Nataša Bucik

Rodila se je 27. 2. 1962. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za psihologijo in študij zaklju č ila leta 1985. Je magistrica znanosti na podro č ju razvojne psihologije. Urednica revije Ciciban je postala v letu 1994/95 in ga urejala do leta 1999/2000 leta 1998 pa je postala še urednica novonastale revije za predšolske otroke Cicido. Pri obeh revijah še vedno redno sodeluje, č eprav ne ve č kot urednica.

Od leta 2001 se strokovno ukvarja s podro č jem bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje, od leta 2004 pa je zaposlena na Ministrstvu za kulturo, kjer kot nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo sodeluje s kulturnimi ustanovami po vsej Sloveniji. Spodbudila je nastanek pomembnih nacionalnih projektov za promocijo branja in kulturno-umetnostne vzgoje (Rastem s knjigo, Kulturni bazar). Sodeluje v raziskavah, pri organizaciji strokovnih konferenc in dogodkov, povezanih s podro č jem kulturno-umetnostne vzgoje, predava strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter v kulturi in skrbi za promocijo kulturno-umetnostne vzgoje na nacionalni in mednarodni ravni. Je č lanica Bralnega društva Slovenije in mednarodnega združenja za kulturno-umetnostno vzgojo ACE net. Leta 2012 je prejela priznanje Slovenske sekcije IBBY za promocijo branja in mladinske književnosti.

Dela:

Rubrika Igrajmo se s Kukujem (z Ano Zavadlav, od leta 2004). Pod istim imenom sta v izobraževalni zbirki izdali osem didakti č nih knjižic pri založbi Mladinska knjiga (med drugim: Kuku barva (2006), Kuku šteje (2006), Kuku opazuje (2006), Pri nas doma (2014), V mestu (2014), Na deželi (2014)).

Leta 2008 je z Ano Zavadlav in Kajo Bucik pripravila slovensko-angleško-francoski Kukujev slikovni slovar (izšel pri MK), ki je v tujini izdan že v šestih jezikovnih razli č icah. Od leta 2014 je Kukujev slikovni slovar dostopen tudi kot e-slovar na spletni strani www.ucimse.com (za MK pripravili: Nataša Bucik, Ana Zavadlav, Kaja Bucik Vavpeti č in Anže Vavpeti č ).

V revijah Cicido in Ciciban od leta 2010 z Gregorjem Bucikom pripravlja rubriko Misleca.

Miselne naloge iz te rubrike je nadgradila ter jih skupaj z Gregorjem Bucikom in Valentinom Bucikom izdala v knjigi Misleca (2013, ponatis 2014).

Od leta 2003 je na podro č ju bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje kot soavtorica in/ali

sourednica sodelovala pri ve č strokovnih knjigah:

24 Beremo skupaj: priro č nik o spodbujanju branja (2003), Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje (2006), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja (2008), Branje za znanje in branje za zabavo (Knafli č in Bucik, 2009), Kulturno-umetnostna vzgoja:

priro č nik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (2011), Igriva arhitektura:

priro č nik za izobraževanje o grajenem prostoru (2013).

(N. Bucik, osebna komunikacija, 16. april 2015) 3.1.12 Slavica Remškar

Slavica Remškar se je rodila leta 1958 v Postojni. Po izobrazbi je profesorica slovenskega in srbskega/hrvaškega jezika. Devet let je pou č evala v osnovni in srednji šoli, tri leta je lektorirala za založbo Mladinska knjiga, od leta 1995 je zaposlena kot urednica revij Ciciban in Cicido (do leta 2006 s prilogo Za starše). Odgovorna urednica obeh revij je postala leta 2000 in to delo opravlja še danes. Živi na Vrhniki pri Ljubljani. Objavlja pesmi in zgodbe za otroke v revijah Kurir č ek, Kekec, Otrok in družina, Ciciban, Cicido ter v knjigah. Napisala je ve č antologij otroške književnosti.

Leta 2000 je s Slavico Remškar, ki je odgovorna urednica Cicibana, kot urednica za č ela sodelovati Irena Matko Lukanin je na tem mestu ostala do zadnje številke v letnici 2011/12.

Leta 2001 se je ekipi urednic pridružila Alenka Veler in to delo opravljala do konca letnice 2009/10. Leta 2011 je v ekipi sodelovala tudi Manca Perko, vendar le do konca letnice 2011/12. Leta 2010 se je ekipi pridružila Maja Žugi č , ki sodeluje še danes, ter leta 2012 Jasna Merc, ki prav tako še vedno sodeluje kot urednica.

Dela:

Knjižne izdaje:

Dežela č rk (1995), Bakreni prstan: Tri glasbene pravljice (2000), Medvedek, kaj delaš?

(2004) – nominacija za nagrado izvirna slovenska slikanica leta 2005, Leto, leto pisano:

Slikopisi o mesecih (2013) Izbori, antologije:

Skrinja pisana: Slovenske ljudske pesmi za otroke (1998), Cicido, Ciciban, dober dan:

petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja (z Ireno Matko Lukan, 2004), Vse najboljše, Ciciban: Sto in ve č najboljših iz šestdesetih letnikov Cicibana (2005), An, ban, Ciciban: Še nekaj najlepših iz Cicibana in Cicidoja (2013)

Drugi mediji:

Bakreni prstan: Tri glasbene pravljice: glasbena zgoš č enka (Glasba Katja Virant Irši č , 2000)

(S. Remškar, osebna komunikacija, 13. april 2015)

25 Sourednice revije Ciciban:

-Irena Matko Lukan

¹

-Alenka Veler

Alenka Veler, rojena 18. oktobra 1970 v Slovenj Gradcu. Diplomirala na Filozofski fakulteti (A – slovenski jezik in književnost, B – nemški jezik in književnost). Od leta 1994 do 2012 je bila sodelavka Radia Študent – najprej glasbena opremljevalka in novinarka glasbene redakcije, kasneje tudi redaktorica otroške oddaje Brblja (1997–2002) ter oddaje Za 2 groša fantazije (2003–2012). Med letoma 1995 in 1997 je pisala za kulturno redakcijo č asopisa Dnevnik. Med letoma 2000 in 2009 je bila redno zaposlena kot urednica revij Ciciban in Cicido. Od leta 2010 je urednica mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga.

Zadnjih petnajst let dela tudi kot prevajalka. Sodelovala je z Mirovnim inštitutom, prevaja leposlovje za otroke in mladino (Mladinska knjiga, Goga), prevedla je teoretsko delo s podro č ja prou č evanja ljudske pravljice (Max Lüthi: Evropska pravljica, Sophia, 2012.). Je avtorica knjige Album slovenskih ilustratorjev (2005, Mladinska knjiga). Bila je ob č asna sodelavka revije Muska in č asopisa Medijska preža (med 2000–2010). Bila je vodja skupine Za 2 groša fantazije in urednica zgoš č enk Za 2 groša fantazije – Sedem pravljic (2004–2012) ter sourednica zgoš č enke Za 2 groša tminskih, ki je nastala v sodelovanju s Tolminskim muzejem (2007). Sodeluje s Kinodvorom kot urednica knjižne zbirke Kinobalon (2009–

2012). Je programska koordinatorka pripovedovalskega festivala Pravljice danes v Cankarjevem domu (2006–2015).

(A. Veler, osebna komunikacija, 13. april 2015) -Manca Perko

²

-Maja Žugi č

Maja Žugi č je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (smer komunikologija). Od leta 2000 je redno zaposlena v MKZ; najprej kot produktna vodja v oddelku za promocijo, nato kot urednica revije Pil, od januarja 2010 je urednica revij Cicido in Ciciban. Leta 2014 tudi urednica slikanice Beti in Cej (M. Žugi č , osebna komunikacija, 13. april 2015).

-Jasna Merc

Jasna Merc, rojena 31. 12. 1966 v Mariboru. Diplomirala je na AGRFT (smer dramaturgija).

Po študiju je sprva delala kot dramaturginja (Koreodrama Ljubljana, SNG Nova Gorica).

1 Življenjepisa ni bilo mogoče pridobiti.

2 Življenjepisa ni bilo mogoče pridobiti.

26 revij Ciciban in Cicido. Urednica delovnih zvezkov z nalogami za prosti č as Modri medvedek bere in piše ter Modri medvedek opazuje (MKZ 2015) ter sourednica (z Ireno Matko Lukan) knjig Svetlane Makarovi č Zlata ma č ja preja in Kuzma, trinajsti škrat (obe MK 2014) (M.

Žugi č , osebna komunikacija, 15. april 2015).

4 Razvoj in tipi č ne zna č ilnosti revije Ciciban po desetletjih

4.1 1945–1955

V prvem desetletju je Ciciban z deli Otona Župan č i č a in Frana Levstika zelo soroden prejšnjim, starejšim mladinskim revijam, ki so že presegale socialni realizem tistega č asa. To pozitivno tradicijo je revija nadaljevala, a je bil Ciciban že na za č etku obsežnejši, imel je že barvni tisk, kar je bila za tisti č as velika novost, ter veliko naklado. Kljub temu se vendarle pozna nacionalna vzgoja, č lanki, ki predstavljajo pomembne jugoslovanske politi č ne osebnosti, ter pesmi, ki imajo za osrednje sporo č ilo bitko partizanov, ki je bila potrebna za svobodo, ter delo, ki prinaša svetlo, svobodno prihodnost. Kapitalizem je prikazan kot nekaj slabega, kar je dale č na zahodu.

4.2 1955–1965

V drugem desetletju je Ciciban nadaljeval delo prvega desetletja. Število strani v reviji se je pove č alo z 12 na 16. Vsebine objavljenih literarnih del niso bile ve č pretežno vojne in socialne, temve č tudi otroške, domišljijske. Ve č krat se pojavljajo klasi č ne zgodbe.

4.3 1965–1975

V tretjem desetletju se v Cicibanu pojavlja didakti č ni prispevek, abeceda z objavami pesmi,

ki se za č nejo s posameznimi č rkami. Opaziti je ve č naravoslovnih vsebin in miselnih nalog za

otroke. Novost je tudi koledar novic v mesecih v letu, rubrika o dogajanju, aktivnostih, ki se

dogajajo v posameznih mesecih, ki imajo vklju č ene tudi odlomke ljudskih ali avtorskih

pesmi. Revija od sredine tega desetletja do sredine naslednjega za č ne izhajati pogosteje,

15-krat letno.

27 4.4 1975–1985

Tisk in papir se v č etrtem desetletju Cicibana izboljšata. Do leta 1980 še izhaja 15-krat letno, od tega leta naprej pa 10-krat letno. Ve č kot pesmi in didakti č nih nalog je razli č nih kratkih zgodb.

4.5 1985–1995

V petem desetletju se v Cicibanu število strani podvoji, s 16 na 32 strani. Veliko je naravoslovnih ugank, miselnih nalog in križank, manj pa je literarnih vsebin. Tudi oblikovna podoba Cicibana se bistveno spremeni. Ilustracija se posodobi, postane bolj živa, razigrana.

Manj kot v prejšnjih desetletjih je politi č no-nacionalnih vsebin ter č lankov o politi č nih osebnostih.

4.6 1995–2005

Število strani se še pove č a na 42. Ve č je stripov in slikopisov kot v prejšnjih desetletjih, vendar se tudi število literarnih vsebin bistveno pove č a. Ciciban postane bolj razgiban. V tem desetletju v revije za č ne prodirati tudi komercializem, zaradi č esar je tudi v Cicibanu zaslediti ve č reklamnih vsebin, tudi didakti č ne igre so pogosteje reklamno naravnane. Politi č no-nacionalnih vsebin ni ve č , pojavijo pa se posamezne verske vsebine, vendar jih je le malo, ne prevladujejo (sveti Peter). V sredini Cicibana za č ne izhajati razdelek Za starše.

4.7 2005–2015

Ciciban ponovno izhaja z 32 stranmi v ve č jem formatu listov, kot so bili doslej. Opaziti je ve č didaktizma; didakti č nih iger, miselnih ugank, naravoslovnih vsebin, matemati č nih vsebin, razli č nih pou č nih vsebin, ugank. Te vsebine postanejo tudi bolj interaktivne, z razli č nimi nalepkami in izrezovankami, ki so na sredini revije. Likovna podoba revije postane lepša, ve č je praznega prostora, vendar tudi prostora za samo ilustracijo.

5 Pesništvo

Pesništvo delimo na ljudske pesmi in avtorske pesmi. Jasnih lo č nic med pesništvom za odrasle in pesništvom za otroke ni, tako kot pri ostalih zvrsteh književnosti.

Obe vrsti pesmi delimo na gibalne pesmi, izštevanke (pomenske, nepomenske, živalske),

narobe svet, nonsensne verze, pastirsko pesem, rajalno pesem, rimanice, uganke, uspavanke

28 ali zazibanke, zbadljivke ali nagajivke (Blaži ć , 2011). Od 20. stoletja naprej se pojavlja tudi likovna avtorska pesem.

Do za č etka 19. stoletja je bila v Sloveniji in svetu ve č ina poezije za otroke didakti č nega in strogega zna č aja v obliki modrosti, basni, naraš č ajo č ega verza in himen. V svetu je v za č etku 19. stoletja ve č je število pesnikov za otroke namesto vzgojnih za č elo pisati zabavne pesmi.

Pesmi so se razvile od tistih s strogimi moralnimi nauki do lahkotnih pesmi o domišljijskem življenju o žuželkah, pticah in malih živalih. Z izgubljanjem vrednosti dobesednega pomena v literaturi so se pesniki za č eli igrati z besednim svetom in nastal je nonsensni verz. To so za č etki poezije, pisane za otroke, v kateri je otrok sam v središ č u. Pozneje se poezija preseli v mesto, s č imer se kon č a obdobje idealiziranja otroka. Mladinska poezija pridobi tudi težje, tabujske, za nekatere manj prijetne vsebine (primer: Saša Vegri, »To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke«) (Hunt, 2004). Te spremembe se v Sloveniji dogajajo nekoliko pozneje, v 20. stoletju, kot prva pomembnejša književnika, ki sta opustila klasi č ne moralne zgodbe, pa bi lahko ozna č ili Otona Župan č i č a in Frana Levstika.

6 Razvoj pesništva v reviji Ciciban

6.1 1945–1955

Pesništvo je v tem obdobju odraz č asa. Estetika in umetniško sporo č ilo sta imela manj pomena kot nacionalna vzgoja, kar se odraža v pesmih. Seveda enako velja tudi za naslednja desetletja, saj so šele po razpadu Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) za č ele izhajati tudi pesmi z druga č nimi sporo č ili. Tipi č na predstavnica pesništva v tem desetletju je Vera Albreht.

Vera Albreht

Vera Albreht se je rodila leta 1895. Odraš č ala je v znani meš č anski družini, kamor sta med drugimi umetniki prihajala tudi Ivan Cankar in Oton Župan č i č . Ivan Cankar je njihov meš č anski dom poimenoval kar »literarni salon«. Študirala je na dunajski eksportni akademiji, vendar je zaradi prve svetovne vojne ni kon č ala. Med obema vojnama je bila med drugim č lanica uredništva Radia Kri č a č , zaradi č esar so jo zaprli v žensko koncentracijsko taboriš č e Ravensbrück. Po vojni je delovala kot novinarka. Kot pesnica je za č ela objavljati v revijah Ženski svet, za otroke pa v Novem rodu in Zvon č ku. Otroški literaturi se je odtlej posve č ala vse življenje (Novak-Popov, 2005).

Delo

Kot mladinska pesnica je po vzoru klasi č nih pesnikov pisala tipi č no vzgojno in pou č no.

Vsebinsko in izrazno se najbolje predstavlja v pesniški zbirki Mi gradimo (1950), ki govori predvsem o prostovoljnem mladinskem delu, o boju za svobodo ter o žrtvah partizanov.

Pou č nost svojih pesmi razvija skozi uganke (Orehi, 1950), abecerime (Vesela abeceda, 1955)

29 ter v zbirki Pustov god (1965). V tej zbirki sicer ni ve č pretežne pou č ne izraznosti in didakti č nosti. Za č ela je povezovati igro in nesmisle z vzgojnostjo, s č imer se je približala otroškemu svetu in drugim avtorjem, ki so se s temi tematikami že ukvarjali (Poga č nik idr., 2001).

Njena zna č ilna pesem, ki je objavljena v reviji Ciciban, je Pogovor pti č ke z mrtvim partizanom. Po obsegu je daljša, bolj kot umetniško-estetske elemente pesmi gradi njeno vsebino, ki ima, tipi č no za tisti č as, nacionalnovzgojno noto. Govori o partizanu, ki ponazarja žrtev, ki je bila potrebna za svobodo naroda in nato mu pti č ka opisuje najprej mladinsko delo, nato tehnološki napredek, pesem pa zaklju č i s poudarkom nacionalne zavesti in s spodbudo, da delo ustvarja boljšo prihodnost.

Slika 8: Primer pesmi Vere Albreht, objavljene v 1. številki Cicibana v letu 1947, z naslovom Pogovor ptičke z mrtvim partizanom

Izdala je tri prozne in dvanajst pesniških zbirk. Ve č krat je bila ponatisnjena Lupinica (1957),

izdala je tudi mladostne spomine Neko č pod Gorjanci (1960). Taboriš č ne pesmi je izdala

skupaj s Katjo Špur v zbirki Ravensbriške pesmi (1977), izpovedne pesmi pa niso bile izdane

v pesniški zbirki, ampak le v revijah (Novi svet, Nova obzorja, Obzornik). Umrla je leta 1971

(Novak-Popov, 2005).

30 Dela:

Poezija za odrasle:

Ravensbriške pesmi (1977)

Mladinska poezija:

Mi gradimo (1950), Orehi (1950), Vesela abeceda (1955), Živali pri delu in jelu (1958), Pustov god (1965), Jutro (1967), Pri igri (1967, 1968), Ve č er (1967), ABC (1969), Mornar (1972), Slikarka (1972), Dobro jutro (1978)

Mladinska proza:

Lupinica (1957), Neko č pod Gorjanci (1960), Babica in trije vnu č ki (1964) 6.2 1955–1965

Pesništvo je v tem obdobju v nekoliko bolj svobodni obliki kot v prejšnjem desetletju.

Prevladuje pesnica Neža Maurer, ki v svoje pesmi vnaša otroško igro in domišljijo kot tematiko in motiv, podobno pa velja tudi za ostale pesnike.

Neža Maurer

Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Študirala je na u č iteljiš č u v Celju, na Višji pedagoški šoli in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).

Sprva je delovala kot profesorica v Č rnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici, nato kot urednica šolskih oddaj pri RTV Ljubljana. Bila je tudi urednica revij Rodna gruda, Kme č ki glas ter direktorica č asopisa Prosvetni delavec (Lutar, 2006). Po tem je bila do upokojitve samostojna svetovalka za kulturo na republiškem komiteju za informiranje (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).

Dela:

Poezija za odrasle:

Skorja dlani in skorja kruha (1969), Ogenj do zadnjega diha (1973), Č as, ko je vse prav (1978, 1997), Tej poti se re č e želja (1984, 1999), Drevo spoznanja (1987, 2012), Kadar ljubimo (1990), Litanije za mir (1991, 2010), Od mene k tebi (1993, 1995, 2007, 2008, 2009, 2014), Leva stran neba (1994), Metulj na snegu (1997), Igra za življenje (1999), Zmenek (2004, 2005), Raj (2007), Na tvojo kožo pišem svoje verze (2008, 2009), Piramide upanja (2010), Sama sva na svetu – ti in jaz (2010).

Mladinska poezija:

31 V za č etku svojega pesniškega ustvarjanja je Neža Maurer prikazovala otroštvo le kot sre č no, razigrano, nekonfliktno, idili č no. Pretežen del teh pesmi, ki ustvarjajo idealno podobo otroka, je predstavljen v reviji Ciciban, vendar je pozneje svoje ustvarjanje razširila tudi v tema č nejše tematike v otroštvu, kot so žalost, osamljenost, strah, nemo č . Primera teh pesniških zbirk sta Kadar Van č i riše (1985) in O č e Javor (1990).

Kam pa te č e voda? (1972), Kako spi veverica (1975), Kostanjev škratek (1980), Beli muc (1981), Muca Maca potepinka (1981), Pomlad v gozdu (1981), Prepeli č ar ob ribniku (1981), Zvesti ov č ar (1981), Kadar Van č i riše (1985), Televizijski otroci (1986), Uh, kakšne laži (1987), Bratec Kratek č as (1989), Kostanjev škratek (1997), Od srede do petka (1997), Sloni v spa č ku (1997), Pišem, berem ABC (2005), Listki sraj č ke barvajo (2009)

Mladinska proza:

Č ukec (1978), Koruzni pun č ki (1993) Publicistika:

Zveza mora ostati (1967)

Zna č ilna pesem za Nežo Maurer v 2. desetletju Cicibana je Pismo. V poznejših revijah so objavljene tudi druga č ne, bolj romanti č ne in manj razigrane pesmi, za to obdobje pa je pri njej zna č ilna otroškost, igra, domišljija, kar je premik od pretežno socialnih pesmi s tematiko vojne in socialnega dela v prejšnjem desetletju, bližje k dojemanju otroka, brez uporabe moralnih naukov in didaktizma.

Slika 9: Primer pesmi Neže Maurer, objavljene v 4. številki Cicibana leta 1959, z naslovom Pismo

32 Filozofski fakulteti v Ljubljani (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Že med študijem je bil zelo dejaven in sodeloval pri študentskem tisku ter pri raznih literarnih revijah. Po študiju je bil najprej samostojni književnik, zatem je postal urednik otroških knjižnih zbirk pri Mladinski knjigi, kjer je deloval dolgo obdobje, nazadnje pa je vse do upokojitve deloval kot urednik Nove revije (Lutar, 2006).

Delo

Niko Grafenauer je pri svojem pesniškem ustvarjanju za č el pisati v klasi č nem stilu, po vzoru Župan č i č a in Levstika, s pesniško zbirko z osrednjim glavnim in tudi naslovnim junakom – Pedenjpedom. Glavno dogajanje v tej pesniški zbirki je vsakdan otroka Pedenjpeda, pesnik opisuje njegove zunanje lastnosti, njegovo igro ter o č ka, ki vanjo posega in ga vra č a v otroški naivizem. Po Pedenjpedu je izdal nekaj slikanic z živalsko tematiko. Od tradicionalnega na č ina je v poznejših pesniških zbirkah razvil svoj slog, ki je povezan z modernisti č nim pisal za odrasle bralce. Poleg pesniških zbirk je izdal tudi nekaj proznih del (Poga č nik idr., 2001).

Dela:

Poezija za odrasle:

Ve č er pred praznikom (1962), Stiska jezika (1965), Štukature (1975), Pesmi (1979), Palimpsesti (1984), Izbrisi (1989), Samota (1990), Dramilo v petdesetih epigramih Nika Grafenauerja (1992), Vezi daljav (1996), Odtisi (1999)

Esejistika:

33 Kritika in poetika (1974), Izro č enost pesmi (1982), Tretja beseda (1991)

Mladinska poezija:

Pedenjped (1966), Kaj je na koncu sveta (1973), Avtozaver (1976), Abeceda (1977), Kaj ima sonce najraje (1979), Neboti č niki sedite (1980), Lokomotiva, lokomotiva (1981), Kam pelje vlak (1983), Stara Ljubljana (1983), Skrivnosti (1983), Sonce nad vodometi (1984), Možbeseda Pedenjped (1994), Uganke (2004)

Mladinska proza:

Majhnica (1987), Majhnica in Katrca Škrateljca (1987), Mahajana in druge pravljice o Majhnici (1990)

Ena od zna č ilnih pesmi, ki jih je Grafenauer objavil v letih 1965–1974, je pesem Slikar. Je ena od pesmi z osrednjim junakom Pedenjpedom, ki v svojem vsakdanu po č ne tudi

»lumparije«. S komi č nim jezikom primerja otroka z odraslim svetom in se tako vživi v otrokovo igro vlog. V pesniškem jeziku se avtor poigrava z neologizmi (Pedenjped, pedenjslike, pedenjo č ka, pedenjmama). V to dogajanje poseže o č ka, ki ga kaznuje s tem, da ga pošlje spat. Glavni junak v pesmi v tem obdobju ni noviteta, komi č ni jezik in vživljanje v otrokovo igro pa je.

Slika 10: Primer pesmi Nika Grafenauerja, objavljene v 5. številki Cicibana leta 1968, z naslovom Slikar

34 6.4 1975–1985

Pesništvo v tem desetletju še dlje raziskuje svet otroštva in se postavlja v vlogo otroka. Svet je opisan skozi otroške o č i. Zna č ilna pesnica za to desetletje je Tatjana Pregl-Kobe.

Tatjana Pregl-Kobe

Tatjana Pregl-Kobe, rojena Punge č ar, se je rodila leta 1946 v Mariboru. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in študirala primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Delovala je kot pisateljica, mladinska pesnica, danes pa deluje kot likovna kriti č arka, umetnostna zgodovinarka, urednica in lastnica založbe Edina (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).

Kot likovna kriti č arka je izdala knjigo Slovenska knjižna ilustracija (1979), ki je osnova za nadaljnje raziskovanje tega podro č ja. Naslednja knjiga o knjižni ilustraciji je Upodobljene besede (1998). Delovala je že kot kriti č arka, ocenjevala razli č ne slovenske in mednarodne razstave, dela umetnikov ter pisala eseje o njih. Prav tako kot na likovnem podro č ju pa je dejavna tudi na literarnem podro č ju, le da je tu aktivno ustvarjalna. Sama piše knjige, pesniške zbirke za odrasle in otroke (Avguštin, 2012).

Svoje prve pesmi je za č ela objavljati v razli č nih revijah, med drugim v srednješolskem glasilu Utripi, v Mladinini prilogi Mlada pota in tudi v drugih. Veliko njenih mladinskih pesmi najdemo v reviji Ciciban.

Delo

Njene pesmi imajo sanjske estetske, umirjene podobe. V oblikovnosti stremi k popolnosti in skladnosti. Tematika njenih pesmi za odrasle so eksistencialna vprašanja, izpraznjenost, strahovi, dvomi, minevanje, bole č ina (Novak-Popov, 2007).

V Cicibanu je med njenimi mladinskimi pesmimi zaslediti podobo vsakdanjega otroka, ki posnema odraslega v igri vlog in se v svojem igrivem svetu zaradi tega znajde v razli č nih komi č nih situacijah. Nekaj je tudi besednih iger.

Dela:

Poezija za odrasle:

Nemira polno jabolko (1986), Boginja mojih sanj (1989), Lahko se odmislim (1993), Ki boš spremenil podobo sveta (1994), Nekje tam dale č (1995)

Mladinska poezija:

35 Abecedna igra (1978), Letni č asi (poezija in proza, 1980), Č e bi sre č al krokodila (1981), Cvilanija (1982), Packarija (1982), Joj, kaj takega (1983), Č e bi sre č al staro mamo (1994)

Zna č ilna pesem za Tatjano Pregl-Kobe v 4. desetletju izhajanja revije Ciciban je Kamdrugam.

Pesem opisuje otroka, ki si v svoji domišljiji predstavlja sanjsko deželo Kamdrugam. V svojem sanjarjenju pobegne od doma, ko ga premaga strah. Na komi č en na č in pesem prikaže, da otrok vendar ni tako samostojen, kot misli, da je, in da potrebuje svojo mamo.

6.5 1985–1995

Pesništvo v tem desetletju vsebuje veliko domišljijskih pesmi v živalskem svetu, pogosta tematika je narava oz. njeno opevanje, ob č udovanje. Proti koncu desetletja pesmi za č nejo dobivati bolj svobodno obliko. Zna č ilen predstavnik tega desetletja je Tone Pav č ek.

Tone Pav č ek

Rojen je bil leta 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Svoje prve pesmi je za č el pisati že v otroštvu, pri 11 in 19 letih, leta 1947 pa je svoje pesmi že objavljal v Mladinski reviji, npr.

Sonet Ivanu Cankarju. Študiral je pravo v Ljubljani in diplomiral leta 1953. Istega leta je z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovi č em izdal pesniško zbirko Pesmi štirih, s katero se je uveljavil kot predstavnik povojnega intimizma. Poklicno se je ukvarjal z

Slika 11: Primer pesmi Tatjane Pregl-Kobe, objavljene v 15. številki revije Ciciban v letu 1977

36

novinarstvom, sprva pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, pozneje pa pri RTV

36

novinarstvom, sprva pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, pozneje pa pri RTV

In document DIPLOMSKO DELO (Strani 24-0)