4 PRIMERJAVA PODATKOV
Na podlagi pregleda podatkov iz prispevkov drugih avtorjev, lestvic najbolj izposojanih knjig in ankete ugotavljamo, da je izbor tistih najbolj popularnih del bolj ali manj enoten. Najbolj se berejo oz. kupujejo oz. izposojajo naslednje vsebine: literarna fikcija, kriminalni in ljubezenski romani, biografije in biografski romani ter strokovno gradivo s priročniki. Med deli, ki spadajo pod literarno fikcijo, najpogosteje srečamo dela Veronike Simoniti, Sally Rooney, Elif Shafak in Elene Ferrante. Pri kriminalnih romanih je zanimivo, da je največje zanimanje za slovenske avtorje, kot sta npr. Tadej Golob z romani o inšpektorju Birsi (Jezero, Leninov park in Dolina rož, pa tudi Virus) in Mojca Širok s Pogodbo. Tuji avtorji so sicer tudi priljubljeni, a ne do te mere kot slovenski. Med ljubezenskimi romani so izključno tuji, izpostavimo lahko tiste avtorice Jojo Moyes (Ob tebi, Brez tebe in Samo jaz). Popularni so tudi (avto)biografski romani, še posebej tisti slovenskih avtorjev o slovenskih osebnostih, kot npr. Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, Luciferka Svetlane Makarovič in Rac Petre Pogorevc. Od drugih zvrsti leposlovja je največ zanimanja za dnevnika avtorjev Adama Kaya in Hendrika Groena. Izbor strokovne literature je raznovrsten (kuharski priročniki, zgodovina, priročniki za samopomoč in osebno rast), najbolj priljubljen naslov je monografija Ogenj, rit in kače niso za igrače slovenske avtorice Milene Miklavčič. Zanimanja za katastrofične vsebine in vsebine o koronavirusu je bilo kljub razmeram malo, med njimi je največ zanimanja za Kugo Alberta Camusa, pa tudi Virus Tadeja Goloba, Pandemijo Jane Vagner in Karanteno. Rim Janka Petrovca.
Lestvice najbolj prodajanih in najbolj izposojanih knjig so zaradi drugačne zastavljenosti težko primerljive, kljub temu pa lahko iz njih izvlečemo nekaj ugotovitev. Na lestvicah najbolj prodajanih knjig se strokovna literatura pojavlja pogosteje, izbor strokovnih del pa je v tematiki bolj raznovrsten – med najbolj prodajanimi naslovi strokovne literature so poleg knjig za samopomoč in osebno ter duhovno rast tudi uporabne vsebine (npr.
kuharske knjige), a takih ni veliko. Med najbolj izposojanimi strokovnimi knjigami medtem srečamo samo monografijo Miklavčičeve ter 12 pravil za življenje Jordana B. Petersona, pa še to samo na lestvicah elektronskih knjig. Kaže, da je strokovna literatura nekaj, kar se med bralci bolj kupuje kot izposoja, mogoče zaradi zamisli o trajnejši vrednosti takšne literature.
Epidemija se na prvi pogled ne odraža v izbiri naslovov strokovne literature, saj v nasprotju s poročanjem avtorjev, kot je Pesce (2020) ni opaziti večjega zanimanja za vsebine na temo medicine ali prostočasnih aktivnosti, razen prej omenjene kuharske knjige. Zanimanje za strokovne vsebine za samopomoč lahko do neke mere reflektira vpliv epidemije na duševno zdravje bralcev, verjetneje pa gre za nadaljevanje trenda še iz časa pred epidemijo.
Na lestvicah najbolj izposojanih knjig se nasploh pojavljajo novejša dela, običajno so se novitete slovenskih avtorjev in avtoric uvrstile na vrh lestvic in se tam obdržale nekaj let.
Tako pri tiskanih kot pri elektronskih knjigah so se najbolj izposojali kriminalni in ljubezenski romani, sledi jim literarna fikcija. Pri elektronskih knjigah lahko opazimo večjo žanrsko
raznolikost, naslovov literarne fikcije pa je občutno manj. Med uporabniki knjižnice je v primerjavi z anketiranci večje zanimanje za žanrsko leposlovje kot pa za zahtevnejše leposlovje. Če primerjamo podatke o izposoji različnih žanrov, opazimo, da je v obdobju 4 let zraslo število izposojanih kriminalnih in biografskih romanov, v istem obdobju, ko so se na knjižnem trgu pojavljali novi naslovi slovenskih avtorjev iz teh dveh žanrov. Število najbolj izposojanih naslovov drugih žanrov je medtem stagniralo ali upadlo. Žanrska pregleda izposoje tiskanih in elektronskih knjig prikazujeta zanemarljivo izposojo katastrofičnih vsebin – zanimanje med bralci je bilo kljub epidemiji ali pa tudi zaradi nje izredno nizko.
5 ZAKLJUČEK
V tem diplomskem seminarju smo raziskovali vpliv epidemije COVID-19 na izbiro naslovov in žanrov na primeru uporabnikov MKL, ukvarjali pa smo se še z vplivom epidemije na uporabo fizičnih in virtualnih knjižničnih storitev v tej knjižnici. Izbruh bolezni je porajal vprašanja o spremenjenih motivih za branje in izbiro vsebin. V tem času so se v medijih izpostavljali seznami del, ki na tak ali drugačen način dramatizirajo širjenje nalezljivih bolezni in odziv ljudi na spremenjene razmere. Večji izpostavljenosti naj bi praviloma sledilo večje zanimanje bralcev za te vsebine. Vprašanje je tudi, če so se krizne razmere še na kak drugačen način pokazale v izbiri del, npr. pri večji izbiri eskapističnih del ali stvarne literature. Zaprtje knjižnic ob slabšanju epidemioloških razmer je medtem zahtevalo začasno prekinitev fizičnega poslovanja in hitro selitev v spletni prostor. Knjižnice so razširile svojo spletno ponudbo, obstoječe virtualne storitve pa so intenzivneje promovirali.
Zanimalo nas je, če je ta promocija prispevala k večji uporabi teh storitev. Poleg tega nas je zanimalo doživljanje epidemije med uporabniki MKL in vpliv le-te na njihov odnos do knjižnice.
Uporabniški vidik smo raziskovali s pomočjo spletne ankete, za pregled najbolj izposojanih vsebin pa smo pripravili lestvice z žanrskim pregledom. Anketa med člani MKL je pokazala pričakovan redkejši obisk knjižnice, anketirancem je največjo težavo povzročal onemogočen dostop do gradiva na policah. Pokazala je tudi pogosto nadomeščanje fizičnih storitev z virtualnimi (izposoja elektronskih knjig na Biblosu in uporaba drugih podatkovnih baz). Do porasta uporabe teh storitev je v primerjavi s časom pred epidemijo res prišlo, še posebej v primeru Biblosa, ni pa ta porast bil tako dramatičen, kot bi pričakovali. Uporaba nekaterih storitev je med anketiranimi člani v tem času celo upadla.
Lestvice in žanrski pregled smo pripravili ločeno za tiskane in elektronske knjige, za slednje smo pripravili še pregled mesečnih izposoj v MKL. Med najbolj izposojanimi naslovi je prevladovalo žanrsko leposlovje z kriminalnimi, ljubezenskimi in biografskimi romani, na lestvicah pa so se pojavili še naslovi zahtevnejšega leposlovja (delež žanrskega leposlovja je bil največji pri elektronskih knjigah). Veliko je bilo slovenskih avtorjev/avtoric. Naslovi strokovne literature na lestvicah najbolj izposojanih knjig niso bili tako številčni, kot so bili na lestvicah najbolj prodajanih knjig – med uporabniki MKL je bilo bolj razširjeno prostočasno branje. Spremljali smo izposojo katastrofičnih vsebin in ugotovili neznatno zanimanje zanje, kljub izpostavljanju v medijih - uporabniki v kriznih razmerah niso želeli brati o virusih in epidemijah. Pregled mesečnih izposoj elektronskih knjig preko Biblosa je pokazal na skokovito rast izposojanih naslovov po nastopu prvega vala in vztrajno rast tekom nadaljevanja epidemije, kar je skladno s poročanjem strokovnjakov. Število izposojanih naslovov na Biblosu je po ponovnem odprtju knjižnic upadlo, a je še vedno ostalo visoko v primerjavi s prejšnjimi leti. Uporabniki so si v večji meri začeli izposojati elektronske knjige na Biblosu, njihovo zanimanje pa je tudi ob umiritvi razmer ostalo visoko.
Raziskava ni brez metodoloških pomanjkljivosti. Spletna anketa med člani ni bila v celoti prilagojena tej populaciji, prihajalo je do nejasnosti glede vprašanj in do dvoumnih odgovorov. Med virtualne storitve bi lahko poleg podatkovnih baz šteli še druge storitve (Servis Vprašaj knjižničarja ipd.). Pri lestvicah najbolj izposojanih knjig smo predstavili prikaz na koncu leta, nismo pa spremljali sprememb pri postavitvi naslovov skozi mesece – ta pomanjkljivost je še najbolj opazna v odsotnosti Virusa Tadeja Goloba na lestvicah za
"koronsko leto". Raziskavo smo zastavili na tak način, da smo dobili vpogled v odziv uporabnikov in njihove vzorce izposoje v zgolj eni od slovenskih splošnih knjižnic – MKL. Ne moremo z gotovostjo trditi, da pojavi, razvidni iz vzorca uporabnikov MKL, veljajo na nacionalni, kaj šele na mednarodni ravni. Zaradi dolgotrajnosti kriznih razmer v Sloveniji nismo mogli zagotoviti širšega časovnega razpona anketiranja in zajema podatkov. Končni podatki zajemajo le enoletno obdobje od prve razglasitve epidemije, od začetka prvega vala do časa tik pred začetkom tretjega.
Ugotovitve diplomskega seminarja imajo poleg striktno raziskovalne vrednosti tudi praktično vrednost – zanimanje za različne vsebine lahko informira nabavno politiko knjižnice MKL in izpostavi potrebe po večji promociji del bolj zapostavljenih žanrov v knjižnični zbirki kot npr. znanstvene fantastike, drugih leposlovnih zvrsti in strokovne literature. Diplomski seminar prikazuje tudi sproten odziv knjižnic in drugih akterjev na bralno-knjižnem polju v Sloveniji in na tujem med epidemijo COVID-19 ter izpostavlja dobre prakse.
6 VIRI
A. J. (27. 10. 2020). Mnoge knjižnice zaprte: „Ministrstvo nas neupravičeno ovira pri izvajanju osnovnega poslanstva“. MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/mnoge-
knjiznice-zaprte-ministrstvo-nas-neupraviceno-ovira-pri-izvajanju-osnovnega-poslanstva/540459
A. J. (11. 1. 2021). Kaj so lani najraje prebirali gosti Hiše sanjajočih knjig? MMC RTV SLO.
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kaj-so-lani-najraje-prebirali-gosti-hise-sanjajocih-knjig/548618
A. J. in K. T. (14. 12. 2020). Služba za dostavo hrane po novem dostavlja tudi knjige. MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/sluzba-za-dostavo-hrane-po-novem-dostavlja-tudi-knjige/545636
Athitakis, M. (9. 5. 2020). Forget all those reading lists. During a quarantine, any book will do.
Washington Post. https://www.washingtonpost.com/entertainment/books/forget-all- those-reading-lists-during-a-quarantine-any-book-will-do/2020/05/06/b136afac-8a59-11ea-ac8a-fe9b8088e101_story.html
Bogataj, E. P. (3. 4. 2020a). Elektronska knjiga podira rekorde [Objava na Blogu]. Blog COBISS.
http://blog.cobiss.si/2020/04/03/elektronska-knjiga-podira-rekorde/
Bogataj, E. P. (22. 5. 2020b). Pandemija, zlati čas za branje in e-knjige. AirBeletrina.
http://www.airbeletrina.si/clanek/pandemija-zlati-cas-za-branje-in-e-knjige
Bratož, I. (10. 3. 2020). Branje za čas karantene. Delo.
https://www.delo.si/kultura/knjiga/branje-za-cas-karantene/
Gabrijan, P. (6. 11. 2020). "Koronavirus je nekoliko pospešil branje katastrofičnih eskapističnih del": intervju z Almo Čaušević, izvršno direktorico založbe Beletrina. MMC RTV SLO.
https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/koronavirus-je-nekoliko-pospesil-branje-katastroficnih-eskapisticnih-del/541388
Gabrijan, P. (9. 1. 2021). Po katerih naslovih, ki jih ponuja Beletrinina knjigarna, je lani seglo največ kupcev? MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/po-katerih-naslovih-ki-jih-ponuja-beletrinina-knjigarna-je-lani-seglo-najvec-kupcev/548427
K. T. (28. 1. 2021). Zaradi zaprtih knjižnic in knjigarn so se številni zatekli k e-knjigam. MMC RTV SLO.
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zaradi-zaprtih-knjiznic-in-knjigarn-so-se-stevilni-zatekli-k-e-knjigam/550578
Knjižni sejmi 2.0. po 2020 [Video] (2020, november 25). YouTube.
https://www.youtube.com/watch?v=uo0m1imeNnc&ab_channel=Slovenskiknji%C5%BEni sejem
Letno poročilo MKL 2020 (2021). Mestna knjižnica Ljubljana. https://www.mklj.si/wp-content/uploads/2021/04/LETNO_POROCILO_MKL_2020-1.pdf
M. K. (18. 11. 2020). Več kot 5000 prebranih knjig: Kljub pandemiji uspešno izveden projekt Primorci beremo. MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/vec-kot-5000-prebranih-knjig-kljub-pandemiji-uspesno-izveden-projekt-primorci-beremo/542697 Mazi, B. (23. 4. 2020a). Knjige so poražene. Zmagale so uteži za domači fitnes. MMC RTV SLO.
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjige-so-porazene-zmagale-so-utezi-za-domaci-fitnes/521554
Mazi, B. (11. 5. 2020b). Knjige po karanteni med biti in ne biti: kaj večtedenski mrk na založniškem trgu pomeni za prihodnost knjig?. Oddaja Ars Humana, Radio Slovenija – program Ars, Tretji program. https://ars.rtvslo.si/2020/04/knjigarne-po-epidemiji/
Mlakar, P. (9. 9. 2020). Kranjčani so zaradi epidemije spremenili svoje knjižnične navade.
Dnevnik. https://www.dnevnik.si/1042938318
N. Š. (29. 11. 2020). Založbe v času sejma prodale od 50 do 500 odstotkov več knjig kot ob nesejemskih dneh. MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zalozbe-v-casu-sejma-prodale-od-50-do-500-odstotkov-vec-knjig-kot-ob-nesejemskih-dneh/543958
N. Š. (6. 1. 2021). Katere knjige so bile lani najbolj priljubljene v drugi največji verigi slovenskih knjigarn? MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/katere-knjige-so-bile-lani-najbolj-priljubljene-v-drugi-najvecji-verigi-slovenskih-knjigarn/548103
Najbolj brano gradivo. (b. d.).
https://plus.cobiss.si/most-read-web/si/sl/#libAcronym&libType&periodFrom=202104&periodTo=202104&pubType=1&p ublishYear
Nawotka, E. (25. 3. 2020). Book publishing confronts the coronavirus. Los Angeles Times.
https://www.latimes.com/entertainment-arts/books/story/2020-03-25/how-the-coronavirus-will-change-book-publishing-now-and-forever
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20, 58/20, 59/20 in 67/20.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2010
P. G. (15. 12. 2020). Knjige pod jelkami: Glavnina dogajanja se je preselila na splet in radijske valove. MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjige-pod-jelkami-glavnina-dogajanja-se-je-preselila-na-splet-in-radijske-valove/545788
P. G. (5. 1. 2021). Kateri naslovi so bili najbolj zaželeni v letu 2020 v največji verigi slovenskih knjigarn? MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kateri-naslovi-so-bili-najbolj-zazeleni-v-letu-2020-v-najvecji-verigi-slovenskih-knjigarn/547978
Pajk, U. (2020). Dandanašnji aktualne knjige, povezane z izbruhi bolezni. Knjižničarske novice, 30(6), 14–15.
Pesce, N. L. (23. 4. 2020). These are the most popular books people are reading as they quarantine at home. MarketWatch. https://www.marketwatch.com/story/these-are-the-most-popular-books-people-are-reading-as-they-quarantine-at-home-2020-04-23
Polanec, M. (24. 3. 2020). Kupci se ne dajo ‒ proti koroni se borijo tudi s spletnim
nakupovanjem. Shopper’s Mind Slovenija. https://smind.si/kupci-se-ne-dajo-proti-koroni-se-borijo-tudi-s-spletnim-nakupovanjem/
Public libraries in Europe and COVID-19: findings from NAPLE members, April 2020 (2020).
https://www.culturaydeporte.gob.es/dam/jcr:fce29ea1-1b83-479b-b674-a592b255f7e4/naple-narrative-report---european-library-servicesduring-covid19.pdf
Rekordna izposoja knjig na portalu Biblos. (19. 5. 2020). https://cosec.nuk.uni-lj.si/novica/rekordna-izposoja-knjig-na-portalu-biblos
Rekordno število izposoj na biblos.si (20. 3. 2020). https://www.beletrina.si/novice/rekordno-stevilo-izposoj-na-biblos-si
Rugelj, S. (2019). Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo: 2008-2020. Cankarjeva založba.
Rugelj, S. (2020a). Slovensko založništvo po epidemiji. Bukla, 16(153), 3.
Rugelj, S. (2020b). KNJIGA vs. KORONA. Bukla, 16(154), 4.
Rugelj, S. (2020c). Dober začetek, dober konec leta za knjige?. Bukla, 16(157), 4.
Runco, D. (2020). Izzivi in priložnosti Knjižnice Koper med pandemijo. Knjižničarske novice, 30(3/4), 20–21.
Sedar, K. (2020). V knjižnični izziv s kvizom Izziv Dejavnosti Pokrajinske in študijske
knjižnice Murska Sobota med pandemijo virusa COVID-19. Knjižničarske novice 30(3/4),
18–19.
Šest knjig o epidemijah (11. 3. 2020). AirBeletrina. http://www.airbeletrina.si/clanek/sest-knjig-o-epidemijah
Štefančič, N. (11. 5. 2020). Mislim, da smo bili srečni vsi: naši uporabniki in mi, zaposleni v knjižnici. MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/mislim-da-smo-bili-srecni-vsi-nasi-uporabniki-in-mi-zaposleni-v-knjiznici/523402
Štrukelj, A. (14. 5. 2020). Kako je karantena spremenila naše bralne navade. AirBeletrina.
http://www.airbeletrina.si/clanek/kako-je-karantena-spremenila-nase-bralne-navade Šučur, M. (10. 4. 2020a). Knjiga do vrat le na Obali: knjižnice. Dnevnik, 70(84), 18.
Šučur, M. (30. 4. 2020b). V muzeje, galerije, knjižnice šele po praznikih: ponovno odprtje ustanov. Dnevnik, 70(99), 4.
Šučur, M. (5. 5. 2020c). Tudi knjige v karanteno: intervju: Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana. Dnevnik, 70(101), 18.
Švab, K. (2020). Facebook, Instagram in Twitter osrednjih območnih knjižnic med karanteno zaradi COVID-19. Knjižničarske novice, 30(5), 7–9.
Vidali, P. (14. 3. 2020). Zgodbe o epidemijah in ob epidemijah. Večer.
https://www.vecer.com/kultura/zgodbe-o-epidemijah-in-ob-epidemijah-10141725
Založništvo v Evropi in Sloveniji v času korone [Video] (2020, november 25). YouTube.
https://www.youtube.com/watch?v=GYHiz9HZ-q4&ab_channel=Slovenskiknji%C5%BEnisejem
Zemljič, P. (20. 11. 2020). Bralci knjižničarjem: Naj vas ne zaprejo! Večer.
https://www.vecer.com/kultura/bralci-knjiznicarjem-naj-vas-ne-zaprejo-10227623
7 PRILOGE
PRILOGA 1 – ANKETNI VPRAŠALNIK
Pozdravljeni! Ime mi je Dominik Lenarčič, sem študent bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V okviru zaključnega dela se ukvarjam z izposojo v knjižnicah med epidemijo COVID-19 in z navadami uporabnikov knjižnic v tem času. Prosim vas, da odgovorite na spodnja vprašanja. Vprašalnik vam ne bi smel vzeti več kot 4 minute. Obdobje epidemije, omenjeno v tem vprašalniku, se nanaša na pomladno in jesensko/zimsko obdobje, ko je bila MKL zaprta ali je obratovala v omejenem obsegu.
Q1 – Ste član/ica MKL?
- DA - NE
Q2 - Katero knjižnico najpogosteje obiskujete?
- Knjižnica Bežigrad
- Knjižnica Jožeta Mazovca - Knjižnica Otona Župančiča - Knjižnica Prežihov Voranc - Slovanska knjižnica - Knjižnica Šiška
- Druga knjižnica v knjižnični mreži MKL
- Obiskujem knjižnico, ki ni del knjižnične mreže MKL
Q3 - Kako pogosto navadno koristite fizične in virtualne storitve knjižnice? Med fizične storitve spadajo fizični obisk knjižnice in izposoja gradiva, med virtualne pa izposoja e-knjig in uporaba raznih podatkovnih baz.
- 1 - 2 krat na leto - 3 - 4 krat na leto - Na dva meseca - Vsaj enkrat na mesec
- Vsaj enkrat na teden
Q4 - Kako je epidemija spremenila vaše vzorce koriščenja knjižničnih storitev v primerjavi z obdobjem pred epidemijo?
- Knjižnične storitve koristim redkeje kot prej.
- Knjižnične storitve koristim pogosteje kot prej.
- Knjižnične storitve koristim enako pogosto kot prej.
Q5 - Na kratko pojasnite vaš odgovor.
Q6 - Katere vsebine ste si izposojali v času epidemije? Možnih je več odgovorov.
- Leposlovje (romani, zbirke kratkih zgodb, pesniške zbirke, . . . )
- Strokovna literatura (priročniki za samopomoč, knjige s področja kulinarike in uporabnih ved, . . . )
- Znanstvena literatura (monografije, raziskovalna poročila) - Učno gradivo (učbeniki, delovni zvezki, izpitno gradivo) - Otroške knjige (pravljice, slikanice, . . . )
- Neknjižno gradivo (filmi, igrače in drugi predmeti, . . . ) - Drugo: _______________
Q7 - Navedite nekaj naslovov knjig (tako leposlovnih kot strokovnih), ki ste jih (pre)brali med obdobjem epidemije.
Q8 - Pred vami je seznam spletnih storitev, ki jih ponuja MKL. Prosim, označite tiste, ki ste jih uporabljali pred epidemijo. Možnih je več odgovorov.
- COBISS - Biblos - dLib
- Pressreader - Kamra
- Kanopy - Audibook
- Zakupljene podatkovne zbirke (EBSCOHost; Tax-Fin-Lex, ...) - Nobene od teh storitev nisem uporabljal/a
Q9 - Označite spletne storitve, ki ste jih uporabljali v času obeh valov epidemije in v vmesnem obdobju. Možnih je več odgovorov.
- COBISS - Biblos - dLib
- Pressreader - Kamra - Kanopy - Audibook
- Zakupljene podatkovne zbirke (EBSCOHost; Tax-Fin-Lex, ...) - Nobene od teh storitev nisem uporabljal/a
Q10 - Spol - Moški - Ženski
- Ne želim navesti
Q11 - Starost - 15 - 18 let - 19 - 26 let - 27 - 64 let - 65+ let
Q12 - Zadnja dokončana izobrazba
- Osnovna šola - Poklicna izobrazba - Srednješolska izobrazba
- Višješolska, visokošolska, univerzitetna - Magisterij, doktorat
Hvala za vaše odgovore.