Epidemija je poleg bralnih navad temeljito vplivala tudi na dostop do knjig. Sredi marca 2020 je slovenska vlada za omejevanje širjenja epidemije COVID-19 sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020). Z odlokom je bilo sprva dovoljeno ponujati samo nujne storitve, tj. prodaja hrane in medicinskih pripomočkov, obratovanje bank, pošte in bencinskih servisov. Kot nenujne so bile definirane določene nastanitvene, gostinske, športno-rekreativne, frizerske, kozmetične in kulturne storitve – med njimi tudi obratovanje knjigarn in knjižnic. Epidemija je različno vplivala na obe storitveni dejavnosti.
Slovensko založništvo je bilo že celo desetletje pred epidemijo v slabem stanju. Prodaja knjig v Sloveniji je po gospodarski krizi leta 2008 stagnirala, kar je predstavljalo eksistenčno grožnjo za založbe – nekatere, kot npr. Modrijan, tega obdobja sploh niso preživele (Rugelj, 2019). Na koncu tega obdobja je bilo opaziti spodbuden trend večje prodaje knjig v vseh
formatih. Trend je bil opazen tudi v prvih dveh mesecih leta 2020, nakar so marca knjigarne zaradi odloka zaprle vrata (Rugelj, 2020a; Mazi, 2020a). Slovensko založništvo se je takrat zopet znašlo v krizi. Prodaja različnih izdelkov in storitev se je po razglasitvi epidemije preselila na edini dostopni prodajni kanal, torej na splet. Podatki o potrošniških navadah, ki jih posreduje Polanec (2020), za slovensko založništvo niso bili spodbudni – medtem, ko so se odlično prodajale oprema za telovadbo in razne igre, se knjige v podatkih o prodaji niso pojavile.
V prvem valu so bile knjigarne zaprte za dva meseca. Kot poroča Mazi (2020b), so založbe že takrat poročale o večmilijonskih izgubah, ki jih skromna spletna prodaja in vladna pomoč nista mogli v celoti pokriti. Kot omenja Rugelj (2020c), so knjigarne imele težave tudi z okrnjenim delovanjem pošte – otežena je bila dostava knjig kupcem. Razmere so jih prisilile
"razmišljati o alternativah, o tem, kako na drugačen način priti do bralcev, kako jih nagovoriti, kako jih obvestiti o tem, kaj počneš sam, in kaj bi bilo dobro početi v času vsesplošne karantene in podobno" (3. odstavek). Slovenski založniki so se zato posluževali različnih načinov, da bi omilili posledice epidemije. Poleg selitve prodaje na splet so založbe ojačale prezenco na družbenih omrežjih. Štrukelj (2020) omenja še izdajo elektronskih različic naslovov in razne ugodnosti pri dobavi knjig kupcem, kot so brezplačna poštnina in popusti. Sredi maja 2020 so se knjigarne ponovno odprle. Po večmesečnem mirovanju je bilo potrebno ponovno zagnati fizično prodajo. V ta namen so knjigarne pod vodstvom JAK-a orgJAK-anizirJAK-ale JAK-akcijo z imenom Vrnitev nJAK-apisJAK-anih, kJAK-atere nJAK-amen je bilo poleg spodbujJAK-anjJAK-a obiska knjigarn tudi promovirati slovensko knjižno produkcijo. Promocijsko kampanjo, v kateri je sodelovalo več znanih slovenskih kulturnikov in avtorjev, so pospremili tiskani plakati, televizijski oglasi in spletne vsebine. Zaključila se je z izidom posebne številke revije Bukla kot priloge časnikom Delo, Primorske novice in Večer. Ta številka se je od prejšnjih razlikovala po tem, da je bila malo daljša in da je bila posvečena izključno najnovejšim delom slovenskih avtorjev in avtoric. Založbe so na koncu prvega vala spet našle pot do bralcev.
Z nastopom drugega vala v drugi polovici oktobra 2020 so se knjigarne ponovno zaprle, medtem ko so v nekaterih drugih evropskih državah (npr. Velika Britanija, Francija, Hrvaška) ostale odprte, pa če so za to imele pravno podlago ali ne (Rugelj, 2020c). Slovenske knjigarne so bile proti koncu leta 2020 odprte samo slab teden pred božičnimi prazniki, nakar so spet prenehale obratovati. Ponovno so se odprle šele v prvi polovici februarja 2021. Nekateri založniki so se v novem obdobju zaprtja poslužili iznajdljivih praks. Po izbruhu epidemije je zaradi dela oz. šolanja od doma in nedostopnosti gostinskih storitev (zaprtih restavracij, lokalov, …) prišlo do porasta dostave hrane. Za dostavo so skrbele razne dostavne službe, med njimi Wolt. Članek avtorjev A. J. in K. T. (2020) poroča o dogovoru, ki ga je založba Beletrina sklenila s tem podjetjem. V okviru dogovora je dostavna služba Wolt poleg hrane v omejenem predelu Ljubljane dostavljala še naslove knjig, izdane pri Beletrini.
Podaljšanje epidemije v leto 2021 je od drugih založnikov zahtevalo posnemanje tovrstne prakse. Knjigarne so se ob nastopu tretjega vala vnovič zaprle, tokrat za enak čas kot knjižnice: od 1. do 11. aprila 2021. Po poteku zaprtja so se knjigarne lahko takoj spet odprle.
Če govorimo o slovenskem založništvu med epidemijo, moramo omeniti izvedbo knjižnih sejmov. Spomladi 2020, ko so bile knjigarne zaprte, so založniki skušali izgube pokriti tudi z organizacijo dveh prodajnih dogodkov: Sejma s kavča, ki je potekal preko spleta, in Sejma na zraku, ki je potekal na prostem na štirih lokacijah po državi. Podatki o prodaji so bili dovolj spodbudni, da se organizatorji niso odločili za podaljšanje teh sejmov. Kmalu po Sejmu s kavča je po spletu potekal še sejem akademske knjige Liber.ac (Knjižni sejmi 2.0., 2020; Rugelj, 2020b). Jesensko slabšanje epidemiološkega stanja je pod vprašaj postavilo izvedbo 36. Slovenskega knjižnega sejma na koncu leta. Nazadnje je bila sprejeta odločitev, da sejem bo, vendar zgolj v virtualni različici. E-slovenski knjižni sejem z nazivom "narazen
… a vendar skupaj" je potekal med 23. in 29. novembrom 2020. Prodaja knjig in spremljevalni program sta istočasno potekala na spletu. Za razliko od pomladnih sejmov so se organizatorji sejem odločili podaljšati do 5. decembra. Medtem ko je bila prodaja slabša kot leto prej, je bilo opaziti večji domet spremljevalnega programa – pogovor s pisateljem Tadejem Golobom si je preko spleta ogledalo okoli 3.000 ljudi, kar je več, kot bi si ga jih lahko ogledalo v živo v dvorani Cankarjevega doma. Zanimanje je povečalo dejstvo, da je bil to njegov prvi medijski nastop po skoraj usodni nesreči v gorah. Kot so izpostavili strokovnjaki, je možnost večjega obiska dogodkov na daljavo odličen argument za nadgradnjo spremljevalnega programa sejma v prihodnje (N. Š., 2020). Kmalu po zaključku tega sejma se je sredi decembra po spletu in radiu odvijal desetdnevni novogoriški knjižni sejem Knjige pod jelkami. Ta sejem je delno potekal tudi po mestu preko sejemske knjigarne in posebnih inštalacij za otroke. Omogočena sta bila osebni prevzem in dostava knjig (P. G., 2020). Spletna oz. hibridna izvedba sejmov se je nadaljevala v leto 2021 (Sejem s kavča, Liber.ac in Sejem na zraku).
Epidemija je v Evropi spodbudila razmišljanje o vzpostavitvi in razvoju kanalov za distribucijo elektronskih in zvočnih knjig, v primeru, da države teh kanalov še niso imele razvitih. Razvoj takšnih kanalov na evropskih knjižnih trgih je bil ena od tem, obravnavanih na spletni okrogli mizi z naslovom Založništvo v Evropi in Sloveniji v času korone (2020), ki je potekala v času Slovenskega knjižnega sejma. Na slovenskem trgu za oskrbo z elektronskimi knjigami skrbi založba Beletrina s portalom Biblos. Že kmalu po prvi razglasitvi epidemije je bilo opaziti povečano zanimanje za knjige v digitalnem formatu. Slab teden po zaprtju knjižnic v marcu je portal dosegel rekord z več kot 1000 izposojami v enem dnevu, kar je za 700 izposoj več kot na navaden dan (Rekordno število izposoj na biblos.si, 2020). V naslednjih dveh mesecih se je dnevna izposoja podvojila. Od začetka karantene do konca maja so zabeležili več kot 104.000 izposoj, kar je primerljivo s kumulativno izposojo v celotnem letu 2019 (Bogataj, 2020a, 2020b). Po spomladnem razcvetu je prišlo do rahlega
upada, nakar so v jesenskih mesecih beležili ponovno rast izposoj. Konec leta 2020 je bilo na portalu skupaj okoli 315.000 izposoj in 36.000 uporabnikov (Gabrijan, 2020; K. T., 2021).
Spodbudna statistika obiska in uporabe Biblosa priča ne samo o splošnem zanimanju za knjige med epidemijo (kljub zanemarljivi prodaji knjig po spletu), ampak tudi o zanimanju bralcev za elektronske knjige. Priča pa še o dobri pripravljenosti založbe Beletrina na krizne razmere.