijateljica:

Elena Ferrante

Sodobni roman

5 Kolesar Marko Radmilovič Kriminalni/detektivski

roman 6

Jezero Tadej Golob

7 Pridna punca Mary Kubica Kriminalni/detektivski

roman 8 Se mi lahko upreš? Susan Elizabeth

Phillips

Ljubezenski/erotični roman

(24)

9 Sinova punca Michelle Frances Kriminalni/detektivski roman

10 Luciferka Svetlana Makarovič (Avto)biografski

roman

V "koronskem letu" sta se najbolj izposojala slovenska (avto)biografska romana Bronje Žakelj in Petre Pogorevc. Tovrstnemu žanru se na lestvici na desetem mestu pridružuje avtobiografija Svetlane Makarovič z naslovom Luciferka. Slovenskim avtorjem/avtoricam, ki v tem obdobju predstavljajo več kot polovico 10 najbolj izposojanih naslovov elektronskih knjig, se pridružujeta Marko Radmilovič s kriminalnim romanom Kolesar in Veronika Simoniti. Med tujimi avtorji se poleg vseprisotne Elene Ferrante pojavita avtorici kriminalnih romanov Mary Kubica in Michelle Francis ter avtorica ljubezenskih romanov Susan Elizabeth Phillips. Žanrski izbor najbolj izposojanih e-knjig je med marcem 2020 in marcem 2021 manj raznovrsten kot v letu 2019.

Slika 2: Žanrski pregled elektronskih knjig kaže, da se med elektronskimi knjigami, podobno kot pri tiskanih, najbolj izposojajo ljubezenski in kriminalni romani (še posebej prvi), nežanrsko leposlovje pa je v primerjavi s tiskanimi knjigami zapostavljeno. Manj je tudi izposoj drugih žanrov leposlovja, z izjemo znanstvene fantastike in strokovne literature s priročniki, katerih izposoja je opazno večja kot pri tiskanih knjigah. Izposoja potopisov je le malo večja. Izposoja različnih vrst gradiva med leti močno niha, tako da je težko ugotoviti trende pri navadah bralcev.

Zanimanje za vsebine o virusih in epidemijah je pri elektronskih knjigah v "koronskem letu"

bolj ali manj enako kot pri tiskanih knjigah, le izbor del je različen: poleg romana Jane Vagner se pojavita še Camuseva Kuga in novejša zbirka esejev Paola Giordana z naslovom V času epidemije. Golobov Virus se na lestvici elektronskih knjig ne pojavi. Tovrstne vsebine, prisotne med podatki pred epidemijo, zastopa Inferno Dana Browna.

(25)

Pri elektronskih knjigah bomo podrobneje prikazali še mesečne spremembe v izposoji skupaj z letnimi kumulativnimi izračuni in primerjavo številčnih podatkov med meseci in leti. Tako kot pri lestvicah najbolj izposojanih elektronskih knjig tukaj uporabljamo interne podatke MKL, prav tako pa bomo tu upoštevali le gradivo za odrasle oz. tisto gradivo, označeno s kodami za namembnost m (odrasli, splošno (leposlovje)) in k (odrasli, zahtevno (neleposlovje)).

Izposoja elektronskih knjig v MKL je od leta 2017 naprej vztrajno rasla. Mesečna izposoja se je od okoli 1500 naslovov leta 2017 povečala za približno enkrat toliko leta 2019. Prva dva meseca leta 2020 ne izstopata, nakar nastopijo pomladni meseci, ko se je MKL z drugimi knjižnicami vred ob delovanju v spremenjenih razmerah selila v digitalno okolje – s tem pride do opaznega porasta izposoj. Aprila 2020 MKL doseže mesečni rekord izposoje s skoraj 12000 izposojami, kar je 6-krat več kot aprila 2019. V poletnih in jesenskih mesecih 2020, torej med prvim in drugim valom epidemije, se izposoja zmanjša na okoli 7000 izposoj na mesec, nato pa se pozimi na prehodu na leto 2021 izposoja rahlo dvigne. Nihanje v izposoji med epidemijo je tako, kot ga omenja Gabrijan (2020), tudi številke med poletnim padcem izposoj so večkrat višje kot številke v primerljivem obdobju prejšnjih treh let.

Omenimo lahko še, da je celotna letna izposoja e-knjig za leto 2020 (82406) večja kot seštevek letnih izposoj prejšnjih treh let (71604).

Slika 2: Žanrski pregled elektronskih knjig

(26)

MKL je v prvi polovici leta 2018 prešla na COBISS3 izposojo. Podatkom za obdobje pred tem prehodom manjka koda za namembnost, s pomočjo katere bi lahko izpostavili gradivo za odrasle - numerični podatki za leto 2017 in prve štiri mesece 2018 tako vključujejo še gradivo za otroke in mladostnike. Kljub temu so končna števila za to obdobje še vedno bistveno manjša od tistih po prehodu, ki pa upoštevajo le gradivo za odrasle.

3.2 Vidik uporabnikov MKL – analiza ankete

Spremembe v izposoji tiskanih in elektronskih knjig so samo eden od vidikov vpliva epidemije COVID-19 na uporabo knjižničnih storitev. Vprašali bi se lahko, kako so na zaprtje knjižnic in na njihov prehod v digitalno okolje reagirali njihovi uporabniki in uporabnice. V ta namen smo pripravili spletno anketo o bralnih navadah in uporabi knjižničnih storitev v času epidemije. Za populacijo smo vzeli uporabnike MKL, največje slovenske splošne knjižnice. Zaradi nepredvidljivih epidemioloških razmer in možnih sprememb glede odprtosti knjižnice tekom izvajanja ankete, pa tudi zaradi želje po večjem dosegu, smo se namesto anketiranja uporabnikov v živo odločili za spletno anketo.

Anketni vprašalnik je obsegal 12 vprašanj, od tega je bilo 10 zaprtega tipa in 2 odprtega tipa. Anketa je bila ustvarjena s pomočjo orodja 1ka, povezava do nje pa distribuirana preko družbenih omrežij MKL. Izvajala se je od 19. marca do 30. aprila 2021, v tem času je na vprašanja odgovorilo 199 respondentov. Prvotno je anketni vprašalnik zastavljal vprašanja o uporabniških navadah med prvim in drugim valom ter vmesnim obdobjem. Med izvajanjem ankete se je 1. aprila 2021 začel tretji val epidemije - pričakujemo lahko, da je to vplivalo na odgovore respondentov po tem datumu. Pred 1. aprilom je anketo izpolnilo 159 respondentov, po tem datumu pa 40. Zaradi neenakega števila respondentov pred

Tabela 12: Mesečne izposoje elektronskih knjig v MKL

(27)

tretjim valom in po njem ne moremo opraviti natančnejših primerjav med dobljenimi podatki. Kljub temu bomo te okoliščine upoštevali pri analizi podatkov.

3.2.1 Osnovni podatki o anketirancih

Tri vprašanja so bila namenjena zbiranju splošnih podatkov o anketirancih, torej spola, starosti in izobrazbe. Ti podatki so zbrani v spodnjih diagramih.

Slika 3: Spol

Slika 4: Starost

(28)

3.2.2 Članstvo v MKL

Prvo vprašanje ankete se je glasilo "Ste član/ica MKL?", možna odgovora sta bila DA in NE.

S tem začetnim vprašanjem smo želeli z vzorcem karseda natančno zajeti populacijo uporabnikov MKL – smatrali smo, da bodo člani MKL tudi njeni uporabniki. Obstajalo pa je tveganje, da se bodo med anketiranci našli tudi člani neuporabniki MKL. V primeru, da je respondent/ka na vprašanje odgovoril/a nikalno, torej da ni bila član/ica MKL, se je anketa zanj/o končala. Takih je bilo v vzorcu 10%. Anketa je bila dostopna vsem obiskovalcem družbenih omrežjih MKL, tako so se v vzorcu znašli tudi nečlani knjižnice. Poleg tega pa objave na družbenih omrežjih niso nagovarjale samo uporabnikov MKL, temveč uporabnike knjižnic nasploh. Podatki, predstavljeni v nadaljevanju, zajemajo odgovore preostalih 90%

respondentov.

Slika 5: Zadnja dokončana izobrazba

(29)

3.2.3 Najpogosteje obiskana knjižnica

Z drugim vprašanjem smo želeli ugotoviti, katere so najbolj obiskane enote MKL med anketiranci. Na voljo je bilo 6 največjih enot MKL (Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Slovanska knjižnica in Knjižnica Šiška), anketiranci pa so lahko izbirali tudi med odgovoroma "Druga knjižnica v knjižnični mreži MKL" in "Obiskujem knjižnico, ki ni del knjižnične mreže MKL".

Velika večina anketiranih članov najpogosteje zahaja v Knjižnico Otona Župančiča (KOŽ) – razlog za to najverjetneje leži v lokaciji enote v središču gosto naseljenega predela Ljubljane. Druge enote so od 3-krat do 8-krat manj obiskane, Slovansko knjižnico obiskuje le en/a respondent/ka (verjetno za študijske ali raziskovalne namene). Precejšen del anketirancev obiskuje eno od drugih nenaštetih enot. Članov MKL, ki ne obiskujejo ene od knjižnic v mreži, je k sreči zanemarljivo malo.

Slika 6: Ste član/ica MKL?

(30)

3.2.4 Pogostost uporabe knjižničnih storitev

Uporabniki knjižnic in njihovih storitev so lahko redni ali neredni. Eno od vprašanj se je nanašalo na to, kako pogosto člani MKL navadno uporabljajo fizične (sem sta všteta fizični obisk in izposoja gradiva) in virtualne knjižnične storitve (izposoja e-knjig in uporaba raznih podatkovnih baz). Vprašanje ni bilo vezano na obdobje epidemije. Z uporabo spletnih storitev se bomo podrobneje ukvarjali v naslednjih vprašanjih. Predvidevali smo, da največ anketirancev storitve knjižnic uporablja pogosto (vsaj enkrat na mesec), in da je tistih, ki bi jih koristili zelo pogosto (vsaj enkrat na teden) ali redko (nekajkrat na leto), malo.

Podatki kažejo, da je pogostih uporabnikov res največ, a medtem ko je redkih uporabnikov res malo, je uporabnikov, ki bi storitve koristili pogosteje, več, kot bi pričakovali. Člani MKL so tako redni uporabniki njenih storitev.

Slika 7: Katero knjižnico najpogosteje obiskujete?

(31)

3.2.5 Vpliv epidemije na vzorce uporabe storitev

Zaustavitev javnega življenja kot ukrep za zajezitev epidemije COVID-19 in posledično zaprtje knjižničnih prostorov v okviru te zaustavitve sta gotovo vplivala na navade uporabnikov pri uporabi knjižničnih storitev. Naslednje vprašanje je bilo namenjeno ugotavljanju tega vpliva – zanimalo nas je, ali so uporabniki zaradi razmer uporabljali knjižnične storitve redkeje, pogosteje ali enako pogosto kot pred epidemijo.

Zaradi že omenjenega zaprtja in priključene okrnjene ponudbe knjižničnih storitev smo pričakovali, da bo delež članov uporabnikov, ki so storitve zaradi epidemije uporabljali redkeje, velik. Odgovori anketirancev temu pritrjujejo. Vseeno pa je nezanemarljivo število anketirancev izjavilo, da so storitve uporabljali enako pogosto ali celo pogosteje kot prej – uporabniki MKL so se bili torej zmožni prilagoditi razmeram in še naprej uporabljati knjižnične storitve.

Slika 8: Kako pogosto običajno uporabljate storitve knjižnice?

(32)

Anketiranci so lahko svojo odločitev pojasnili s pomočjo odprtega vprašanja. Med uporabniki, ki so storitve uporabljali redkeje, je bilo največ tistih, ki so kot razlog navedli onemogočeno gibanje med policami – ti ali niso mogli naključno izbirati knjig ali pa zaradi obvezne vnaprejšnje rezervacije niso bili tako motivirani za izposojo, kot bi bili sicer. Drugi razlog je bil ta, da si zaradi zaprtosti knjižnic sploh niso mogli izposojati knjig. Tretji najpogostejši odgovor so bile geografske in časovne omejitve – knjižnice niso obiskali zaradi oddaljenosti od doma ali pomanjkanja časa za obisk. Uporabniki so kot razlog za neuporabo navajali še tehnične težave pri uporabi spletnih aplikacij (Biblos in rezervacija knjig), osebno stisko oz. hospitalizacijo, ena od anketirank pa je celo navedla, da je v času epidemije več knjig kupovala. Anketiranci v tej skupini so svojo odločitev upravičevali z epidemijo ali z drugimi dejavniki, na katere niso mogli vplivati. Nastop tretjega vala se odraža v odgovorih – razmerje med zaprtostjo knjižnic in onemogočenim sprehajanjem med policami kot razlogoma za redkejšo uporabo storitev je bilo pred 3. valom bolj v prid drugemu razlogu (3:5), po tretjem valu pa prvemu razlogu (5:2). Med odgovori anketirancev v naslednjih dveh kategorijah pred in po tretjem valu nismo opazili vidnih razlik.

Tistih, ki so med epidemijo pogosteje uporabljali knjižnične storitve, je bilo med anketiranci najmanj. Najpogostejši razlog, ki so ga navedli, je bil višek časa za branje med epidemijo.

Veliko jih je kot razlog navedlo tudi večjo uporabo spletnih storitev, med njima Biblos in PressReader. Drugi razlogi za večjo uporabo storitev so bili zavestna odločitev za branje med epidemijo, eskapizem in večkratna izposoja manjšega števila knjig. Eden/ena od anketirancev/anketirank si je knjige izposojal/a za otroka v vrtcu. Anketirance v tej skupini je k večji uporabi storitev večinoma spodbudila epidemija, ki da je sprostila čas za branje.

Je pa bila njihova odločitev motivirana tudi s strani lastne bralne angažiranosti – anketiranci so si med epidemijo želeli več brati.

Slika 9: Kako je epidemija spremenila vaše vzorce uporabe knjižničnih storitev?