UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
TOMAŽ ERŽEN
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Razredni pouk
PRISPEVEK REVIJE CICIBAN K RAZVOJU SLOVENSKE MLADINSKE POEZIJE
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć , red. prof. Kandidat: Tomaž Eržen
Ljubljana, maj 2015
Uvod
Otroška revija Ciciban redno izhaja od leta 1945, torej že 70 let. V njej so izhajala razli č na neliterarna in literarna dela, s katerimi je naredila prispevek k otroškemu spoznavanju literarnega sveta in s tem k razvoju mladega bralca.
Ciljni bralec revije je starejši predšolski in mlajši šolski otrok od 6. leta naprej (Strokovna ocena revij Cicido, Ciciban in Za starše, Dr. Marcela Batisti č Zorec, Ljubljana, 2006). Po teoriji o mladem bralcu Arthurja Appleyarda je takrat otrok v obdobju »bralca kot junaka in junakinje«, ko se istoveti z osrednjo osebo v zgodbi (Blaži ć , 2011).
Diplomsko delo raziskuje prispevek revije Ciciban k poeziji in pesnikom. Ker so v reviji, ki je redno izhajala od leta 1945, objavljali številni pesniki, je ta neposredno podpirala in še podpira slovensko mladinsko pesništvo in s tem tudi prispeva k njenem razvoju. Tako mladi bralci lahko spoznavajo pesništvo in pesnike preko branja revije in s tem jih revija vzgaja v mlade bralce poezije.
Klju č ne besede: Ciciban, pesništvo, avtorske pesmi, ljudske pesmi, klasi č ni pesniki,
sodobni pesniki, uredniki, mladinska periodika, moški pesniki, ženske pesnice
Introduction
Slovenian children's and youth magazine Ciciban is coming out regularly since 1945 until today, in total 70 years. It promoted many non-literary and literary works which contributed to children's knowledge of world of literature and their reading development.
Older pre-school and primary school children are the target readers of Ciciban magazine, starting from age of 6 years on (Professional rating of magazines Cicido, Ciciban and Za starše, dr. Marcela Batisti č Zorec, Ljubljana, 2006). According to Arthur Appleyard's theory of young reader it's child's age of »reader as hero and heroine«, when he or she identifies himself/herself with the main charater in the story (Blaži ć , 2011).
This diploma researches contribution of Ciciban magazine to poetry and poets. Many different poets were publishing their works through decades and because of that, the magazine was supporting and still is supporting Slovenian youth poetry which helps its development.
Young readers learn about Slovenian poetry and poets through reading of the magazine which educates them to become young poetry readers.
Keywords: Ciciban, poetry, authorship poetry, folk poetry, classic poets, modern poets,
editors, youth periodicals, male poets, female poets
Kazalo
1 Mladinska periodika ... 9
2 Kratka zgodovina slovenske mladinske periodike ... 9
2.1 Vedež ... 9
2.2 Vrtec ... 10
2.3 Angel č ek ... 11
2.4 Zvon č ek ... 12
3 Revija Ciciban ... 13
3.1 Uredniška obdobja revije Ciciban ... 14
3.1.1 Josip Ribi č i č ... 14
3.1.2 Albin Vajngerl ... 15
3.1.3 Lojze Krakar ... 15
3.1.4 Adolf Šinkovec - Č rtomir ... 16
3.1.5 Zima Vrš č aj-Holy ... 17
3.1.6 Branka Jurca ... 18
3.1.7 Leopold Suhodol č an ... 19
3.1.8 Branka Jurca ... 20
3.1.9 Jože Šmit ... 21
3.1.10 Božo Kos ... 22
3.1.11 Nataša Bucik ... 23
3.1.12 Slavica Remškar ... 24
4 Razvoj in tipi č ne zna č ilnosti revije Ciciban po desetletjih ... 26
4.1 1945–1955 ... 26
4.2 1955–1965 ... 26
4.3 1965–1975 ... 26
4.4 1975–1985 ... 27
4.5 1985–1995 ... 27
4.6 1995–2005 ... 27
4.7 2005–2015 ... 27
5 Pesništvo ... 27
6 Razvoj pesništva v reviji Ciciban ... 28
6.1 1945–1955 ... 28
6.2 1955–1965 ... 30
6.3 1965–1975 ... 32
6.4 1975–1985 ... 34
6.5 1985–1995 ... 35
6.6 1995–2005 ... 37
6.7 2005–2015 ... 39
6.8 Ostali zna č ilni pesniki v reviji Ciciban ... 41
Empiri č ni del ... 42
1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 42
2 Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja ... 42
3 Raziskovalni pristop in metoda ... 43
4 Vzorec ... 43
5 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ... 43
6 Rezultati z interpretacijami ... 48
6.1 Avtorske pesmi ... 48
6.2 Slovenske ljudske pesmi ... 61
6.3 Svetovne pesmi ... 64
6.4 Uglasbene pesmi ... 67
7 Ugotovitve ... 68
8 Sklep ... 70
9 Viri ... 71
10 Literatura ... 71
11 Priloge ... 72
Kazalo slik
Slika 1: Naslovnica revije Vedež iz leta 1848 s podnaslovom Č asopis za mladost sploh pa tudi
za odrašene proste ljudi ... 10
Slika 2: Naslovnica revije Vedež iz leta 1850 s podnaslovom Č asopis za šolsko mladost ... 10
Slika 3: Naslovnica revije Vrtec iz leta 1876 ... 11
Slika 4: Č lanek o Levstikovem prispevku k reviji Vrtec iz leta 1881 ... 11
Slika 5: Naslovnica revije Angel č ek iz leta 1917 ... 12
Slika 6: Naslovnica revije Zvon č ek iz leta 1930 ... 12
Slika 7: Primer Župan č i č eve pesmi ... 13
Slika 8: Primer pesmi Vere Albreht, objavljene v 1. številki Cicibana v letu 1947, z naslovom Pogovor pti č ke z mrtvim partizanom ... 29
Slika 9: Primer pesmi Neže Maurer, objavljene v 4. številki Cicibana leta 1959, z naslovom Pismo ... 31
Slika 10: Primer pesmi Nika Grafenauerja, objavljene v 5. številki Cicibana leta 1968, z naslovom Slikar ... 33
Slika 11: Primer pesmi Tatjane Pregl-Kobe, objavljene v 15. številki revije Ciciban v letu 1977 ... 35
Slika 12: Primer pesmi Toneta Pav č ka z naslovom Vse je zate, ki je bila objavljena v 9. številki Cicibana v letu 1986 ... 37
Slika 13: Primer pesmi Andreja Rozmana - Roze z naslovom Č rviva pesem, ki je bila objavljena v 4. številki Cicibana v letu 1994 ... 39
Slika 14: Primer pesmi Anje Štefan, Za devetimi gorami, ki je bila objavljena v 4. številki Cicibana v letu 2005 ... 41
Kazalo diagramov Č rtni diagrami Č rtni diagram 1: Število ponatisov avtorskih pesmi skozi desetletja ... 49
Č rtni diagram 2: Zastopanost spola pri pesništvu v Cicibanu skozi desetletja v letih 1945– 2015 ... 51
Č rtni diagram 3: Razmerje med klasiki, sodobniki in sodobnimi klasiki v reviji Ciciban po
desetletjih ... 52
Č rtni diagram 4: Objave najpogostejših slovenskih pesnikov v reviji Ciciban skozi desetletja ... 60 Č rtni diagram 5: Razmerje med slovenskimi ljudskimi pesmimi in slovenskimi avtorskimi pesmimi po desetletjih ... 62 Č rtni diagram 6: Število slovenskih in svetovnih pesmi skozi desetletja ... 65 Č rtni diagram 7: Število uglasbenih pesmi v Cicibanu po desetletjih ... 67 Stolp č ni diagrami
Stolp č ni diagram 1: Število slovenskih avtorskih pesmi, objavljenih v posameznih desetletjih 49 Stolp č ni diagram 2: Najpogostejši pesniki v Cicibanu v letih 1945-1955 53 Stolp č ni diagram 3: Najpogostejši pesniki v Cicibanu v letih 1955–1965 54 Stolp č ni diagram 4: Najpogostejši pesniki v Cicibanu v letih 1965–1975 55 Stolp č ni diagram 5: Najpogostejši pesniki v Cicibanu v letih 1975–1985 56 Stolp č ni diagram 6: Najpogostejši pesniki v Cicibanu v letih 1985–1995 57 Stolp č ni diagram 7: Najpogostejši pesniki v Cicibanu v letih 1995–2005 58 Stolp č ni diagram 8: Najpogostejši pesniki v Cicibanu v letih 2005–2015 59 Stolp č ni diagram 9: Pesniki z najve č objavami v reviji Ciciban 60 Stolp č ni diagram 10: Število objavljenih slovenskih ljudskih pesmi v Cicibanu po desetletjih
62 Stolp č ni diagram 11: Število slovenskih ljudskih pesmi z znanim krajem izvora 64
Stolp č ni diagram 12: Najpogostejši slovenski prevajalci 66
Tortni diagrami
Tortni diagram 1: Razmerje med novimi objavami in ponatisi 48
Tortni diagram 2: Razmerje med pesmimi pesnikov in pesnic v reviji Ciciban 1945–2015 50 Tortni diagram 3: Razmerje med klasiki, sodobniki in sodobnimi klasiki v reviji Ciciban 51 Tortni diagram 4: Razmerje med slovenskimi avtorskimi in ljudskimi pesmimi 61 Tortni diagram 5: Razmerje med splošnoslovenskimi ljudskimi pesmimi in pesmimi z znanim
krajem izvora 63
Tortni diagram 6: Razmerje med svetovnimi in slovenskimi (avorskimi in ljudskimi) pesmimi
v reviji Ciciban 64
Tortni diagram 7: Razmerje med izvirnimi uglasbenimi objavami in uglasbenimi ponatisi
avtorskih pesmi 67
Tortni diagram 8: Razmerje med slovenskimi in svetovnimi uglasbenimi pesmimi 68
Kazalo razpredelnic
Razpredelnica 1: Slovenski pesniki in pesmi v reviji Ciciban ... 72
Razpredelnica 2: Slovenske ljudske pesmi v reviji Ciciban ... 234
Razpredelnica 3: Tuje pesmi v reviji Ciciban ... 252
1 Mladinska periodika
Mladinske revije so vrsta periodike, ki je namenjena otrokom in mladini. Ima vse tipi č ne zna č ilnosti ostalega č asopisja: izhaja cikli č no, ima dolo č eno naklado, ki je odvisna tudi od povpraševanja, in je namenjena to č no dolo č eni ciljni skupini bralcev. Klasi č no je bila namenjena predvsem vzgajanju in širjenju literarnosti, danes pa to ni ve č splošno dejstvo (Kobe, 1993).
Strokovnjaki mladinsko periodiko opredeljujejo in sistematizirajo razli č no. F. Ileši č ima dva vidika; po prvem revije deli na otroške in srednješolske ter na revije za odraslo mladino, po drugem vidiku pa jih deli na revije, ki jih mladina piše, ter na revije, ki so mladini namenjene, pišejo pa jih odrasli (Kobe, 1993).
Tone Gaspari lo č uje štiri razli č ne vrste mladinske revije: idejne, šolske, reportažne in zabavne (Kobe, 1993).
Tatjana Hojan pa deli na otroške liste (ki bi jih po Ileši č u lahko umestili v revije, ki so namenjene mladini in jih pišejo odrasli), dijaške liste, ki jih sicer pišejo dijaki, ampak jih pri tem vodijo in usmerjajo njihovi u č itelji, mentorji (Kobe, 1993).
Marjana Kobe za razliko od vseh ostalih meni, da revije, ki jih piše starejša mladina (dijaki ter odrasla mladina), ne sodijo v mladinsko periodiko in da je ta izraz rezerviran le za osnovnošolske otroke. Niti šolski listi po njenem mnenju ne sodijo v to kategorijo (Kobe, 1993).
2 Kratka zgodovina slovenske mladinske periodike
2.1 Vedež
Leta 1848 je pod uredništvom filozofa in pravnika Ivana Navratila (1825–1896) za č ela
izhajati prva tiskana mladinska revija Vedež, s podnaslovom » Č asopis za mladost sploh, pa
tudi za odrašene proste ljudi«, oziroma » Č asopis za šolsko mladino«. Izhajal je enkrat
tedensko. Poleg potopisnih, zgodovinskih, naravoslovnih in biografskih č lankov je vseboval
didakti č ne vsebine, tj. slovni č ne zapise in literarna besedila (Markovi ć , 1975), predvsem
pesmi, basni, kratko č asnice, uganke, povesti in zgodbe (Stražar, 1982). V njej je sodelovalo
ve č kot 30 slovenskih pesnikov (Kobe, 1993). Ciljni bralci so bili mladi, predvsem
šoloobvezni otroci, ni pa se osredinila na dolo č eno starost otrok. Vedež je za č el izhajati v č asu
narodnega prebujanja, k č emur je imel tudi zelo pomemben prispevek (Kobe, 1993).
10 Literarna besedila so bila posvetne narave, zaradi č esar so revijo po treh letih tudi ukinili (Markovi ć , 1975).
2.2 Vrtec
Vrtec, s podnaslovom » Č asopis (s podobami) za slovensko mladost (mladino)«, je bila revija, ki je izhajala, v nasprotju z Vedežem, v podpori Cerkve, zaradi č esar je bil tudi klerikalno utilitaristi č no obarvan (Markovi ć , 1975). Izhajati je za č el leta 1871 in je izhajal enkrat mese č no, 75 let, do leta 1944/45, po zaslugi zadostnega števila bralcev (Stražar, 1982).
Cerkvena organizacija je usmerjala vzdušje in usmerjenost intelektualnega gibanja, usmerjala umetniško ustvarjanje, pisanje, vendar je umetniško gibanje vseeno za č rtalo novo smer (Markovi ć , 1975).
Revijo Vrtec je izdajal Ivan Tomši č , dalj č asa pa je sourednikoval tudi Fran Levstik, ki je na č rtno izpostavljal problematiko književnosti in sestavil program, ki je izviral iz zgodovinske in ljudske tradicije ter umetniškega ustvarjanja na njeni podlagi. Tudi sam je k reviji bistveno prispeval s pisanjem razli č nih literarnih zvrsti, med drugim pesmi, ki so zbrane
Slika 2: Naslovnica revije Vedež iz leta 1850 s podnaslovom Časopis za šolsko mladost Slika 1: Naslovnica revije Vedež iz leta 1848 s
podnaslovom Časopis za mladost sploh pa tudi za odrašene proste ljudi
11 v antologiji Zvon č ek. Poleg Frana Levstika je pomemben prispevek dal tudi Oton Župan č i č (Markovi ć , 1975).
2.3 Angel č ek
Angel č ek (Angelj č ek) je sprva izhajal samostojno, od leta 1887, leta 1895 pa se je kot priloga pridružil reviji Vrtec (Kobe, 1993). Njegov urednik je bil Anton Krži č in je po združitvi prevzel tudi urednikovanje revije Vrtec. Izhajal je enkrat mese č no. Po vsebini je bil izrazito religiozno vzgojen, kateheti č no usmerjen in je s svojo usmeritvijo vplival tudi na Vrtec, ki je postajal vse bolj konservativen (Stražar, 1982).
Slika 3: Naslovnica revije Vrtec iz leta
1876 Slika 4: Članek o Levstikovem prispevku k reviji
Vrtec iz leta 1881
12 2.4 Zvon č ek
Zvon č ek je za č el izhajati leta 1900 pod urednikom Engelbertom Ganglom in je izhajal do leta 1939. V njem je pisala tudi liberalno usmerjena študentska mladina (Kobe, 1993). Imel je igrivo vzdušje, s posluhom za otroški svet (Stražar, 1982).
Slika 6: Naslovnica revije Zvonček iz leta 1930 Slika 5: Naslovnica revije Angelček iz leta 1917
13
3 Revija Ciciban
Revija Ciciban je za č ela izhajati leta 1945 in še vedno redno izhaja. Njeno ime izhaja od junaka Župan č i č evih pesmi, Cicibana.
Na njegov razvoj so vplivali številni uredniki, ki so vsak s svojim principom vplivali na podobo in vsebino revije. Po vrsti so bili uredniki Cicibana v zapisanem vrstnem redu naslednji: Josip Ribi č i č , Albin Vajngerl, Lojze Krakar, Adolf Šinkovec- Č rtomir, Zima Vrš č aj- Holy, Branka Jurca, Leopold Suhodol č an, ponovno Branka Jurca, Jože Šmit, Božo Kos, Nataša Bucik in Slavica Remškar.
Prvi urednik Josip Ribi č i č je revijo oblikoval tako, da je od vseh starejših mladinskih revij povzel pozitivne tradicije, ki so se med bralci že prijele. S tem je dolo č il nadaljnji razvoj Cicibana (Stražar, 1982). K reviji so v nadaljnjih letih prispevali številni potrjeni pisatelji, pesniki in ilustratorji, pa tudi tisti, ki se še niso uveljavili. S tem je revija skozi leta številnim avtorjem omogo č ala, da so se s svojim delom predstavili in s tem tudi uveljavili. Tako so mnogi izmed njih svoja dela, preden so bila zbrana in izdana v pesniški zbirki ali kakšni drugi obliki leposlovja, objavljali v reviji.
Od za č etka je bil Ciciban namenjen osnovnošolskim in predšolskim otrokom, še posebej od šestdesetih let, v uredništvu Branke Jurce, je revija poskušala ustre č i potrebi po č asopisu, namenjenem delu s predšolskimi otroki (Stražar, 1982). Pozneje so odkrili, da ni mogo č e pokriti tako obširnega razpona starosti otrok, zato je v letu 1998 nastala revija Cicido za predšolske otroke.
Slika 7: Primer Župančičeve pesmi z naslovnim junakom Cicibanom
14 3.1 Uredniška obdobja revije Ciciban
V tem poglavju bom predstavil vse posamezne urednike revije Ciciban. Ker so se ve č inoma tudi profesionalno ukvarjali z literaturo, s č imer so posredno vplivali k bogati literarnosti revije, bom podrobneje predstavil njihovo življenje in delo.
3.1.1 Josip Ribi č i č
Josip Ribi č i č se je rodil leta 1886 v Baški na Hrvaškem. Bil je mladinski pisatelj, dramatik in pedagog. Deloval je kot u č itelj razli č nih šol, ravnatelj in č lan odborov u č iteljev. Umrl je leta 1969 v Ljubljani (Saksida, Hojan, 1996).
Uredniško delo:
Bil je prvi urednik razli č nih mladinskih revij že pred Cicibanom, med drugim je bil prvi urednik Novega rodu in Našega rodu.
V Cicibanu je nadaljeval, kar so mladinske revije pridobile v letih pred njim. Enakomerno so porazdeljene pesmi, zgodbe in pravljice razli č nih avtorjev, pojavljajo se lutkovne (dramske) igre, številke vsebujejo tudi naravoslovne, zgodovinske in potopisne č lanke in pa uglasbene pesmi. Kljub temu da je Ciciban za č el izhajati takoj po vojni, tematika ni le NOB, prostovoljno delo in jugoslovanstvo, temve č tudi narava, letni č asi, otroštvo, lepo vedenje in osebnostne lastnosti. Revija je imela že od prve številke razdelek »Pionir č ki pišejo« (pozneje Cicibanov koti č ek), kjer so lahko objavljali u č itelji in u č enci razli č nih šol.
Urednik Cicibana je bil od letnice 1945/46 do letnice 1947/48 vklju č no s 3 . številko.
Dela:
Kot pisatelj je izhajal iz živalskega sveta in iz narodnoosvobodilnega boja, kamor je vklju č eval otroški svet in otroško doživljanje. Znan je po svojih živalskih pravljicah z naslovom Miškolin (Saksida, Hojan,1996).
Pripovedna proza za odrasle: Razvaline (1917), Za zapahi (1959)
Mladinska proza: Kraljestvo č ebel (1912), Vsem dobrim (1912), Kokošji rod (1924), Zavratne pošasti (1924), Mihec in Jakec (1931), Miškolin (1931), Miklavževa no č (1931), Kralj Honolulu (1935), Barka zaplavala (1936), Č urimur č ki (1936), Nana, mala opica (1937), Pal č ki (1937), Pisane lutke (1938), Tinkin zaj č ek (1938 in 1954), Upornice (1940), Udarniki (1945), Č rni muc vasuje (1946), Izgubljeno kosilo (1946), Trije na pohodu in druge zgodbe (1954), Rde č a pest (1955), Usodna igra (1956), Branko, morje in še kaj (1960), Mih č ev škrat (1960), Razbita hajka (1960), Drzna trojka (1962), Moja mlada leta (1965), Prevarane č rne srajce (1967), Prvi izlet (1976), Štrukelj č ek (1982)
Mladinske igre: Šest mladinskih iger (1922), V kraljestvu pal č kov (1922), Pal č ki, 2. izdaja
(1953), Kraljica pal č kov – 2. del igre V kraljestvu pal č kov (1923), Igrice (1927), Sveti
15 Miklavž – vrabci (1945), Tin č e in Bin č e – igra o planu (1949), Mucolin in volk (1952), Cen č ek in dedek Mraz (1958)
3.1.2 Albin Vajngerl
Albin Vajngerl (Weingerl) se je rodil leta 1923 v Šentjerneju na Dolenjskem. V letih 1939–
1941 je naredil dva razreda u č iteljiš č a v Mariboru. Najprej je opravljal službo železni č arja v Lipnici pri Gradcu, nato je leta 1944 postal partizan. Deloval je kot glasbeni skladatelj, pedagog, zborovodja mladinskih zborov in ravnatelj razli č nih šol. Nekaj č asa je imel status svobodnega umetnika.
Objavljal je tudi zgodbice za otroke in pedagoške napotke za estetsko vzgojo v revijah Ciciban, Kurir č ek, Otrok in družina. Umrl je leta 2010 (Rijavec, 2013).
Uredniško delo:
Urednik Cicibana je postal s 4. številko letnice 1947/48 in ostal urednik do konca naslednje letnice (1948/49).
Kot urednik je nadaljeval s pozitivnim delom, ki ga je za č el Josip Ribi č i č , v številkah prve letnice je sicer opaziti ve č zgodb in manj pesmi, vendar se je v naslednji letnici (1948/49) to ponovno spremenilo in je Ciciban spet postal podoben svoji prvotni obliki.
3.1.3 Lojze Krakar
Lojze Krakar se je rodil leta 1926 v Semi č u. Osnovno šolo je obiskoval doma, v srednjo šolo pa je hodil v Novem mestu, vendar so ga še kot gimnazijca zaprli v italijanske zapore v Kopru in Perugii in nato še v nemški taboriš č i Dachau in Buchenwald. Zaradi tega je gimnazijo kon č al šele po vojni. Po kon č ani gimnaziji se je vpisal na slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Študiral je tudi polonistiko na varšavski univerzi, deloval je kot lektor za slovenš č ino v Frankfurtu, kjer je leta 1970 tudi doktoriral, za tem pa je živel v Zadru in tam deloval kot profesor na Filozofski fakulteti. Leta 1995 je umrl v Ljubljani (Muši č , 2004).
Kot pesnik je tudi sam objavljal v reviji Ciciban ter prav tako v drugih revijah (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Objavil je številno vrsto pesniških zbirk, v katerih se kaže osebna in strokovna rast, od vojne tematike, graditeljskega pesništva, do intimizma in na koncu modernizma. Poleg avtorskega dela je prevajal tujo literaturo, predvsem iz poljš č ine (Muši č , 2004).
Leta 1977 je dobil Prešernovo nagrado.
16 Uredniško delo:
Kot urednik Cicibana je deloval le eno leto, oziroma eno letnico – 1949/50, bil pa je tudi urednik Tovariša, RTV Ljubljana in Cankarjeve založbe (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).
Dela:
Poezija za odrasle:
V vzponu mladosti (1949), Cvet pelina (1962), Med iskalci biserov (1964), Umrite, mrtvi (1965), No č , daljša od upanja (1966), Krik (1968), Vdanost (1970), Predlogi (1971), Izbrane pesmi (1971), Brinje (1973), Nekje tam, č isto na robu (1975), Pesmi (izbor, skupaj s pesmimi I. Minattija in J. Menarta, 1977), Sporo č ilo (1978), Poldan (1980), Romanje v Kelmorajn (1986), Klinopisi (1988), Izbrane pesmi (1990), Pacem in terris (1990), Hvala ti, življenje (1991), Tu in onstran (1993)
Spomini:
Skice spominov (1995)
Publicistika, esejistika, razprave:
Od tod so bežale še ptice (z M. Kumarjem, 1962), Goethe pri Slovencih (1972), Prepletanja (1978)
Mladinska poezija:
Pono č na potnica (pravljica v verzih, 1955), Sonce v knjigi (1962), Prišel je lev (pravljica v verzih, 1990)
3.1.4 Adolf Šinkovec - Č rtomir
Avgust Adolf Šinkovec - Č rtomir je bil rojen 30. 1. 1914 na Vojskem pri Idriji. Po osnovni in
dopolnilni šoli med letoma 1921–30 se je izobraževal sam. Družil se je s Francetom Bevkom,
ki je bil njegov mentor, in pisal pesmi, ki so bile objavljene v Koledarju Goriške matice ter
tudi drugje. Ko se je za č ela vojna, so ga internirali na Sardiniji, nato pa je bil leta 1943 zaprt v
Cerknem. Septembra istega leta je bil vojak v narodnoosvobodilni vojski. (Gspan, 2013)
Zaradi upornega gibanja in sodelovanja s partizani ga je policija – kvestura ve č krat zaprla,
zaradi č esar je imel pozneje težave s plju č i. V č asu, ko je bil zaprt, mu je bilo prepovedano
komunicirati z drugimi, še bolj pa pisati. Kljub temu je našel svin č nik in zapisoval pesmi na
steno, ki jih je pozneje po spominu zbral v pesniško zbirko. Med vojno je bil imenovan za
referenta za prosveto in šolstvo v idrijskem okrožju. To delo je opravljal do konca vojne in
tudi pozneje pri Pokrajinski protestni komisiji v Trstu. Po vojni se je vpisal na študij slavistike
na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Krajši č as je deloval na ministrstvu za zunanje zadeve v
Beogradu, dlje č asa pa kot urednik razli č nih revij. (Šinkovec, 1985) Umrl je 29. marca 1983.
17 Uredniško delo:
Od maja 1950 do marca 1952 je bil urednik revije Ciciban, potem je deloval še pri revijah Tovariš, TV-15, Borec.
Dela:
Adolf Šinkovec - Č rtomir je svoje delo posvetil predvsem odporu proti italijanskemu okupatorju, raznarodovanju Slovencev. Pisal je partizanske pesmi, v skrbi za ohranjanje slovenske dediš č ine v jeziku, ki je bil v teh č asih preganjan in na č rtno zamenjan z italijanš č ino (Šinkovec, 1985).
Pri svojem na č inu pisanja in tematike je upošteval stara, tradicionalna na č ela, vendar v svoja dela ni vklju č il vzgojnega elementa (Poga č nik idr.,2001).
Mladinska poezija, ki jo je Šinkovec izdal: Ro č na zibelka (1952), Pomlad ob So č i (1965), Sonce na hoduljah (1973), Škor č eva šola (1973).
Pesniška zbirka za odrasle: Brazgotine (1974).
Napisal je tudi dve kroniki – Oblaki nad son č no deželo ter Uporni svet pod Snežnikom (1963, 1966) – ter zbirko pesmi Partizanska ljudska pesem I (1970).
3.1.5 Zima Vrš č aj-Holy
Rodila se je 15. 1. 1912 v Trstu. Za tem je živela in obiskovala osnovno šolo ter gimnazijo v Mariboru. Študirala je slavistiko, germanistiko in primerjalno slovnico indoevropskih jezikov na Filozofski fakulteti v Ljubljani in študij zaklju č ila leta 1936. (Vode, Zdešar, 1986) Po študiju je u č ila na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu (Tramšek, 2000). Od leta 1941 je bila aktivistka v narodnoosvobodilnem boju. Ko se je vojna kon č ala, je za č ela delovati kot pisateljica, pisala je kratko mladinsko prozo, ki jo je objavljala v mladinskih revijah (Taš č ica, 1963 in Odred mladinskih risarjev, 1971) (Bögel, 2013).
Uredniško delo:
V letih 1942 ter 1945–49 je bila ilegalna urednica revije Naša žena. Po vojni je delovala kot urednica razli č nih revij, poleg Cicibana še v revijah Mladi svet (1956–58), Otrok in družina (1959–61), Slovenski izseljenski koledar (1958–69), Rodna gruda (1961–69).
Urednica Cicibana je postala pri 6. številki v letu 1951/52 ter jo urejala do zadnje številke leta 1959/60 (Štumerger, 1995).
Dela:
Literarne č rtice, objavljene v MP:
18 Cena (1938/9), Dionizijev ples (1938/9), Njunja (1939/40), Tri sestre (1940/41)
Mladinska proza:
Sini č ka nas je obiskala (1959), Taš č ica (1963), Kaj je našel Šarek (1975), Tiso č č olni č kov (1977), 7 cofov za 1. maj (1978)
Radijska igra:
Odred mladih risarjev (1971)
3.1.6 Branka Jurca
Branka Jurca se je rodila 24. maja 1914 v Koprivi pri Sežani. V prvi svetovni vojni je Primorska pripadla Italiji, zato se je z družino preselila v Maribor, kjer je odraš č ala in kon č ala u č iteljiš č e (Muši č , 2004). Po kon č anem šolanju je nekaj let u č ila v šoli v Slovenskih goricah pa tudi v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bila aktivistka osvobodilne fronte v narodnoosvobodilnem boju. Po tem so jo internirali v Gonarsu ter v Ravensbrücku (Gluši č , 1996). Ko se je vojna kon č ala, je ponovno u č ila, dokler ni za č ela delovati kot urednica. Že pred 2. svetovno vojno je delovala kot pisateljica – prve č rtice in novele je objavila v reviji Sodobnost – kar je pozneje nadaljevala. V svojem pisateljevanju se je posvetila predvsem mladini (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Umrla je 6. marca 1999.
Uredniško delo:
V Cicibanu je urednikovala med letoma 1960/61 in 1964/65 (Štumerger, 1995), pozneje pa še pri reviji Otrok in družina.
Dela:
Branka Jurca je pisala v prozi, znanih pesniških zbirk ni. V njenem opusu je predvsem mladinska proza, nekaj je tudi proze za odrasle. Njena mladinska proza je osredinjena na najstniško življenje in s tem povezano problematiko.
Njene mladinske knjige so imele zaradi priljubljenosti velikokrat po ve č izdaj. Motiv je č rpala iz svojih življenjskih izkušenj (Lutar-Ivanc, A., 2006). Pisala je prozo razli č nih zvrsti in tematik.
Pripovedna proza za odrasle: Pod bi č em (1945) – knjiga, v kateri je opisala dogodke iz taboriš č ), … potem je zmagalo življenje (1953) – knjiga po pripovedovanju redovnice ter kratke zgodbe v knjigi Stekleni grad, ki jo je napisala leta 1958.
Mladinska proza:
Nekatere problematike, ki jih je Branka Jurca obravnavala v svojem pisanju: Okoli in okoli
(1960) – zgodba o dogodivš č inah mestnega šolarja, Hišica ob morju (1962) – slike iz
19 življenja mlajšega junaka, Lizike za vse (1962) – s tematiko prekrška in krivde, Uha č in njegova druš č ina (1963) – v tej knjigi avtorica obravnava problematiko tatvin v mladinski družbi, ki izhaja iz socialno neurejenih družin, s č imer se povezuje z avtorji, ki so to tematiko obravnavali pred vojno, Vohlja č i in prepovedane skrivnosti (1966) – prav tako tematika tatvin pri starejših osnovnošolcih, ki s pomo č jo sošolcev pridejo nazaj na pravo pot, Katka, stoj!
(1972) – krajše pripovedi o vsakdanjih nevarnostih, ki prežijo na mlajše otroke), Č uj in Katka (1974) – zbirka živalskih zgodb, v katerih je v središ č u dogajanja psi č ek Č uj), Ko zorijo jagode (1974) – najbolj znano delo Branke Jurce, ki je bilo tudi posneto na filmskem traku, govori o odraš č ajo č i najstnici Jagodi, njenih prvih eroti č nih in ljubezenskih izkustvih ter č loveški stiski ob družinskih problemih, kljub ne-težavnemu dogajalnemu č asu in prostoru, An č a pomaran č a (1983) – kratke zgodbe o igrivosti male deklice An č e in o družini, v kateri živi (Poga č nik idr., 2001).
Druga dela, ki jih je napisala:
V pasti (1955), Bratec in sestrica (1956), Poredni zaj č ek (1958), Hišnikov dan (1961), Gregec Kobilica (1965), Marjanka vseznalka (1966), Miško poleno in njegov ognjeni krst (1966), Beli konji č (1967), Do zvezd (1967), Žrebi č ek brez potnega lista (1969), Rde č i škorenj č ki (1970), Rodiš se samo enkrat (1972), Špelin dnevnik (1976), Babi č ina pravljica (1977), Javka v starem č evlju (1977), S helikopterjem k stricu Tintinu (1978), Moj o č e partizan (1978), Ko Nina spi (1980), Prgiš č e zvezd (1980), Č udovita stenska ura (1981), Snežaki v vrtcu (1983), Pot okoli sveta (1985), Kdaj so bili partizani veseli (1986), Modra kapica in za č arani volk (1986), Dobra volja je najbolja (1987), 1:0 za zajce (1990), Vesele novice z zelenice (1993) (Lutar-Ivanc, A., 2006).
3.1.7 Leopold Suhodol č an
Rojen je bil 10. avgusta 1928 v Žireh. Zaradi o č etove službe so se v njegovem zgodnjem otroštvu veliko selili po Sloveniji, zato je osnovno šolo obiskoval v Sve č ini in v Šentilju (tudi meš č ansko šolo). Nato se je u č il na u č iteljiš č u v Mariboru in ga kon č al leta 1949. U č il je na osnovnih šolah v Radljah ob Dravi in na Prevaljah. Zatem je leta 1951 za č el študirati slovenš č ino in nemš č ino na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Odtlej je bil predmetni u č itelj, postal pa je ravnatelj na osnovni šoli na Prevaljah (Muši č , 2004).
V č asu ravnateljevanja na Osnovni šoli Prevalje, ki je trajalo od leta 1958 do leta 1974, je bil hkrati eno leto tudi urednik Cicibana, in sicer v letu 1965/66.
Uredniško delo:
Bil je tudi urednik revije Kurir č ek ter glavni urednik založbe Borec, od leta 1977 do smrti leta
1980 (Muši č , 2004).
20 Dela:
Danes je pri nas in v tujini poznan predvsem kot mladinski pisatelj, vendar je napisal tudi nekaj del za odrasle. Za odrasle je pisal predvsem novele ter romane, v katerih je opisoval malomeš č anstvo na Koroškem ter ljubezen v mestu.
Za mladino je napisal 40 knjig pripovedne proze, v katerih so predvsem zgodbe, povesti, pravljice, č rtice. Napisal je tudi nekaj iger, med njimi radijske, lutkovne, gledališke in televizijske. Njegove pravljice so sprva ljudskega zna č aja, vendar je potem za č el pisati sodobne pravljice, nato kratke zgodbe, ki vsebujejo elemente nonsensa – zelo znane zgodbe, ki so bile velikokrat objavljene tudi v Cicibanu, so Peter Nos je vsemu kos. Pisal je tudi realisti č ne pripovedi, postavljene v vojni č as, zgodbe o vsakdanjem življenju ter doživetjih meš č anske mladine, humoristi č ne detektivske zgodbe z elementi pustolovš č ine v zgodbah Nao č nik in O č alnik, mojstra med detektivi ter komedije – Narobe svet v mestu Petpedi, Sre č na hiša Doberdan in Figole fagole. Napisal je avtobiografsko pripoved Mornar na kolesu (Lutar, 2006).
Pripovedna proza za odrasle:
Č lovek na zidu (1960), Svetlice (1965), Dobrijska balada (1967), Bog ljubezni (1969), Sledovi mol č e č ih (1970), Noro življenje (1972), Najdaljša no č (1975), Med reko in zemljo (1977), Trenutki in leta (1979), Snežno znamenje (1981)
Mladinska proza:
Ognjeni možje (1955), Sejem na zelenem oblaku (1958), De č ek na č rnem konju (1961), Skriti dnevnik (1961), Hi, konji č ek (1964), Potovanje slona Jumba (1965), Velikan in pajac (1965), Moj prijatelj Jumbo (1968), Pikapolon č ek (1968), Rde č i lev (1968), Veliki in mali kapitan (1968), Rumena podmornica (1969), Kroja č ek hla č ek (1970), Mornar na kolesu (1973), Nao č nik in O č alnik, mojstra med detektivi (1973), Kam se je skril kroja č ek Hla č ek (1974), Na ve č erji s krokodilom (1976), Stopinje po zraku in kako sta jih odkrila Nao č nik in O č alnik, mojstra med detektivi (1977), Piko dinozaver (1978), Cecepetav č ek (1979), Levi in desni klovn (1979), Markov maj (1979), O medvedku in de č ku (1979), Peter Nos je vsemu kos (1979), PraMatija ali Bu č man (1980), Kuža luža (1981), Z vami se igra kroja č ek Hla č ek (1981), O dedku in medvedku (1987)
3.1.8 Branka Jurca
Branka Jurca je ponovno postala urednica Cicibana v letu 1960 (letnica 1960/61) in na tem
delovnem mestu ostala do leta 1967 (letnica 1966/67).
21 3.1.9 Jože Šmit
Jože Šmit je bil urednik Cicibana in hkrati eden izmed pesnikov, ki so pomembno prispevali k pesništvu v tej reviji.
Rodil se je 1. februarja 1922 v Tlakah pri Rogatcu. Bil je iz revne družine, a kljub temu se je odlo č il, da se bo šolal. Od zgodnjega otroštva je živel kot pastir, nato je obiskoval osnovno šolo in izdelal štiri razrede osnovne šole na Dona č ki gori. Ker se je odlo č il, da bo pisatelj, je šel v Ljubljano in tam obiskoval klasi č no gimnazijo (Šmit, 1980). Prišla je vojna in v tem č asu je bil mobiliziran v nemško vojsko (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Proti koncu vojne je od tam pobegnil in se pridružil partizanom. Ves č as med vojno je pisal, še bolj pa se je temu posvetil po vojni, ko je za č el študirati primerjalno književnost. Ta študij je sicer opustil, ker je postal novinar (Šmit, 1980) Umrl je 2004 v Ljubljani.
Uredniško delo:
Kot urednik Kme č kega glasu je deloval od osvoboditve do leta 1961. Delal je sicer ob študiju, vendar je zaradi pomanjkanja č asa študij opustil in se posvetil le še urednikovanju. Po Kme č kem glasu je svoje delo nadaljeval pri strokovnem listu Socialisti č no kmetijstvo, od leta 1964 je bil pri založbi Mladinska knjiga zaposlen kot lektor. Urednik Cicibana je postal z letom 1971 in s tem delom nadaljeval do vklju č no 10. številke v letu 1977 (Muši č , 2004).
Delo
Kot pesnik je napredoval od prvotne tradicionalne metri č ne oblike in vzgojne tematike k svobodnejšim oblikam (Poga č nik idr., 2001). Napisal je ve č prepoznavnih del za otroke pa tudi za odrasle. Strokovnjaki ga obravnavajo tako kot pesnika za odrasle kot mladinskega pesnika. S pesniškim ustvarjanjem je za č el že v letu 1950, njegova najpoznejša dela pa segajo v leto 1990. Šmitovo pesništvo izhaja iz realisti č nega pesništva, njemu lasten je zna č ilen intimizem, pesmi so lahko vprašljive, zamolkle, nedore č ene in dopuš č ajo odprte možnosti bralcu. Na bralca delujejo naravno in odkrito (Pav č ek, Jan č i č , 2003). V poeziji za odrasle se prepletajo številna nasprotja, kot sta svetloba ljubezni, upanja in tema obupa. Kontrastne podobe, ki ena brez druge ne obstojijo (Šter, 2003).
Dela:
Poezija za odrasle:
Dvojni cvet (1913), Srce v besedi (1950), Trepetlika (1962), Lirika č asa (1965), Liri č na postila (1965), Koloselj iz cedilike (1968), Kako bomo umirali (1970), Zlo stoletja (1971), Hoja za Katulom (1972), Eden izmed vas (1982), Vzeti kamen iz ust (1988), Grenki med (1990), Izbrana lirika (2002), Pesmi (2005) (Lutar-Ivanc, A., 2006)
Mladinska poezija:
22 Marjetka (1951), Kaj nam je popisal Jakec (1953), Pol za šalo, pol za res (1956), Kdo živi v tej hišici (1959), Kaj dela žabica (1973), Ježek se ženi (1974), Polonca gre na morje (1977), Vozimo, vozimo vlak (1977), Dedek ježek in minibaba (1992)
Ve č o njegovem umetniškem ustvarjanju bom predstavil v razdelku »Ostali zna č ilni pesniki v reviji Ciciban«.
3.1.10 Božo Kos
Rojen je bil v Mariboru, 3. novembra 1931. V č asu osnovne šole se je zaradi vojne z družino preselil v Srbijo in jo dokon č al tam. Po vojni je doštudiral prvo stopnjo tehni č ne fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (Žigon, A., 1991).
Danes ga poznamo kot ilustratorja, ustvarjal je slike brez besed, ilustracije k razli č nim naravoslovnim č lankom in v č asu svojega urednikovanja s svojimi ilustracijami bogato prispeval k vizualni podobi Cicibana. Njegova ilustracija je bila karikirano poenostavljena, zaradi č esar je bila primerna za slikovno opremo raznovrstnih č lankov, slikanic, zgodb, stripov …
V svojem življenju je za delo prejel številne nagrade – Tomši č evo nagrado je prejel v letih 1956 in 1958, leta 1966 nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado leta 1968 in 1972 ter Žagarjevo leta 1981 (Bajt, 1999). Umrl je 19. aprila 2009.
Uredniško delo:
Urednik je postal že leta 1957, ampak ne pri reviji Ciciban. Njegova prva revija je bila Pavliha, satiri č ni list, ki ga je urejal do leta 1967. Zatem je za č el delovati (v letih 1976/77–
1992/93) pri Cicibanu, kjer je bistveno spremenil podobo revije. Objavljal je tudi komi č ne stripe brez besed z naslovom Miha.
Dela:
Poleg ilustracij, ki jih je Božo Kos prispeval pri svojem uredniškem delu, je z ilustracijo prispeval tudi k drugim, literarnim delom.
Ilustriral je mladinske in otroške slikanice: Veliki in mali kapitan Leopolda Suhodol č ana;
Barbakos in kosi Jožeta Snoja; Uha č in njegova druš č ina, Rodiš se samo enkrat Branke Jurce;
Butalci, Pti č ki brez gnezda Frana Mil č inskega; Pika nogavi č ka Astrid Lindgren; V. Winklerja (Gadje iz Šiške), Smiljana Rozmana ( Č udežni pisalni stroj č ek, Reporter Tej č poro č a), F.
Seliškarja (Mule, Bratovš č ina sinjega galeba), J. Snoja (Barbakos in kosi), Dolinarja
(Detektivi na jeklenih konji č kih, Dvojne po č itnice, Detektivi v zeleni katri), S. Makarovi č
(Živalska olimpijada), V. Mala (Mali veliki junak), Finžgarja (Gospod Hudournik) (Bajt,
1999).
23 Ilustriral je tudi nekatere u č benike ter televizijske oddaje – zelo znana je Živalski karneval. V Pionirskem listu je objavljal strip Kavboj Pipec in Rde č a Pesa. Med letoma 1993–2007 je izdajal list Petka (Požar, 2008).
3.1.11 Nataša Bucik
Rodila se je 27. 2. 1962. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za psihologijo in študij zaklju č ila leta 1985. Je magistrica znanosti na podro č ju razvojne psihologije. Urednica revije Ciciban je postala v letu 1994/95 in ga urejala do leta 1999/2000 leta 1998 pa je postala še urednica novonastale revije za predšolske otroke Cicido. Pri obeh revijah še vedno redno sodeluje, č eprav ne ve č kot urednica.
Od leta 2001 se strokovno ukvarja s podro č jem bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje, od leta 2004 pa je zaposlena na Ministrstvu za kulturo, kjer kot nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo sodeluje s kulturnimi ustanovami po vsej Sloveniji. Spodbudila je nastanek pomembnih nacionalnih projektov za promocijo branja in kulturno-umetnostne vzgoje (Rastem s knjigo, Kulturni bazar). Sodeluje v raziskavah, pri organizaciji strokovnih konferenc in dogodkov, povezanih s podro č jem kulturno-umetnostne vzgoje, predava strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter v kulturi in skrbi za promocijo kulturno- umetnostne vzgoje na nacionalni in mednarodni ravni. Je č lanica Bralnega društva Slovenije in mednarodnega združenja za kulturno-umetnostno vzgojo ACE net. Leta 2012 je prejela priznanje Slovenske sekcije IBBY za promocijo branja in mladinske književnosti.
Dela:
Rubrika Igrajmo se s Kukujem (z Ano Zavadlav, od leta 2004). Pod istim imenom sta v izobraževalni zbirki izdali osem didakti č nih knjižic pri založbi Mladinska knjiga (med drugim: Kuku barva (2006), Kuku šteje (2006), Kuku opazuje (2006), Pri nas doma (2014), V mestu (2014), Na deželi (2014)).
Leta 2008 je z Ano Zavadlav in Kajo Bucik pripravila slovensko-angleško-francoski Kukujev slikovni slovar (izšel pri MK), ki je v tujini izdan že v šestih jezikovnih razli č icah. Od leta 2014 je Kukujev slikovni slovar dostopen tudi kot e-slovar na spletni strani www.ucimse.com (za MK pripravili: Nataša Bucik, Ana Zavadlav, Kaja Bucik Vavpeti č in Anže Vavpeti č ).
V revijah Cicido in Ciciban od leta 2010 z Gregorjem Bucikom pripravlja rubriko Misleca.
Miselne naloge iz te rubrike je nadgradila ter jih skupaj z Gregorjem Bucikom in Valentinom Bucikom izdala v knjigi Misleca (2013, ponatis 2014).
Od leta 2003 je na podro č ju bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje kot soavtorica in/ali
sourednica sodelovala pri ve č strokovnih knjigah:
24 Beremo skupaj: priro č nik o spodbujanju branja (2003), Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje (2006), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja (2008), Branje za znanje in branje za zabavo (Knafli č in Bucik, 2009), Kulturno-umetnostna vzgoja:
priro č nik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (2011), Igriva arhitektura:
priro č nik za izobraževanje o grajenem prostoru (2013).
(N. Bucik, osebna komunikacija, 16. april 2015) 3.1.12 Slavica Remškar
Slavica Remškar se je rodila leta 1958 v Postojni. Po izobrazbi je profesorica slovenskega in srbskega/hrvaškega jezika. Devet let je pou č evala v osnovni in srednji šoli, tri leta je lektorirala za založbo Mladinska knjiga, od leta 1995 je zaposlena kot urednica revij Ciciban in Cicido (do leta 2006 s prilogo Za starše). Odgovorna urednica obeh revij je postala leta 2000 in to delo opravlja še danes. Živi na Vrhniki pri Ljubljani. Objavlja pesmi in zgodbe za otroke v revijah Kurir č ek, Kekec, Otrok in družina, Ciciban, Cicido ter v knjigah. Napisala je ve č antologij otroške književnosti.
Leta 2000 je s Slavico Remškar, ki je odgovorna urednica Cicibana, kot urednica za č ela sodelovati Irena Matko Lukanin je na tem mestu ostala do zadnje številke v letnici 2011/12.
Leta 2001 se je ekipi urednic pridružila Alenka Veler in to delo opravljala do konca letnice 2009/10. Leta 2011 je v ekipi sodelovala tudi Manca Perko, vendar le do konca letnice 2011/12. Leta 2010 se je ekipi pridružila Maja Žugi č , ki sodeluje še danes, ter leta 2012 Jasna Merc, ki prav tako še vedno sodeluje kot urednica.
Dela:
Knjižne izdaje:
Dežela č rk (1995), Bakreni prstan: Tri glasbene pravljice (2000), Medvedek, kaj delaš?
(2004) – nominacija za nagrado izvirna slovenska slikanica leta 2005, Leto, leto pisano:
Slikopisi o mesecih (2013) Izbori, antologije:
Skrinja pisana: Slovenske ljudske pesmi za otroke (1998), Cicido, Ciciban, dober dan:
petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja (z Ireno Matko Lukan, 2004), Vse najboljše, Ciciban: Sto in ve č najboljših iz šestdesetih letnikov Cicibana (2005), An, ban, Ciciban: Še nekaj najlepših iz Cicibana in Cicidoja (2013)
Drugi mediji:
Bakreni prstan: Tri glasbene pravljice: glasbena zgoš č enka (Glasba Katja Virant Irši č , 2000)
(S. Remškar, osebna komunikacija, 13. april 2015)
25 Sourednice revije Ciciban:
-Irena Matko Lukan
1-Alenka Veler
Alenka Veler, rojena 18. oktobra 1970 v Slovenj Gradcu. Diplomirala na Filozofski fakulteti (A – slovenski jezik in književnost, B – nemški jezik in književnost). Od leta 1994 do 2012 je bila sodelavka Radia Študent – najprej glasbena opremljevalka in novinarka glasbene redakcije, kasneje tudi redaktorica otroške oddaje Brblja (1997–2002) ter oddaje Za 2 groša fantazije (2003–2012). Med letoma 1995 in 1997 je pisala za kulturno redakcijo č asopisa Dnevnik. Med letoma 2000 in 2009 je bila redno zaposlena kot urednica revij Ciciban in Cicido. Od leta 2010 je urednica mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga.
Zadnjih petnajst let dela tudi kot prevajalka. Sodelovala je z Mirovnim inštitutom, prevaja leposlovje za otroke in mladino (Mladinska knjiga, Goga), prevedla je teoretsko delo s podro č ja prou č evanja ljudske pravljice (Max Lüthi: Evropska pravljica, Sophia, 2012.). Je avtorica knjige Album slovenskih ilustratorjev (2005, Mladinska knjiga). Bila je ob č asna sodelavka revije Muska in č asopisa Medijska preža (med 2000–2010). Bila je vodja skupine Za 2 groša fantazije in urednica zgoš č enk Za 2 groša fantazije – Sedem pravljic (2004–2012) ter sourednica zgoš č enke Za 2 groša tminskih, ki je nastala v sodelovanju s Tolminskim muzejem (2007). Sodeluje s Kinodvorom kot urednica knjižne zbirke Kinobalon (2009–
2012). Je programska koordinatorka pripovedovalskega festivala Pravljice danes v Cankarjevem domu (2006–2015).
(A. Veler, osebna komunikacija, 13. april 2015) -Manca Perko
2-Maja Žugi č
Maja Žugi č je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (smer komunikologija). Od leta 2000 je redno zaposlena v MKZ; najprej kot produktna vodja v oddelku za promocijo, nato kot urednica revije Pil, od januarja 2010 je urednica revij Cicido in Ciciban. Leta 2014 tudi urednica slikanice Beti in Cej (M. Žugi č , osebna komunikacija, 13. april 2015).
-Jasna Merc
Jasna Merc, rojena 31. 12. 1966 v Mariboru. Diplomirala je na AGRFT (smer dramaturgija).
Po študiju je sprva delala kot dramaturginja (Koreodrama Ljubljana, SNG Nova Gorica).
Prevedla je dramo T. McNallyja Škrtanje, (upr. 1999, Prešernovo gledališ č e Kranj), je avtorica dramskih besedil (Aladin, uprizorjena v SNG Maribor, 1999/2000; Lenny, v SNG Maribor, 2000/01). Od leta 2002 je zaposlena v založbi MK: kot urednica v Svetu knjige, tekstopiska, urednica revij Moj planet in Mali Moj planet, od septembra 2013 pa urednica
1 Življenjepisa ni bilo mogoče pridobiti.
2 Življenjepisa ni bilo mogoče pridobiti.
26 revij Ciciban in Cicido. Urednica delovnih zvezkov z nalogami za prosti č as Modri medvedek bere in piše ter Modri medvedek opazuje (MKZ 2015) ter sourednica (z Ireno Matko Lukan) knjig Svetlane Makarovi č Zlata ma č ja preja in Kuzma, trinajsti škrat (obe MK 2014) (M.
Žugi č , osebna komunikacija, 15. april 2015).
4 Razvoj in tipi č ne zna č ilnosti revije Ciciban po desetletjih
4.1 1945–1955
V prvem desetletju je Ciciban z deli Otona Župan č i č a in Frana Levstika zelo soroden prejšnjim, starejšim mladinskim revijam, ki so že presegale socialni realizem tistega č asa. To pozitivno tradicijo je revija nadaljevala, a je bil Ciciban že na za č etku obsežnejši, imel je že barvni tisk, kar je bila za tisti č as velika novost, ter veliko naklado. Kljub temu se vendarle pozna nacionalna vzgoja, č lanki, ki predstavljajo pomembne jugoslovanske politi č ne osebnosti, ter pesmi, ki imajo za osrednje sporo č ilo bitko partizanov, ki je bila potrebna za svobodo, ter delo, ki prinaša svetlo, svobodno prihodnost. Kapitalizem je prikazan kot nekaj slabega, kar je dale č na zahodu.
4.2 1955–1965
V drugem desetletju je Ciciban nadaljeval delo prvega desetletja. Število strani v reviji se je pove č alo z 12 na 16. Vsebine objavljenih literarnih del niso bile ve č pretežno vojne in socialne, temve č tudi otroške, domišljijske. Ve č krat se pojavljajo klasi č ne zgodbe.
4.3 1965–1975
V tretjem desetletju se v Cicibanu pojavlja didakti č ni prispevek, abeceda z objavami pesmi,
ki se za č nejo s posameznimi č rkami. Opaziti je ve č naravoslovnih vsebin in miselnih nalog za
otroke. Novost je tudi koledar novic v mesecih v letu, rubrika o dogajanju, aktivnostih, ki se
dogajajo v posameznih mesecih, ki imajo vklju č ene tudi odlomke ljudskih ali avtorskih
pesmi. Revija od sredine tega desetletja do sredine naslednjega za č ne izhajati pogosteje, 15-
krat letno.
27 4.4 1975–1985
Tisk in papir se v č etrtem desetletju Cicibana izboljšata. Do leta 1980 še izhaja 15-krat letno, od tega leta naprej pa 10-krat letno. Ve č kot pesmi in didakti č nih nalog je razli č nih kratkih zgodb.
4.5 1985–1995
V petem desetletju se v Cicibanu število strani podvoji, s 16 na 32 strani. Veliko je naravoslovnih ugank, miselnih nalog in križank, manj pa je literarnih vsebin. Tudi oblikovna podoba Cicibana se bistveno spremeni. Ilustracija se posodobi, postane bolj živa, razigrana.
Manj kot v prejšnjih desetletjih je politi č no-nacionalnih vsebin ter č lankov o politi č nih osebnostih.
4.6 1995–2005
Število strani se še pove č a na 42. Ve č je stripov in slikopisov kot v prejšnjih desetletjih, vendar se tudi število literarnih vsebin bistveno pove č a. Ciciban postane bolj razgiban. V tem desetletju v revije za č ne prodirati tudi komercializem, zaradi č esar je tudi v Cicibanu zaslediti ve č reklamnih vsebin, tudi didakti č ne igre so pogosteje reklamno naravnane. Politi č no- nacionalnih vsebin ni ve č , pojavijo pa se posamezne verske vsebine, vendar jih je le malo, ne prevladujejo (sveti Peter). V sredini Cicibana za č ne izhajati razdelek Za starše.
4.7 2005–2015
Ciciban ponovno izhaja z 32 stranmi v ve č jem formatu listov, kot so bili doslej. Opaziti je ve č didaktizma; didakti č nih iger, miselnih ugank, naravoslovnih vsebin, matemati č nih vsebin, razli č nih pou č nih vsebin, ugank. Te vsebine postanejo tudi bolj interaktivne, z razli č nimi nalepkami in izrezovankami, ki so na sredini revije. Likovna podoba revije postane lepša, ve č je praznega prostora, vendar tudi prostora za samo ilustracijo.
5 Pesništvo
Pesništvo delimo na ljudske pesmi in avtorske pesmi. Jasnih lo č nic med pesništvom za odrasle in pesništvom za otroke ni, tako kot pri ostalih zvrsteh književnosti.
Obe vrsti pesmi delimo na gibalne pesmi, izštevanke (pomenske, nepomenske, živalske),
narobe svet, nonsensne verze, pastirsko pesem, rajalno pesem, rimanice, uganke, uspavanke
28 ali zazibanke, zbadljivke ali nagajivke (Blaži ć , 2011). Od 20. stoletja naprej se pojavlja tudi likovna avtorska pesem.
Do za č etka 19. stoletja je bila v Sloveniji in svetu ve č ina poezije za otroke didakti č nega in strogega zna č aja v obliki modrosti, basni, naraš č ajo č ega verza in himen. V svetu je v za č etku 19. stoletja ve č je število pesnikov za otroke namesto vzgojnih za č elo pisati zabavne pesmi.
Pesmi so se razvile od tistih s strogimi moralnimi nauki do lahkotnih pesmi o domišljijskem življenju o žuželkah, pticah in malih živalih. Z izgubljanjem vrednosti dobesednega pomena v literaturi so se pesniki za č eli igrati z besednim svetom in nastal je nonsensni verz. To so za č etki poezije, pisane za otroke, v kateri je otrok sam v središ č u. Pozneje se poezija preseli v mesto, s č imer se kon č a obdobje idealiziranja otroka. Mladinska poezija pridobi tudi težje, tabujske, za nekatere manj prijetne vsebine (primer: Saša Vegri, »To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke«) (Hunt, 2004). Te spremembe se v Sloveniji dogajajo nekoliko pozneje, v 20. stoletju, kot prva pomembnejša književnika, ki sta opustila klasi č ne moralne zgodbe, pa bi lahko ozna č ili Otona Župan č i č a in Frana Levstika.
6 Razvoj pesništva v reviji Ciciban
6.1 1945–1955
Pesništvo je v tem obdobju odraz č asa. Estetika in umetniško sporo č ilo sta imela manj pomena kot nacionalna vzgoja, kar se odraža v pesmih. Seveda enako velja tudi za naslednja desetletja, saj so šele po razpadu Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) za č ele izhajati tudi pesmi z druga č nimi sporo č ili. Tipi č na predstavnica pesništva v tem desetletju je Vera Albreht.
Vera Albreht
Vera Albreht se je rodila leta 1895. Odraš č ala je v znani meš č anski družini, kamor sta med drugimi umetniki prihajala tudi Ivan Cankar in Oton Župan č i č . Ivan Cankar je njihov meš č anski dom poimenoval kar »literarni salon«. Študirala je na dunajski eksportni akademiji, vendar je zaradi prve svetovne vojne ni kon č ala. Med obema vojnama je bila med drugim č lanica uredništva Radia Kri č a č , zaradi č esar so jo zaprli v žensko koncentracijsko taboriš č e Ravensbrück. Po vojni je delovala kot novinarka. Kot pesnica je za č ela objavljati v revijah Ženski svet, za otroke pa v Novem rodu in Zvon č ku. Otroški literaturi se je odtlej posve č ala vse življenje (Novak-Popov, 2005).
Delo
Kot mladinska pesnica je po vzoru klasi č nih pesnikov pisala tipi č no vzgojno in pou č no.
Vsebinsko in izrazno se najbolje predstavlja v pesniški zbirki Mi gradimo (1950), ki govori predvsem o prostovoljnem mladinskem delu, o boju za svobodo ter o žrtvah partizanov.
Pou č nost svojih pesmi razvija skozi uganke (Orehi, 1950), abecerime (Vesela abeceda, 1955)
29 ter v zbirki Pustov god (1965). V tej zbirki sicer ni ve č pretežne pou č ne izraznosti in didakti č nosti. Za č ela je povezovati igro in nesmisle z vzgojnostjo, s č imer se je približala otroškemu svetu in drugim avtorjem, ki so se s temi tematikami že ukvarjali (Poga č nik idr., 2001).
Njena zna č ilna pesem, ki je objavljena v reviji Ciciban, je Pogovor pti č ke z mrtvim partizanom. Po obsegu je daljša, bolj kot umetniško-estetske elemente pesmi gradi njeno vsebino, ki ima, tipi č no za tisti č as, nacionalnovzgojno noto. Govori o partizanu, ki ponazarja žrtev, ki je bila potrebna za svobodo naroda in nato mu pti č ka opisuje najprej mladinsko delo, nato tehnološki napredek, pesem pa zaklju č i s poudarkom nacionalne zavesti in s spodbudo, da delo ustvarja boljšo prihodnost.
Slika 8: Primer pesmi Vere Albreht, objavljene v 1. številki Cicibana v letu 1947, z naslovom Pogovor ptičke z mrtvim partizanom
Izdala je tri prozne in dvanajst pesniških zbirk. Ve č krat je bila ponatisnjena Lupinica (1957),
izdala je tudi mladostne spomine Neko č pod Gorjanci (1960). Taboriš č ne pesmi je izdala
skupaj s Katjo Špur v zbirki Ravensbriške pesmi (1977), izpovedne pesmi pa niso bile izdane
v pesniški zbirki, ampak le v revijah (Novi svet, Nova obzorja, Obzornik). Umrla je leta 1971
(Novak-Popov, 2005).
30 Dela:
Poezija za odrasle:
Ravensbriške pesmi (1977)
Mladinska poezija:
Mi gradimo (1950), Orehi (1950), Vesela abeceda (1955), Živali pri delu in jelu (1958), Pustov god (1965), Jutro (1967), Pri igri (1967, 1968), Ve č er (1967), ABC (1969), Mornar (1972), Slikarka (1972), Dobro jutro (1978)
Mladinska proza:
Lupinica (1957), Neko č pod Gorjanci (1960), Babica in trije vnu č ki (1964) 6.2 1955–1965
Pesništvo je v tem obdobju v nekoliko bolj svobodni obliki kot v prejšnjem desetletju.
Prevladuje pesnica Neža Maurer, ki v svoje pesmi vnaša otroško igro in domišljijo kot tematiko in motiv, podobno pa velja tudi za ostale pesnike.
Neža Maurer
Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Študirala je na u č iteljiš č u v Celju, na Višji pedagoški šoli in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).
Sprva je delovala kot profesorica v Č rnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici, nato kot urednica šolskih oddaj pri RTV Ljubljana. Bila je tudi urednica revij Rodna gruda, Kme č ki glas ter direktorica č asopisa Prosvetni delavec (Lutar, 2006). Po tem je bila do upokojitve samostojna svetovalka za kulturo na republiškem komiteju za informiranje (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).
Dela:
Poezija za odrasle:
Skorja dlani in skorja kruha (1969), Ogenj do zadnjega diha (1973), Č as, ko je vse prav (1978, 1997), Tej poti se re č e želja (1984, 1999), Drevo spoznanja (1987, 2012), Kadar ljubimo (1990), Litanije za mir (1991, 2010), Od mene k tebi (1993, 1995, 2007, 2008, 2009, 2014), Leva stran neba (1994), Metulj na snegu (1997), Igra za življenje (1999), Zmenek (2004, 2005), Raj (2007), Na tvojo kožo pišem svoje verze (2008, 2009), Piramide upanja (2010), Sama sva na svetu – ti in jaz (2010).
Mladinska poezija:
31 V za č etku svojega pesniškega ustvarjanja je Neža Maurer prikazovala otroštvo le kot sre č no, razigrano, nekonfliktno, idili č no. Pretežen del teh pesmi, ki ustvarjajo idealno podobo otroka, je predstavljen v reviji Ciciban, vendar je pozneje svoje ustvarjanje razširila tudi v tema č nejše tematike v otroštvu, kot so žalost, osamljenost, strah, nemo č . Primera teh pesniških zbirk sta Kadar Van č i riše (1985) in O č e Javor (1990).
Kam pa te č e voda? (1972), Kako spi veverica (1975), Kostanjev škratek (1980), Beli muc (1981), Muca Maca potepinka (1981), Pomlad v gozdu (1981), Prepeli č ar ob ribniku (1981), Zvesti ov č ar (1981), Kadar Van č i riše (1985), Televizijski otroci (1986), Uh, kakšne laži (1987), Bratec Kratek č as (1989), Kostanjev škratek (1997), Od srede do petka (1997), Sloni v spa č ku (1997), Pišem, berem ABC (2005), Listki sraj č ke barvajo (2009)
Mladinska proza:
Č ukec (1978), Koruzni pun č ki (1993) Publicistika:
Zveza mora ostati (1967)
Zna č ilna pesem za Nežo Maurer v 2. desetletju Cicibana je Pismo. V poznejših revijah so objavljene tudi druga č ne, bolj romanti č ne in manj razigrane pesmi, za to obdobje pa je pri njej zna č ilna otroškost, igra, domišljija, kar je premik od pretežno socialnih pesmi s tematiko vojne in socialnega dela v prejšnjem desetletju, bližje k dojemanju otroka, brez uporabe moralnih naukov in didaktizma.
Slika 9: Primer pesmi Neže Maurer, objavljene v 4. številki Cicibana leta 1959, z naslovom Pismo
32 6.3 1965–1975
Pesništvo v 2. desetletju je podobno kot v 3. desetletju. Glavni motiv in tematika nista nacionalno-politi č na, ampak prevladuje otrok, ki je v središ č u. Tipi č ni predstavnik je Niko Grafenauer, ki s svojimi pesmimi obudi pesništvo z osrednjim junakom, katerega za č etnika sta že Oton Župan č i č in Fran Levstik.
Niko Grafenauer
Rodil se je leta 1940 v Ljubljani. Študiral je na u č iteljiš č u in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Že med študijem je bil zelo dejaven in sodeloval pri študentskem tisku ter pri raznih literarnih revijah. Po študiju je bil najprej samostojni književnik, zatem je postal urednik otroških knjižnih zbirk pri Mladinski knjigi, kjer je deloval dolgo obdobje, nazadnje pa je vse do upokojitve deloval kot urednik Nove revije (Lutar, 2006).
Delo
Niko Grafenauer je pri svojem pesniškem ustvarjanju za č el pisati v klasi č nem stilu, po vzoru Župan č i č a in Levstika, s pesniško zbirko z osrednjim glavnim in tudi naslovnim junakom – Pedenjpedom. Glavno dogajanje v tej pesniški zbirki je vsakdan otroka Pedenjpeda, pesnik opisuje njegove zunanje lastnosti, njegovo igro ter o č ka, ki vanjo posega in ga vra č a v otroški naivizem. Po Pedenjpedu je izdal nekaj slikanic z živalsko tematiko. Od tradicionalnega na č ina je v poznejših pesniških zbirkah razvil svoj slog, ki je povezan z modernisti č nim ustvarjanjem. Modernisti č ni na č in pisanja je uvedel v mladinsko poezijo s pesniško zbirko Neboti č niki, sedite (1980), s č imer je povezal mladinsko in nemladinsko poezijo (branje je primerljivo), pred tem pa je izdal nekaj prehodnih pesniških zbirk (Kaj je na koncu sveta, 1973, Avtozaver, 1976, Zmaj č ek razgrajaj č ek, 1978). Leta 1983 je izdal pesniško zbirko Skrivnosti, ki pa je namenjena izkušenejšim, a še vedno tudi mladim bralcem. Od tedaj je pisal za odrasle bralce. Poleg pesniških zbirk je izdal tudi nekaj proznih del (Poga č nik idr., 2001).
Dela:
Poezija za odrasle:
Ve č er pred praznikom (1962), Stiska jezika (1965), Štukature (1975), Pesmi (1979), Palimpsesti (1984), Izbrisi (1989), Samota (1990), Dramilo v petdesetih epigramih Nika Grafenauerja (1992), Vezi daljav (1996), Odtisi (1999)
Esejistika:
33 Kritika in poetika (1974), Izro č enost pesmi (1982), Tretja beseda (1991)
Mladinska poezija:
Pedenjped (1966), Kaj je na koncu sveta (1973), Avtozaver (1976), Abeceda (1977), Kaj ima sonce najraje (1979), Neboti č niki sedite (1980), Lokomotiva, lokomotiva (1981), Kam pelje vlak (1983), Stara Ljubljana (1983), Skrivnosti (1983), Sonce nad vodometi (1984), Možbeseda Pedenjped (1994), Uganke (2004)
Mladinska proza:
Majhnica (1987), Majhnica in Katrca Škrateljca (1987), Mahajana in druge pravljice o Majhnici (1990)
Ena od zna č ilnih pesmi, ki jih je Grafenauer objavil v letih 1965–1974, je pesem Slikar. Je ena od pesmi z osrednjim junakom Pedenjpedom, ki v svojem vsakdanu po č ne tudi
»lumparije«. S komi č nim jezikom primerja otroka z odraslim svetom in se tako vživi v otrokovo igro vlog. V pesniškem jeziku se avtor poigrava z neologizmi (Pedenjped, pedenjslike, pedenjo č ka, pedenjmama). V to dogajanje poseže o č ka, ki ga kaznuje s tem, da ga pošlje spat. Glavni junak v pesmi v tem obdobju ni noviteta, komi č ni jezik in vživljanje v otrokovo igro pa je.
Slika 10: Primer pesmi Nika Grafenauerja, objavljene v 5. številki Cicibana leta 1968, z naslovom Slikar
