Naslednji tabeli prikazujeta časovnico odziva slovenskih knjižnic, vključno z MKL, na vladne ukrepe omejevanja širjenja epidemije v prvem, drugem in tretjem valu.
Tabela 1: Časovnica odziva knjižnic – prvi val
12. marec 2020 Slovenska vlada razglasi epidemijo.
13. marec 2020 Knjižnice se preventivno zaprejo.
16. marec 2020 Veljati začne Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev
potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki predstavlja pravno podlago za neizvajanje
knjižničnih storitev.
16. april 2020 Sprejet je Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka, s katerim so knjižnice dodane med
izjeme - to pomeni možnost odprtja.
29. april 2020 Začne se sproščanje ukrepov. Vlada izda obvestilo o predvidenih datumih odprtja knjižnic (30. april za NUK in 4. maj za splošne
knjižnice).
30. april 2020 NUK omogoči pultno izposojo.
4. maj 2020 Pultno izposojo omogočijo še splošne
knjižnice, vključno s 5 knjižnicami mestnih območij MKL.
18. maj 2020 Postopno se začne odpirati preostalih 29 krajevnih knjižnic MKL.
Tabela 2: Časovnica odziva knjižnic - drugi val
18. oktober 2020 Z odlokom se ponovno razglasi epidemija.
Knjižnice ostanejo odprte, z izjemo Mariborske knjižnice, ki preide na pultno izposojo.
28. oktober 2020 Knjižnice ponovno zaprejo vrata. Prepoved obratovanja in priključeno mnenje ministrstva
za kulturo povzročita polemiko.
30. oktober 2020 Knjižnice so s spremembo odloka ponovno dodane med izjeme.
2. november 2020 Knjižnice ponovno začnejo obratovati, a v omejenem obsegu – možna je le pultna
izposoja.
3. december 2020 Pripravljen je načrt sprotnega sproščanja ukrepov s petimi fazami. Odprtje knjižnic je
predvideno v drugi - rdeči fazi.
9. januar 2021 S spremembo odloka knjižnice omogočajo le brezstično izposojo in vračilo.
23. januar 2021 Ob vstopu v rdečo fazo knjižnice v regijah z boljšo epidemiološko sliko omogočijo pultno
izposojo.
25. januar 2021 Pultno izposojo začnejo omogočati nekatere večje knjižnice v knjižnični mreži MKL, spet začne obratovati Potujoča knjižnica. Knjižnice
v črnih regijah omejijo obratovanje.
1. februar 2021 Sledijo še naslednje krajevne knjižnice MKL:
Knjižnica dr. France Škerl, Knjižnica Grba, Knjižnica Podpeč in Knjižnica Zalog.
6. februar 2021 Z nadaljnjim izboljšanjem razmer se odprejo knjižnice po vsej državi.
22. februar 2021 Odpre se Knjižnica Gameljne, krajevna knjižnica MKL; zaprti sta še Knjižnica Škofljica
in Trubarjeva hiša literature.
26. februar 2021 Obalno-kraška regija se vrne v rdečo fazo.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper začasno preide na pultno izposojo.
10. marec 2021 MKL omogoči prost dostop do polic in
premikanje po knjižničnih prostorih.
22. marec 2021 Z vrnitvijo obalno-kraške regije v oranžno fazo Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper ponovno omogoča prost pristop do gradiva.
Tabela 3: Časovnica odziva knjižnic - tretji val
1. april 2021 V okviru vnovične ustavitve javnega življenja zaradi slabšanja epidemioloških razmer v
državi se knjižnice, vključno z MKL, spet
zaprejo, predvidoma do 10./11. aprila. Vmes pride do posodobitev vladnega semaforja –
knjižnice se tako kot prej odprejo v drugi - rdeči fazi.
12. april Knjižnice po velikonočnem zaprtju omogočijo prost pristop do gradiva. Uporaba nekaterih
prostorov ni mogoča. Kljub razlikam v epidemiološkem stanju med regijami nekaj časa veljajo enotni ukrepi za celotno Slovenijo.
Primerjava vpliva epidemije na slovenske knjigarne in na knjižnice kaže na to, da epidemija knjižnic ni prizadela tako hudo kot knjigarn. Medtem ko so knjigarne v celoti prenehale izvajati fizične storitve, je bilo knjižnicam vsaj v drugem valu omogočeno obratovanje v omejenem obsegu. Poleg tega je bil skupni čas popolnega zaprtja knjižnic krajši od časa zaprtja knjigarn – to obdobje je za knjižnice trajalo od sredine marca do začetka maja v prvem, en teden na koncu oktobra v drugem in en teden na začetku aprila v tretjem valu.
Je pa pri zaprtju in ponovnem odprtju knjižnic prišlo do nesoglasij s slovensko vlado, predvsem na področju izdajanja določil za varno odprtje in dolžine karantene vrnjenih knjig.
Do tovrstnih sporov je prišlo tako v prvem (Štefančič, 2020; Šučur, 2020b, 2020c) kot v drugem valu (A. J., 2020).
Ukrepi v knjižnicah so se razlikovali tako glede na njihovo velikost kot tudi na epidemiološko sliko v regiji. V prvem in tretjem valu so bile vse popolnoma zaprte, medtem ko so na začetku drugega vala večje knjižnice omejile gibanje po prostorih, manjše pa so omogočale zgolj pultno izposojo ali pa so se zaprle kot v prvem valu. V drugi polovici drugega vala so se vse knjižnice, ne glede na velikost, preusmerile k pultni izposoji. Po enotedenskem zaprtju na začetku tretjega vala so se knjižnice takoj spet odprle, a so zaradi razmer ostale nekatere omejitve (nošenje mask, distanciranje, omejevanje časa obiska, …). Odziv in ukrepi slovenskih knjižnic so primerljivi s odzivom knjižnic v drugih evropskih državah.
Spomladi so bile splošne knjižnice v več državah zaprte. Zamudnina se v tem času ni zaračunavala, saj knjig ni bilo možno vračati. V prvem valu so knjižnice omogočale dostop do elektronskih in zvočnih knjig ter drugih digitalnih virov, ki so bili pred epidemijo manj uporabljeni. Poleg lastnih podatkovnih baz so nekatere knjižnice v Estoniji in Nemčiji omogočale dostop do vsebin na platformi Overdrive. Evropske knjižnice so bile aktivne na družbenih omrežjih Youtube in Facebook, kjer so objavljale razne dogodke in delavnice. 18 nemških knjižnic je s pomočjo hashtaga na Twitterju promoviralo virtualni pult za informacije glede COVID-19. Švedska nacionalna knjižnica je šla še korak dlje in vzpostavila spletno stran za boj proti lažnim novicam glede bolezni (Public libraries in Europe and COVID-19, 2020).
Tudi slovenske knjižnice so omogočale dostop do elektronskih virov. Večina je promovirala dostop do elektronskih knjig na Biblosu in časopisnih člankov na PressReaderju, posamezne knjižnice pa so izpostavljale še lokalne baze. Med epidemijo so bile aktivne na več družbenih omrežjih: Švab (2020) podrobneje predstavi vzorce objavljanja 10 osrednjih območnih knjižnic na Facebooku, Twitterju in Instagramu med 13. marcem in 30. aprilom 2020. Poleg števila objav predstavi še najpogostejšo vsebino objav na vsakem omrežju posebej. Poleg obveščanja so knjižnice družbena omrežja, med njimi Facebook, izkoristile za pretok videoposnetkov – pravljičnih uric in srečanj z ustvarjalci. Mestna knjižnica Kranj (Mlakar, 2020), Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (Runco, 2020), Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (Sedar, 2020) ter Mariborska knjižnica (Zemljič, 2020) so medtem vse vzpostavile lastne digitalne platforme s splošnimi informacijami in tečaji ter informativno-poučnimi kvizi.
Naj je epidemija COVID-19 še tako izpostavila pomen spletnih oz. virtualnih storitev, ne smemo zanemariti izposoje fizičnih knjig, ki da "so kljub bogati digitalni ponudbi visoko na lestvici zaželenih knjižničnih storitev" (Zemljič, 2020, 2. odstavek). Pričakovati bi bilo, da bi knjižnice to storitev omogočile tudi v kriznih razmerah. Poročilo Public libraries in Europe and Covid-19 (2020) omenja nekaj praks pri posredovanju fizičnega gradiva: vreče s knjigami (Švedska, Nizozemska), dostava izposojenih knjig s kolesom v sodelovanju z (Woltovimi) dostavnimi službami (Švica, Estonija, Slovenija) in postaje za prevzem (Švedska). Nasploh je bil omogočen brezstični prevzem gradiva. V poročilu je omenjena nenavadna storitev litovskih splošnih knjižnic, kjer so knjižničarji starostnikom po telefonu brali knjige po njihovi želji. Poročilo izpostavi posebno slovensko prakso pošiljanja študijskega gradiva na dom po pošti. Kot poročata Šučur (2020a) in Mlakar (2020) so se tega med drugimi posluževale MKL, Mestna knjižnica Kranj in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. V MKL so poskrbeli za izdelavo spletnega obrazca, preko katerega so lahko uporabniki naročali gradivo. Štefančič (2020) medtem predstavi slovensko različico vreč s knjigami pod imenom "Maček v žaklju", katerih izposojo sta npr. omogočali MKL in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Slovenske splošne knjižnice so stik z bralci ohranjale tudi preko večjih projektov. M. K. (2020) poroča o izvedbi bralnega projekta v drugi polovici leta 2020, v katerem je sodelovalo deset primorskih knjižnic. Več kot 650 bralcev je med junijem in novembrom prebralo 5400 knjig. Predstavljeni ukrepi in dobre prakse kažejo na iznajdljivost in prilagodljivost slovenskih knjižnic v času epidemije COVID-19.