Leopold Suhodol č an

Rojen je bil 10. avgusta 1928 v Žireh. Zaradi o č etove službe so se v njegovem zgodnjem otroštvu veliko selili po Sloveniji, zato je osnovno šolo obiskoval v Sve č ini in v Šentilju (tudi meš č ansko šolo). Nato se je u č il na u č iteljiš č u v Mariboru in ga kon č al leta 1949. U č il je na osnovnih šolah v Radljah ob Dravi in na Prevaljah. Zatem je leta 1951 za č el študirati slovenš č ino in nemš č ino na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Odtlej je bil predmetni u č itelj, postal pa je ravnatelj na osnovni šoli na Prevaljah (Muši č , 2004).

V č asu ravnateljevanja na Osnovni šoli Prevalje, ki je trajalo od leta 1958 do leta 1974, je bil hkrati eno leto tudi urednik Cicibana, in sicer v letu 1965/66.

Uredniško delo:

Bil je tudi urednik revije Kurir č ek ter glavni urednik založbe Borec, od leta 1977 do smrti leta

1980 (Muši č , 2004).

20 Dela:

Danes je pri nas in v tujini poznan predvsem kot mladinski pisatelj, vendar je napisal tudi nekaj del za odrasle. Za odrasle je pisal predvsem novele ter romane, v katerih je opisoval malomeš č anstvo na Koroškem ter ljubezen v mestu.

Za mladino je napisal 40 knjig pripovedne proze, v katerih so predvsem zgodbe, povesti, pravljice, č rtice. Napisal je tudi nekaj iger, med njimi radijske, lutkovne, gledališke in televizijske. Njegove pravljice so sprva ljudskega zna č aja, vendar je potem za č el pisati sodobne pravljice, nato kratke zgodbe, ki vsebujejo elemente nonsensa – zelo znane zgodbe, ki so bile velikokrat objavljene tudi v Cicibanu, so Peter Nos je vsemu kos. Pisal je tudi realisti č ne pripovedi, postavljene v vojni č as, zgodbe o vsakdanjem življenju ter doživetjih meš č anske mladine, humoristi č ne detektivske zgodbe z elementi pustolovš č ine v zgodbah Nao č nik in O č alnik, mojstra med detektivi ter komedije – Narobe svet v mestu Petpedi, Sre č na hiša Doberdan in Figole fagole. Napisal je avtobiografsko pripoved Mornar na kolesu (Lutar, 2006).

Pripovedna proza za odrasle:

Č lovek na zidu (1960), Svetlice (1965), Dobrijska balada (1967), Bog ljubezni (1969), Sledovi mol č e č ih (1970), Noro življenje (1972), Najdaljša no č (1975), Med reko in zemljo (1977), Trenutki in leta (1979), Snežno znamenje (1981)

Mladinska proza:

Ognjeni možje (1955), Sejem na zelenem oblaku (1958), De č ek na č rnem konju (1961), Skriti dnevnik (1961), Hi, konji č ek (1964), Potovanje slona Jumba (1965), Velikan in pajac (1965), Moj prijatelj Jumbo (1968), Pikapolon č ek (1968), Rde č i lev (1968), Veliki in mali kapitan (1981), O dedku in medvedku (1987)

3.1.8 Branka Jurca

Branka Jurca je ponovno postala urednica Cicibana v letu 1960 (letnica 1960/61) in na tem

delovnem mestu ostala do leta 1967 (letnica 1966/67).

21 3.1.9 Jože Šmit

Jože Šmit je bil urednik Cicibana in hkrati eden izmed pesnikov, ki so pomembno prispevali k pesništvu v tej reviji.

Rodil se je 1. februarja 1922 v Tlakah pri Rogatcu. Bil je iz revne družine, a kljub temu se je odlo č il, da se bo šolal. Od zgodnjega otroštva je živel kot pastir, nato je obiskoval osnovno šolo in izdelal štiri razrede osnovne šole na Dona č ki gori. Ker se je odlo č il, da bo pisatelj, je šel v Ljubljano in tam obiskoval klasi č no gimnazijo (Šmit, 1980). Prišla je vojna in v tem č asu je bil mobiliziran v nemško vojsko (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Proti koncu vojne je od tam pobegnil in se pridružil partizanom. Ves č as med vojno je pisal, še bolj pa se je temu posvetil po vojni, ko je za č el študirati primerjalno književnost. Ta študij je sicer opustil, ker je postal novinar (Šmit, 1980) Umrl je 2004 v Ljubljani.

Uredniško delo:

Kot urednik Kme č kega glasu je deloval od osvoboditve do leta 1961. Delal je sicer ob študiju, vendar je zaradi pomanjkanja č asa študij opustil in se posvetil le še urednikovanju. Po Kme č kem glasu je svoje delo nadaljeval pri strokovnem listu Socialisti č no kmetijstvo, od leta 1964 je bil pri založbi Mladinska knjiga zaposlen kot lektor. Urednik Cicibana je postal z pesnika. S pesniškim ustvarjanjem je za č el že v letu 1950, njegova najpoznejša dela pa segajo v leto 1990. Šmitovo pesništvo izhaja iz realisti č nega pesništva, njemu lasten je zna č ilen intimizem, pesmi so lahko vprašljive, zamolkle, nedore č ene in dopuš č ajo odprte možnosti bralcu. Na bralca delujejo naravno in odkrito (Pav č ek, Jan č i č , 2003). V poeziji za odrasle se prepletajo številna nasprotja, kot sta svetloba ljubezni, upanja in tema obupa. Kontrastne podobe, ki ena brez druge ne obstojijo (Šter, 2003).

Dela:

Poezija za odrasle:

Dvojni cvet (1913), Srce v besedi (1950), Trepetlika (1962), Lirika č asa (1965), Liri č na postila (1965), Koloselj iz cedilike (1968), Kako bomo umirali (1970), Zlo stoletja (1971), Hoja za Katulom (1972), Eden izmed vas (1982), Vzeti kamen iz ust (1988), Grenki med (1990), Izbrana lirika (2002), Pesmi (2005) (Lutar-Ivanc, A., 2006)

Mladinska poezija:

22 Marjetka (1951), Kaj nam je popisal Jakec (1953), Pol za šalo, pol za res (1956), Kdo živi v tej hišici (1959), Kaj dela žabica (1973), Ježek se ženi (1974), Polonca gre na morje (1977), Vozimo, vozimo vlak (1977), Dedek ježek in minibaba (1992)

Ve č o njegovem umetniškem ustvarjanju bom predstavil v razdelku »Ostali zna č ilni pesniki v reviji Ciciban«.

3.1.10 Božo Kos

Rojen je bil v Mariboru, 3. novembra 1931. V č asu osnovne šole se je zaradi vojne z družino preselil v Srbijo in jo dokon č al tam. Po vojni je doštudiral prvo stopnjo tehni č ne fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (Žigon, A., 1991).

Danes ga poznamo kot ilustratorja, ustvarjal je slike brez besed, ilustracije k razli č nim naravoslovnim č lankom in v č asu svojega urednikovanja s svojimi ilustracijami bogato prispeval k vizualni podobi Cicibana. Njegova ilustracija je bila karikirano poenostavljena, zaradi č esar je bila primerna za slikovno opremo raznovrstnih č lankov, slikanic, zgodb, stripov …

V svojem življenju je za delo prejel številne nagrade – Tomši č evo nagrado je prejel v letih 1956 in 1958, leta 1966 nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado leta 1968 in 1972 ter Žagarjevo leta 1981 (Bajt, 1999). Umrl je 19. aprila 2009.

Uredniško delo:

Urednik je postal že leta 1957, ampak ne pri reviji Ciciban. Njegova prva revija je bila Pavliha, satiri č ni list, ki ga je urejal do leta 1967. Zatem je za č el delovati (v letih 1976/77–

1992/93) pri Cicibanu, kjer je bistveno spremenil podobo revije. Objavljal je tudi komi č ne stripe brez besed z naslovom Miha.

Dela:

Poleg ilustracij, ki jih je Božo Kos prispeval pri svojem uredniškem delu, je z ilustracijo prispeval tudi k drugim, literarnim delom.

Ilustriral je mladinske in otroške slikanice: Veliki in mali kapitan Leopolda Suhodol č ana;

Barbakos in kosi Jožeta Snoja; Uha č in njegova druš č ina, Rodiš se samo enkrat Branke Jurce;

Butalci, Pti č ki brez gnezda Frana Mil č inskega; Pika nogavi č ka Astrid Lindgren; V. Winklerja (Gadje iz Šiške), Smiljana Rozmana ( Č udežni pisalni stroj č ek, Reporter Tej č poro č a), F.

Seliškarja (Mule, Bratovš č ina sinjega galeba), J. Snoja (Barbakos in kosi), Dolinarja

(Detektivi na jeklenih konji č kih, Dvojne po č itnice, Detektivi v zeleni katri), S. Makarovi č

(Živalska olimpijada), V. Mala (Mali veliki junak), Finžgarja (Gospod Hudournik) (Bajt,

1999).

23 Ilustriral je tudi nekatere u č benike ter televizijske oddaje – zelo znana je Živalski karneval. V Pionirskem listu je objavljal strip Kavboj Pipec in Rde č a Pesa. Med letoma 1993–2007 je izdajal list Petka (Požar, 2008).

3.1.11 Nataša Bucik

Rodila se je 27. 2. 1962. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za psihologijo in študij zaklju č ila leta 1985. Je magistrica znanosti na podro č ju razvojne psihologije. Urednica revije Ciciban je postala v letu 1994/95 in ga urejala do leta 1999/2000 leta 1998 pa je postala še urednica novonastale revije za predšolske otroke Cicido. Pri obeh revijah še vedno redno sodeluje, č eprav ne ve č kot urednica.

Od leta 2001 se strokovno ukvarja s podro č jem bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje, od leta 2004 pa je zaposlena na Ministrstvu za kulturo, kjer kot nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo sodeluje s kulturnimi ustanovami po vsej Sloveniji. Spodbudila je nastanek pomembnih nacionalnih projektov za promocijo branja in kulturno-umetnostne vzgoje (Rastem s knjigo, Kulturni bazar). Sodeluje v raziskavah, pri organizaciji strokovnih konferenc in dogodkov, povezanih s podro č jem kulturno-umetnostne vzgoje, predava strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter v kulturi in skrbi za promocijo kulturno-umetnostne vzgoje na nacionalni in mednarodni ravni. Je č lanica Bralnega društva Slovenije in mednarodnega združenja za kulturno-umetnostno vzgojo ACE net. Leta 2012 je prejela priznanje Slovenske sekcije IBBY za promocijo branja in mladinske književnosti.

Dela:

Rubrika Igrajmo se s Kukujem (z Ano Zavadlav, od leta 2004). Pod istim imenom sta v izobraževalni zbirki izdali osem didakti č nih knjižic pri založbi Mladinska knjiga (med drugim: Kuku barva (2006), Kuku šteje (2006), Kuku opazuje (2006), Pri nas doma (2014), V mestu (2014), Na deželi (2014)).

Leta 2008 je z Ano Zavadlav in Kajo Bucik pripravila slovensko-angleško-francoski Kukujev slikovni slovar (izšel pri MK), ki je v tujini izdan že v šestih jezikovnih razli č icah. Od leta 2014 je Kukujev slikovni slovar dostopen tudi kot e-slovar na spletni strani www.ucimse.com (za MK pripravili: Nataša Bucik, Ana Zavadlav, Kaja Bucik Vavpeti č in Anže Vavpeti č ).

V revijah Cicido in Ciciban od leta 2010 z Gregorjem Bucikom pripravlja rubriko Misleca.

Miselne naloge iz te rubrike je nadgradila ter jih skupaj z Gregorjem Bucikom in Valentinom Bucikom izdala v knjigi Misleca (2013, ponatis 2014).

Od leta 2003 je na podro č ju bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje kot soavtorica in/ali

sourednica sodelovala pri ve č strokovnih knjigah:

24 Beremo skupaj: priro č nik o spodbujanju branja (2003), Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje (2006), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja (2008), Branje za znanje in branje za zabavo (Knafli č in Bucik, 2009), Kulturno-umetnostna vzgoja:

priro č nik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (2011), Igriva arhitektura:

priro č nik za izobraževanje o grajenem prostoru (2013).

(N. Bucik, osebna komunikacija, 16. april 2015) 3.1.12 Slavica Remškar

Slavica Remškar se je rodila leta 1958 v Postojni. Po izobrazbi je profesorica slovenskega in srbskega/hrvaškega jezika. Devet let je pou č evala v osnovni in srednji šoli, tri leta je lektorirala za založbo Mladinska knjiga, od leta 1995 je zaposlena kot urednica revij Ciciban in Cicido (do leta 2006 s prilogo Za starše). Odgovorna urednica obeh revij je postala leta 2000 in to delo opravlja še danes. Živi na Vrhniki pri Ljubljani. Objavlja pesmi in zgodbe za otroke v revijah Kurir č ek, Kekec, Otrok in družina, Ciciban, Cicido ter v knjigah. Napisala je ve č antologij otroške književnosti.

Leta 2000 je s Slavico Remškar, ki je odgovorna urednica Cicibana, kot urednica za č ela sodelovati Irena Matko Lukanin je na tem mestu ostala do zadnje številke v letnici 2011/12.

Leta 2001 se je ekipi urednic pridružila Alenka Veler in to delo opravljala do konca letnice 2009/10. Leta 2011 je v ekipi sodelovala tudi Manca Perko, vendar le do konca letnice 2011/12. Leta 2010 se je ekipi pridružila Maja Žugi č , ki sodeluje še danes, ter leta 2012 Jasna Merc, ki prav tako še vedno sodeluje kot urednica.

Dela:

Knjižne izdaje:

Dežela č rk (1995), Bakreni prstan: Tri glasbene pravljice (2000), Medvedek, kaj delaš?

(2004) – nominacija za nagrado izvirna slovenska slikanica leta 2005, Leto, leto pisano:

Slikopisi o mesecih (2013) Izbori, antologije:

Skrinja pisana: Slovenske ljudske pesmi za otroke (1998), Cicido, Ciciban, dober dan:

petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja (z Ireno Matko Lukan, 2004), Vse najboljše, Ciciban: Sto in ve č najboljših iz šestdesetih letnikov Cicibana (2005), An, ban, Ciciban: Še nekaj najlepših iz Cicibana in Cicidoja (2013)

Drugi mediji:

Bakreni prstan: Tri glasbene pravljice: glasbena zgoš č enka (Glasba Katja Virant Irši č , 2000)

(S. Remškar, osebna komunikacija, 13. april 2015)

25 Sourednice revije Ciciban:

-Irena Matko Lukan

¹

-Alenka Veler

Alenka Veler, rojena 18. oktobra 1970 v Slovenj Gradcu. Diplomirala na Filozofski fakulteti (A – slovenski jezik in književnost, B – nemški jezik in književnost). Od leta 1994 do 2012 je bila sodelavka Radia Študent – najprej glasbena opremljevalka in novinarka glasbene redakcije, kasneje tudi redaktorica otroške oddaje Brblja (1997–2002) ter oddaje Za 2 groša fantazije (2003–2012). Med letoma 1995 in 1997 je pisala za kulturno redakcijo č asopisa Dnevnik. Med letoma 2000 in 2009 je bila redno zaposlena kot urednica revij Ciciban in Cicido. Od leta 2010 je urednica mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga.

Zadnjih petnajst let dela tudi kot prevajalka. Sodelovala je z Mirovnim inštitutom, prevaja leposlovje za otroke in mladino (Mladinska knjiga, Goga), prevedla je teoretsko delo s podro č ja prou č evanja ljudske pravljice (Max Lüthi: Evropska pravljica, Sophia, 2012.). Je avtorica knjige Album slovenskih ilustratorjev (2005, Mladinska knjiga). Bila je ob č asna sodelavka revije Muska in č asopisa Medijska preža (med 2000–2010). Bila je vodja skupine Za 2 groša fantazije in urednica zgoš č enk Za 2 groša fantazije – Sedem pravljic (2004–2012) ter sourednica zgoš č enke Za 2 groša tminskih, ki je nastala v sodelovanju s Tolminskim muzejem (2007). Sodeluje s Kinodvorom kot urednica knjižne zbirke Kinobalon (2009–

2012). Je programska koordinatorka pripovedovalskega festivala Pravljice danes v Cankarjevem domu (2006–2015).

(A. Veler, osebna komunikacija, 13. april 2015) -Manca Perko

²

-Maja Žugi č

Maja Žugi č je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (smer komunikologija). Od leta 2000 je redno zaposlena v MKZ; najprej kot produktna vodja v oddelku za promocijo, nato kot urednica revije Pil, od januarja 2010 je urednica revij Cicido in Ciciban. Leta 2014 tudi urednica slikanice Beti in Cej (M. Žugi č , osebna komunikacija, 13. april 2015).

-Jasna Merc

Jasna Merc, rojena 31. 12. 1966 v Mariboru. Diplomirala je na AGRFT (smer dramaturgija).

Po študiju je sprva delala kot dramaturginja (Koreodrama Ljubljana, SNG Nova Gorica).

1 Življenjepisa ni bilo mogoče pridobiti.

2 Življenjepisa ni bilo mogoče pridobiti.

26 revij Ciciban in Cicido. Urednica delovnih zvezkov z nalogami za prosti č as Modri medvedek bere in piše ter Modri medvedek opazuje (MKZ 2015) ter sourednica (z Ireno Matko Lukan) knjig Svetlane Makarovi č Zlata ma č ja preja in Kuzma, trinajsti škrat (obe MK 2014) (M.

Žugi č , osebna komunikacija, 15. april 2015).

4 Razvoj in tipi č ne zna č ilnosti revije Ciciban po desetletjih

4.1 1945–1955

V prvem desetletju je Ciciban z deli Otona Župan č i č a in Frana Levstika zelo soroden prejšnjim, starejšim mladinskim revijam, ki so že presegale socialni realizem tistega č asa. To pozitivno tradicijo je revija nadaljevala, a je bil Ciciban že na za č etku obsežnejši, imel je že barvni tisk, kar je bila za tisti č as velika novost, ter veliko naklado. Kljub temu se vendarle pozna nacionalna vzgoja, č lanki, ki predstavljajo pomembne jugoslovanske politi č ne osebnosti, ter pesmi, ki imajo za osrednje sporo č ilo bitko partizanov, ki je bila potrebna za svobodo, ter delo, ki prinaša svetlo, svobodno prihodnost. Kapitalizem je prikazan kot nekaj slabega, kar je dale č na zahodu.

4.2 1955–1965

V drugem desetletju je Ciciban nadaljeval delo prvega desetletja. Število strani v reviji se je pove č alo z 12 na 16. Vsebine objavljenih literarnih del niso bile ve č pretežno vojne in socialne, temve č tudi otroške, domišljijske. Ve č krat se pojavljajo klasi č ne zgodbe.

4.3 1965–1975

V tretjem desetletju se v Cicibanu pojavlja didakti č ni prispevek, abeceda z objavami pesmi,

ki se za č nejo s posameznimi č rkami. Opaziti je ve č naravoslovnih vsebin in miselnih nalog za

otroke. Novost je tudi koledar novic v mesecih v letu, rubrika o dogajanju, aktivnostih, ki se

dogajajo v posameznih mesecih, ki imajo vklju č ene tudi odlomke ljudskih ali avtorskih

pesmi. Revija od sredine tega desetletja do sredine naslednjega za č ne izhajati pogosteje,

15-krat letno.

27 4.4 1975–1985

Tisk in papir se v č etrtem desetletju Cicibana izboljšata. Do leta 1980 še izhaja 15-krat letno, od tega leta naprej pa 10-krat letno. Ve č kot pesmi in didakti č nih nalog je razli č nih kratkih zgodb.

4.5 1985–1995

V petem desetletju se v Cicibanu število strani podvoji, s 16 na 32 strani. Veliko je naravoslovnih ugank, miselnih nalog in križank, manj pa je literarnih vsebin. Tudi oblikovna podoba Cicibana se bistveno spremeni. Ilustracija se posodobi, postane bolj živa, razigrana.

Manj kot v prejšnjih desetletjih je politi č no-nacionalnih vsebin ter č lankov o politi č nih osebnostih.

4.6 1995–2005

Število strani se še pove č a na 42. Ve č je stripov in slikopisov kot v prejšnjih desetletjih, vendar se tudi število literarnih vsebin bistveno pove č a. Ciciban postane bolj razgiban. V tem desetletju v revije za č ne prodirati tudi komercializem, zaradi č esar je tudi v Cicibanu zaslediti ve č reklamnih vsebin, tudi didakti č ne igre so pogosteje reklamno naravnane. Politi č no-nacionalnih vsebin ni ve č , pojavijo pa se posamezne verske vsebine, vendar jih je le malo, ne prevladujejo (sveti Peter). V sredini Cicibana za č ne izhajati razdelek Za starše.

4.7 2005–2015

Ciciban ponovno izhaja z 32 stranmi v ve č jem formatu listov, kot so bili doslej. Opaziti je ve č didaktizma; didakti č nih iger, miselnih ugank, naravoslovnih vsebin, matemati č nih vsebin, razli č nih pou č nih vsebin, ugank. Te vsebine postanejo tudi bolj interaktivne, z razli č nimi nalepkami in izrezovankami, ki so na sredini revije. Likovna podoba revije postane lepša, ve č je praznega prostora, vendar tudi prostora za samo ilustracijo.

5 Pesništvo

Pesništvo delimo na ljudske pesmi in avtorske pesmi. Jasnih lo č nic med pesništvom za odrasle in pesništvom za otroke ni, tako kot pri ostalih zvrsteh književnosti.

Obe vrsti pesmi delimo na gibalne pesmi, izštevanke (pomenske, nepomenske, živalske),

narobe svet, nonsensne verze, pastirsko pesem, rajalno pesem, rimanice, uganke, uspavanke

28 ali zazibanke, zbadljivke ali nagajivke (Blaži ć , 2011). Od 20. stoletja naprej se pojavlja tudi likovna avtorska pesem.

Do za č etka 19. stoletja je bila v Sloveniji in svetu ve č ina poezije za otroke didakti č nega in strogega zna č aja v obliki modrosti, basni, naraš č ajo č ega verza in himen. V svetu je v za č etku 19. stoletja ve č je število pesnikov za otroke namesto vzgojnih za č elo pisati zabavne pesmi.

Pesmi so se razvile od tistih s strogimi moralnimi nauki do lahkotnih pesmi o domišljijskem življenju o žuželkah, pticah in malih živalih. Z izgubljanjem vrednosti dobesednega pomena v literaturi so se pesniki za č eli igrati z besednim svetom in nastal je nonsensni verz. To so za č etki poezije, pisane za otroke, v kateri je otrok sam v središ č u. Pozneje se poezija preseli v mesto, s č imer se kon č a obdobje idealiziranja otroka. Mladinska poezija pridobi tudi težje, tabujske, za nekatere manj prijetne vsebine (primer: Saša Vegri, »To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke«) (Hunt, 2004). Te spremembe se v Sloveniji dogajajo nekoliko pozneje, v 20. stoletju, kot prva pomembnejša književnika, ki sta opustila klasi č ne moralne zgodbe, pa bi lahko ozna č ili Otona Župan č i č a in Frana Levstika.

6 Razvoj pesništva v reviji Ciciban

6.1 1945–1955

Pesništvo je v tem obdobju odraz č asa. Estetika in umetniško sporo č ilo sta imela manj pomena kot nacionalna vzgoja, kar se odraža v pesmih. Seveda enako velja tudi za naslednja desetletja, saj so šele po razpadu Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) za č ele izhajati tudi pesmi z druga č nimi sporo č ili. Tipi č na predstavnica pesništva v tem desetletju je Vera Albreht.

Vera Albreht

Vera Albreht se je rodila leta 1895. Odraš č ala je v znani meš č anski družini, kamor sta med drugimi umetniki prihajala tudi Ivan Cankar in Oton Župan č i č . Ivan Cankar je njihov meš č anski dom poimenoval kar »literarni salon«. Študirala je na dunajski eksportni akademiji, vendar je zaradi prve svetovne vojne ni kon č ala. Med obema vojnama je bila med drugim č lanica uredništva Radia Kri č a č , zaradi č esar so jo zaprli v žensko koncentracijsko taboriš č e Ravensbrück. Po vojni je delovala kot novinarka. Kot pesnica je za č ela objavljati v revijah Ženski svet, za otroke pa v Novem rodu in Zvon č ku. Otroški literaturi se je odtlej posve č ala vse življenje (Novak-Popov, 2005).

Delo

Kot mladinska pesnica je po vzoru klasi č nih pesnikov pisala tipi č no vzgojno in pou č no.

Vsebinsko in izrazno se najbolje predstavlja v pesniški zbirki Mi gradimo (1950), ki govori predvsem o prostovoljnem mladinskem delu, o boju za svobodo ter o žrtvah partizanov.

Pou č nost svojih pesmi razvija skozi uganke (Orehi, 1950), abecerime (Vesela abeceda, 1955)

29 ter v zbirki Pustov god (1965). V tej zbirki sicer ni ve č pretežne pou č ne izraznosti in didakti č nosti. Za č ela je povezovati igro in nesmisle z vzgojnostjo, s č imer se je približala otroškemu svetu in drugim avtorjem, ki so se s temi tematikami že ukvarjali (Poga č nik idr., 2001).

Njena zna č ilna pesem, ki je objavljena v reviji Ciciban, je Pogovor pti č ke z mrtvim partizanom. Po obsegu je daljša, bolj kot umetniško-estetske elemente pesmi gradi njeno vsebino, ki ima, tipi č no za tisti č as, nacionalnovzgojno noto. Govori o partizanu, ki ponazarja žrtev, ki je bila potrebna za svobodo naroda in nato mu pti č ka opisuje najprej mladinsko delo, nato tehnološki napredek, pesem pa zaklju č i s poudarkom nacionalne zavesti in s spodbudo, da delo ustvarja boljšo prihodnost.

Slika 8: Primer pesmi Vere Albreht, objavljene v 1. številki Cicibana v letu 1947, z naslovom Pogovor ptičke z mrtvim partizanom

Izdala je tri prozne in dvanajst pesniških zbirk. Ve č krat je bila ponatisnjena Lupinica (1957),

izdala je tudi mladostne spomine Neko č pod Gorjanci (1960). Taboriš č ne pesmi je izdala

skupaj s Katjo Špur v zbirki Ravensbriške pesmi (1977), izpovedne pesmi pa niso bile izdane

v pesniški zbirki, ampak le v revijah (Novi svet, Nova obzorja, Obzornik). Umrla je leta 1971

(Novak-Popov, 2005).

30 Dela:

Poezija za odrasle:

Ravensbriške pesmi (1977)

Mladinska poezija:

Mi gradimo (1950), Orehi (1950), Vesela abeceda (1955), Živali pri delu in jelu (1958), Pustov god (1965), Jutro (1967), Pri igri (1967, 1968), Ve č er (1967), ABC (1969), Mornar (1972), Slikarka (1972), Dobro jutro (1978)

Mladinska proza:

Lupinica (1957), Neko č pod Gorjanci (1960), Babica in trije vnu č ki (1964) 6.2 1955–1965

Pesništvo je v tem obdobju v nekoliko bolj svobodni obliki kot v prejšnjem desetletju.

Prevladuje pesnica Neža Maurer, ki v svoje pesmi vnaša otroško igro in domišljijo kot tematiko in motiv, podobno pa velja tudi za ostale pesnike.

Neža Maurer

Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Študirala je na u č iteljiš č u v Celju, na Višji pedagoški šoli in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).

Sprva je delovala kot profesorica v Č rnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici, nato kot urednica šolskih oddaj pri RTV Ljubljana. Bila je tudi urednica revij Rodna gruda, Kme č ki glas ter direktorica č asopisa Prosvetni delavec (Lutar, 2006). Po tem je bila do upokojitve samostojna svetovalka za kulturo na republiškem komiteju za informiranje (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).

Dela:

Poezija za odrasle:

Skorja dlani in skorja kruha (1969), Ogenj do zadnjega diha (1973), Č as, ko je vse prav

Skorja dlani in skorja kruha (1969), Ogenj do zadnjega diha (1973), Č as, ko je vse prav

In document DIPLOMSKO DELO (Strani 20-0)