Primer Župan č i č eve pesmi

14 3.1 Uredniška obdobja revije Ciciban

V tem poglavju bom predstavil vse posamezne urednike revije Ciciban. Ker so se ve č inoma tudi profesionalno ukvarjali z literaturo, s č imer so posredno vplivali k bogati literarnosti revije, bom podrobneje predstavil njihovo življenje in delo.

3.1.1 Josip Ribi č i č

Josip Ribi č i č se je rodil leta 1886 v Baški na Hrvaškem. Bil je mladinski pisatelj, dramatik in pedagog. Deloval je kot u č itelj razli č nih šol, ravnatelj in č lan odborov u č iteljev. Umrl je leta 1969 v Ljubljani (Saksida, Hojan, 1996).

Uredniško delo:

Bil je prvi urednik razli č nih mladinskih revij že pred Cicibanom, med drugim je bil prvi urednik Novega rodu in Našega rodu.

V Cicibanu je nadaljeval, kar so mladinske revije pridobile v letih pred njim. Enakomerno so porazdeljene pesmi, zgodbe in pravljice razli č nih avtorjev, pojavljajo se lutkovne (dramske) igre, številke vsebujejo tudi naravoslovne, zgodovinske in potopisne č lanke in pa uglasbene pesmi. Kljub temu da je Ciciban za č el izhajati takoj po vojni, tematika ni le NOB, prostovoljno delo in jugoslovanstvo, temve č tudi narava, letni č asi, otroštvo, lepo vedenje in osebnostne lastnosti. Revija je imela že od prve številke razdelek »Pionir č ki pišejo« (pozneje Cicibanov koti č ek), kjer so lahko objavljali u č itelji in u č enci razli č nih šol.

Urednik Cicibana je bil od letnice 1945/46 do letnice 1947/48 vklju č no s 3 . številko.

Dela:

Kot pisatelj je izhajal iz živalskega sveta in iz narodnoosvobodilnega boja, kamor je vklju č eval otroški svet in otroško doživljanje. Znan je po svojih živalskih pravljicah z naslovom Miškolin (Saksida, Hojan,1996).

Pripovedna proza za odrasle: Razvaline (1917), Za zapahi (1959)

Mladinska proza: Kraljestvo č ebel (1912), Vsem dobrim (1912), Kokošji rod (1924), Zavratne pošasti (1924), Mihec in Jakec (1931), Miškolin (1931), Miklavževa no č (1931), Kralj Honolulu (1935), Barka zaplavala (1936), Č urimur č ki (1936), Nana, mala opica (1937), Pal č ki (1937), Pisane lutke (1938), Tinkin zaj č ek (1938 in 1954), Upornice (1940), Udarniki (1945), Č rni muc vasuje (1946), Izgubljeno kosilo (1946), Trije na pohodu in druge zgodbe (1954), Rde č a pest (1955), Usodna igra (1956), Branko, morje in še kaj (1960), Mih č ev škrat (1960), Razbita hajka (1960), Drzna trojka (1962), Moja mlada leta (1965), Prevarane č rne srajce (1967), Prvi izlet (1976), Štrukelj č ek (1982)

Mladinske igre: Šest mladinskih iger (1922), V kraljestvu pal č kov (1922), Pal č ki, 2. izdaja

(1953), Kraljica pal č kov – 2. del igre V kraljestvu pal č kov (1923), Igrice (1927), Sveti

15 Miklavž – vrabci (1945), Tin č e in Bin č e – igra o planu (1949), Mucolin in volk (1952), Cen č ek in dedek Mraz (1958)

3.1.2 Albin Vajngerl

Albin Vajngerl (Weingerl) se je rodil leta 1923 v Šentjerneju na Dolenjskem. V letih 1939–

1941 je naredil dva razreda u č iteljiš č a v Mariboru. Najprej je opravljal službo železni č arja v Lipnici pri Gradcu, nato je leta 1944 postal partizan. Deloval je kot glasbeni skladatelj, pedagog, zborovodja mladinskih zborov in ravnatelj razli č nih šol. Nekaj č asa je imel status svobodnega umetnika.

Objavljal je tudi zgodbice za otroke in pedagoške napotke za estetsko vzgojo v revijah Ciciban, Kurir č ek, Otrok in družina. Umrl je leta 2010 (Rijavec, 2013).

Uredniško delo:

Urednik Cicibana je postal s 4. številko letnice 1947/48 in ostal urednik do konca naslednje letnice (1948/49).

Kot urednik je nadaljeval s pozitivnim delom, ki ga je za č el Josip Ribi č i č , v številkah prve letnice je sicer opaziti ve č zgodb in manj pesmi, vendar se je v naslednji letnici (1948/49) to ponovno spremenilo in je Ciciban spet postal podoben svoji prvotni obliki.

3.1.3 Lojze Krakar

Lojze Krakar se je rodil leta 1926 v Semi č u. Osnovno šolo je obiskoval doma, v srednjo šolo pa je hodil v Novem mestu, vendar so ga še kot gimnazijca zaprli v italijanske zapore v Kopru in Perugii in nato še v nemški taboriš č i Dachau in Buchenwald. Zaradi tega je gimnazijo kon č al šele po vojni. Po kon č ani gimnaziji se je vpisal na slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Študiral je tudi polonistiko na varšavski univerzi, deloval je kot lektor za slovenš č ino v Frankfurtu, kjer je leta 1970 tudi doktoriral, za tem pa je živel v Zadru in tam deloval kot profesor na Filozofski fakulteti. Leta 1995 je umrl v Ljubljani (Muši č , 2004).

Kot pesnik je tudi sam objavljal v reviji Ciciban ter prav tako v drugih revijah (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Objavil je številno vrsto pesniških zbirk, v katerih se kaže osebna in strokovna rast, od vojne tematike, graditeljskega pesništva, do intimizma in na koncu modernizma. Poleg avtorskega dela je prevajal tujo literaturo, predvsem iz poljš č ine (Muši č , 2004).

Leta 1977 je dobil Prešernovo nagrado.

16 Uredniško delo:

Kot urednik Cicibana je deloval le eno leto, oziroma eno letnico – 1949/50, bil pa je tudi urednik Tovariša, RTV Ljubljana in Cankarjeve založbe (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996).

Dela:

Poezija za odrasle:

V vzponu mladosti (1949), Cvet pelina (1962), Med iskalci biserov (1964), Umrite, mrtvi (1965), No č , daljša od upanja (1966), Krik (1968), Vdanost (1970), Predlogi (1971), Izbrane pesmi (1971), Brinje (1973), Nekje tam, č isto na robu (1975), Pesmi (izbor, skupaj s pesmimi I. Minattija in J. Menarta, 1977), Sporo č ilo (1978), Poldan (1980), Romanje v Kelmorajn (1986), Klinopisi (1988), Izbrane pesmi (1990), Pacem in terris (1990), Hvala ti, življenje (1991), Tu in onstran (1993)

Spomini:

Skice spominov (1995)

Publicistika, esejistika, razprave:

Od tod so bežale še ptice (z M. Kumarjem, 1962), Goethe pri Slovencih (1972), Prepletanja (1978)

Mladinska poezija:

Pono č na potnica (pravljica v verzih, 1955), Sonce v knjigi (1962), Prišel je lev (pravljica v verzih, 1990)

3.1.4 Adolf Šinkovec - Č rtomir

Avgust Adolf Šinkovec - Č rtomir je bil rojen 30. 1. 1914 na Vojskem pri Idriji. Po osnovni in

dopolnilni šoli med letoma 1921–30 se je izobraževal sam. Družil se je s Francetom Bevkom,

ki je bil njegov mentor, in pisal pesmi, ki so bile objavljene v Koledarju Goriške matice ter

tudi drugje. Ko se je za č ela vojna, so ga internirali na Sardiniji, nato pa je bil leta 1943 zaprt v

Cerknem. Septembra istega leta je bil vojak v narodnoosvobodilni vojski. (Gspan, 2013)

Zaradi upornega gibanja in sodelovanja s partizani ga je policija – kvestura ve č krat zaprla,

zaradi č esar je imel pozneje težave s plju č i. V č asu, ko je bil zaprt, mu je bilo prepovedano

komunicirati z drugimi, še bolj pa pisati. Kljub temu je našel svin č nik in zapisoval pesmi na

steno, ki jih je pozneje po spominu zbral v pesniško zbirko. Med vojno je bil imenovan za

referenta za prosveto in šolstvo v idrijskem okrožju. To delo je opravljal do konca vojne in

tudi pozneje pri Pokrajinski protestni komisiji v Trstu. Po vojni se je vpisal na študij slavistike

na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Krajši č as je deloval na ministrstvu za zunanje zadeve v

Beogradu, dlje č asa pa kot urednik razli č nih revij. (Šinkovec, 1985) Umrl je 29. marca 1983.

17 Uredniško delo:

Od maja 1950 do marca 1952 je bil urednik revije Ciciban, potem je deloval še pri revijah Tovariš, TV-15, Borec.

Dela:

Adolf Šinkovec - Č rtomir je svoje delo posvetil predvsem odporu proti italijanskemu okupatorju, raznarodovanju Slovencev. Pisal je partizanske pesmi, v skrbi za ohranjanje slovenske dediš č ine v jeziku, ki je bil v teh č asih preganjan in na č rtno zamenjan z italijanš č ino (Šinkovec, 1985).

Pri svojem na č inu pisanja in tematike je upošteval stara, tradicionalna na č ela, vendar v svoja dela ni vklju č il vzgojnega elementa (Poga č nik idr.,2001).

Mladinska poezija, ki jo je Šinkovec izdal: Ro č na zibelka (1952), Pomlad ob So č i (1965), Sonce na hoduljah (1973), Škor č eva šola (1973).

Pesniška zbirka za odrasle: Brazgotine (1974).

Napisal je tudi dve kroniki – Oblaki nad son č no deželo ter Uporni svet pod Snežnikom (1963, 1966) – ter zbirko pesmi Partizanska ljudska pesem I (1970).

3.1.5 Zima Vrš č aj-Holy

Rodila se je 15. 1. 1912 v Trstu. Za tem je živela in obiskovala osnovno šolo ter gimnazijo v Mariboru. Študirala je slavistiko, germanistiko in primerjalno slovnico indoevropskih jezikov na Filozofski fakulteti v Ljubljani in študij zaklju č ila leta 1936. (Vode, Zdešar, 1986) Po študiju je u č ila na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu (Tramšek, 2000). Od leta 1941 je bila aktivistka v narodnoosvobodilnem boju. Ko se je vojna kon č ala, je za č ela delovati kot pisateljica, pisala je kratko mladinsko prozo, ki jo je objavljala v mladinskih revijah (Taš č ica, 1963 in Odred mladinskih risarjev, 1971) (Bögel, 2013).

Uredniško delo:

V letih 1942 ter 1945–49 je bila ilegalna urednica revije Naša žena. Po vojni je delovala kot urednica razli č nih revij, poleg Cicibana še v revijah Mladi svet (1956–58), Otrok in družina (1959–61), Slovenski izseljenski koledar (1958–69), Rodna gruda (1961–69).

Urednica Cicibana je postala pri 6. številki v letu 1951/52 ter jo urejala do zadnje številke leta 1959/60 (Štumerger, 1995).

Dela:

Literarne č rtice, objavljene v MP:

18 Cena (1938/9), Dionizijev ples (1938/9), Njunja (1939/40), Tri sestre (1940/41)

Mladinska proza:

Sini č ka nas je obiskala (1959), Taš č ica (1963), Kaj je našel Šarek (1975), Tiso č č olni č kov (1977), 7 cofov za 1. maj (1978)

Radijska igra:

Odred mladih risarjev (1971)

3.1.6 Branka Jurca

Branka Jurca se je rodila 24. maja 1914 v Koprivi pri Sežani. V prvi svetovni vojni je Primorska pripadla Italiji, zato se je z družino preselila v Maribor, kjer je odraš č ala in kon č ala u č iteljiš č e (Muši č , 2004). Po kon č anem šolanju je nekaj let u č ila v šoli v Slovenskih goricah pa tudi v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bila aktivistka osvobodilne fronte v narodnoosvobodilnem boju. Po tem so jo internirali v Gonarsu ter v Ravensbrücku (Gluši č , 1996). Ko se je vojna kon č ala, je ponovno u č ila, dokler ni za č ela delovati kot urednica. Že pred 2. svetovno vojno je delovala kot pisateljica – prve č rtice in novele je objavila v reviji Sodobnost – kar je pozneje nadaljevala. V svojem pisateljevanju se je posvetila predvsem mladini (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Umrla je 6. marca 1999.

Uredniško delo:

V Cicibanu je urednikovala med letoma 1960/61 in 1964/65 (Štumerger, 1995), pozneje pa še pri reviji Otrok in družina.

Dela:

Branka Jurca je pisala v prozi, znanih pesniških zbirk ni. V njenem opusu je predvsem mladinska proza, nekaj je tudi proze za odrasle. Njena mladinska proza je osredinjena na najstniško življenje in s tem povezano problematiko.

Njene mladinske knjige so imele zaradi priljubljenosti velikokrat po ve č izdaj. Motiv je č rpala iz svojih življenjskih izkušenj (Lutar-Ivanc, A., 2006). Pisala je prozo razli č nih zvrsti in tematik.

Pripovedna proza za odrasle: Pod bi č em (1945) – knjiga, v kateri je opisala dogodke iz taboriš č ), … potem je zmagalo življenje (1953) – knjiga po pripovedovanju redovnice ter kratke zgodbe v knjigi Stekleni grad, ki jo je napisala leta 1958.

Mladinska proza:

Nekatere problematike, ki jih je Branka Jurca obravnavala v svojem pisanju: Okoli in okoli

(1960) – zgodba o dogodivš č inah mestnega šolarja, Hišica ob morju (1962) – slike iz

19 življenja mlajšega junaka, Lizike za vse (1962) – s tematiko prekrška in krivde, Uha č in njegova druš č ina (1963) – v tej knjigi avtorica obravnava problematiko tatvin v mladinski družbi, ki izhaja iz socialno neurejenih družin, s č imer se povezuje z avtorji, ki so to tematiko obravnavali pred vojno, Vohlja č i in prepovedane skrivnosti (1966) – prav tako tematika tatvin pri starejših osnovnošolcih, ki s pomo č jo sošolcev pridejo nazaj na pravo pot, Katka, stoj!

(1972) – krajše pripovedi o vsakdanjih nevarnostih, ki prežijo na mlajše otroke), Č uj in Katka (1974) – zbirka živalskih zgodb, v katerih je v središ č u dogajanja psi č ek Č uj), Ko zorijo jagode (1974) – najbolj znano delo Branke Jurce, ki je bilo tudi posneto na filmskem traku, govori o odraš č ajo č i najstnici Jagodi, njenih prvih eroti č nih in ljubezenskih izkustvih ter č loveški stiski ob družinskih problemih, kljub ne-težavnemu dogajalnemu č asu in prostoru, An č a pomaran č a (1983) – kratke zgodbe o igrivosti male deklice An č e in o družini, v kateri živi (Poga č nik idr., 2001).

Druga dela, ki jih je napisala:

V pasti (1955), Bratec in sestrica (1956), Poredni zaj č ek (1958), Hišnikov dan (1961), Gregec Kobilica (1965), Marjanka vseznalka (1966), Miško poleno in njegov ognjeni krst (1966), Beli konji č (1967), Do zvezd (1967), Žrebi č ek brez potnega lista (1969), Rde č i škorenj č ki (1970), Rodiš se samo enkrat (1972), Špelin dnevnik (1976), Babi č ina pravljica (1977), Javka v starem č evlju (1977), S helikopterjem k stricu Tintinu (1978), Moj o č e partizan (1978), Ko Nina spi (1980), Prgiš č e zvezd (1980), Č udovita stenska ura (1981), Snežaki v vrtcu (1983), Pot okoli sveta (1985), Kdaj so bili partizani veseli (1986), Modra kapica in za č arani volk (1986), Dobra volja je najbolja (1987), 1:0 za zajce (1990), Vesele novice z zelenice (1993) (Lutar-Ivanc, A., 2006).

3.1.7 Leopold Suhodol č an

Rojen je bil 10. avgusta 1928 v Žireh. Zaradi o č etove službe so se v njegovem zgodnjem otroštvu veliko selili po Sloveniji, zato je osnovno šolo obiskoval v Sve č ini in v Šentilju (tudi meš č ansko šolo). Nato se je u č il na u č iteljiš č u v Mariboru in ga kon č al leta 1949. U č il je na osnovnih šolah v Radljah ob Dravi in na Prevaljah. Zatem je leta 1951 za č el študirati slovenš č ino in nemš č ino na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Odtlej je bil predmetni u č itelj, postal pa je ravnatelj na osnovni šoli na Prevaljah (Muši č , 2004).

V č asu ravnateljevanja na Osnovni šoli Prevalje, ki je trajalo od leta 1958 do leta 1974, je bil hkrati eno leto tudi urednik Cicibana, in sicer v letu 1965/66.

Uredniško delo:

Bil je tudi urednik revije Kurir č ek ter glavni urednik založbe Borec, od leta 1977 do smrti leta

1980 (Muši č , 2004).

20 Dela:

Danes je pri nas in v tujini poznan predvsem kot mladinski pisatelj, vendar je napisal tudi nekaj del za odrasle. Za odrasle je pisal predvsem novele ter romane, v katerih je opisoval malomeš č anstvo na Koroškem ter ljubezen v mestu.

Za mladino je napisal 40 knjig pripovedne proze, v katerih so predvsem zgodbe, povesti, pravljice, č rtice. Napisal je tudi nekaj iger, med njimi radijske, lutkovne, gledališke in televizijske. Njegove pravljice so sprva ljudskega zna č aja, vendar je potem za č el pisati sodobne pravljice, nato kratke zgodbe, ki vsebujejo elemente nonsensa – zelo znane zgodbe, ki so bile velikokrat objavljene tudi v Cicibanu, so Peter Nos je vsemu kos. Pisal je tudi realisti č ne pripovedi, postavljene v vojni č as, zgodbe o vsakdanjem življenju ter doživetjih meš č anske mladine, humoristi č ne detektivske zgodbe z elementi pustolovš č ine v zgodbah Nao č nik in O č alnik, mojstra med detektivi ter komedije – Narobe svet v mestu Petpedi, Sre č na hiša Doberdan in Figole fagole. Napisal je avtobiografsko pripoved Mornar na kolesu (Lutar, 2006).

Pripovedna proza za odrasle:

Č lovek na zidu (1960), Svetlice (1965), Dobrijska balada (1967), Bog ljubezni (1969), Sledovi mol č e č ih (1970), Noro življenje (1972), Najdaljša no č (1975), Med reko in zemljo (1977), Trenutki in leta (1979), Snežno znamenje (1981)

Mladinska proza:

Ognjeni možje (1955), Sejem na zelenem oblaku (1958), De č ek na č rnem konju (1961), Skriti dnevnik (1961), Hi, konji č ek (1964), Potovanje slona Jumba (1965), Velikan in pajac (1965), Moj prijatelj Jumbo (1968), Pikapolon č ek (1968), Rde č i lev (1968), Veliki in mali kapitan (1981), O dedku in medvedku (1987)

3.1.8 Branka Jurca

Branka Jurca je ponovno postala urednica Cicibana v letu 1960 (letnica 1960/61) in na tem

delovnem mestu ostala do leta 1967 (letnica 1966/67).

21 3.1.9 Jože Šmit

Jože Šmit je bil urednik Cicibana in hkrati eden izmed pesnikov, ki so pomembno prispevali k pesništvu v tej reviji.

Rodil se je 1. februarja 1922 v Tlakah pri Rogatcu. Bil je iz revne družine, a kljub temu se je odlo č il, da se bo šolal. Od zgodnjega otroštva je živel kot pastir, nato je obiskoval osnovno šolo in izdelal štiri razrede osnovne šole na Dona č ki gori. Ker se je odlo č il, da bo pisatelj, je šel v Ljubljano in tam obiskoval klasi č no gimnazijo (Šmit, 1980). Prišla je vojna in v tem č asu je bil mobiliziran v nemško vojsko (Kos, Dolinar in Blatnik, 1996). Proti koncu vojne je od tam pobegnil in se pridružil partizanom. Ves č as med vojno je pisal, še bolj pa se je temu posvetil po vojni, ko je za č el študirati primerjalno književnost. Ta študij je sicer opustil, ker je postal novinar (Šmit, 1980) Umrl je 2004 v Ljubljani.

Uredniško delo:

Kot urednik Kme č kega glasu je deloval od osvoboditve do leta 1961. Delal je sicer ob študiju, vendar je zaradi pomanjkanja č asa študij opustil in se posvetil le še urednikovanju. Po Kme č kem glasu je svoje delo nadaljeval pri strokovnem listu Socialisti č no kmetijstvo, od leta 1964 je bil pri založbi Mladinska knjiga zaposlen kot lektor. Urednik Cicibana je postal z pesnika. S pesniškim ustvarjanjem je za č el že v letu 1950, njegova najpoznejša dela pa segajo v leto 1990. Šmitovo pesništvo izhaja iz realisti č nega pesništva, njemu lasten je zna č ilen intimizem, pesmi so lahko vprašljive, zamolkle, nedore č ene in dopuš č ajo odprte možnosti bralcu. Na bralca delujejo naravno in odkrito (Pav č ek, Jan č i č , 2003). V poeziji za odrasle se prepletajo številna nasprotja, kot sta svetloba ljubezni, upanja in tema obupa. Kontrastne podobe, ki ena brez druge ne obstojijo (Šter, 2003).

Dela:

Poezija za odrasle:

Dvojni cvet (1913), Srce v besedi (1950), Trepetlika (1962), Lirika č asa (1965), Liri č na postila (1965), Koloselj iz cedilike (1968), Kako bomo umirali (1970), Zlo stoletja (1971), Hoja za Katulom (1972), Eden izmed vas (1982), Vzeti kamen iz ust (1988), Grenki med (1990), Izbrana lirika (2002), Pesmi (2005) (Lutar-Ivanc, A., 2006)

Mladinska poezija:

22 Marjetka (1951), Kaj nam je popisal Jakec (1953), Pol za šalo, pol za res (1956), Kdo živi v tej hišici (1959), Kaj dela žabica (1973), Ježek se ženi (1974), Polonca gre na morje (1977), Vozimo, vozimo vlak (1977), Dedek ježek in minibaba (1992)

Ve č o njegovem umetniškem ustvarjanju bom predstavil v razdelku »Ostali zna č ilni pesniki v reviji Ciciban«.

3.1.10 Božo Kos

Rojen je bil v Mariboru, 3. novembra 1931. V č asu osnovne šole se je zaradi vojne z družino preselil v Srbijo in jo dokon č al tam. Po vojni je doštudiral prvo stopnjo tehni č ne fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (Žigon, A., 1991).

Danes ga poznamo kot ilustratorja, ustvarjal je slike brez besed, ilustracije k razli č nim naravoslovnim č lankom in v č asu svojega urednikovanja s svojimi ilustracijami bogato prispeval k vizualni podobi Cicibana. Njegova ilustracija je bila karikirano poenostavljena, zaradi č esar je bila primerna za slikovno opremo raznovrstnih č lankov, slikanic, zgodb, stripov …

V svojem življenju je za delo prejel številne nagrade – Tomši č evo nagrado je prejel v letih 1956 in 1958, leta 1966 nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado leta 1968 in 1972 ter Žagarjevo leta 1981 (Bajt, 1999). Umrl je 19. aprila 2009.

Uredniško delo:

Urednik je postal že leta 1957, ampak ne pri reviji Ciciban. Njegova prva revija je bila Pavliha, satiri č ni list, ki ga je urejal do leta 1967. Zatem je za č el delovati (v letih 1976/77–

1992/93) pri Cicibanu, kjer je bistveno spremenil podobo revije. Objavljal je tudi komi č ne stripe brez besed z naslovom Miha.

Dela:

Poleg ilustracij, ki jih je Božo Kos prispeval pri svojem uredniškem delu, je z ilustracijo prispeval tudi k drugim, literarnim delom.

Ilustriral je mladinske in otroške slikanice: Veliki in mali kapitan Leopolda Suhodol č ana;

Barbakos in kosi Jožeta Snoja; Uha č in njegova druš č ina, Rodiš se samo enkrat Branke Jurce;

Butalci, Pti č ki brez gnezda Frana Mil č inskega; Pika nogavi č ka Astrid Lindgren; V. Winklerja (Gadje iz Šiške), Smiljana Rozmana ( Č udežni pisalni stroj č ek, Reporter Tej č poro č a), F.

Seliškarja (Mule, Bratovš č ina sinjega galeba), J. Snoja (Barbakos in kosi), Dolinarja

(Detektivi na jeklenih konji č kih, Dvojne po č itnice, Detektivi v zeleni katri), S. Makarovi č

(Živalska olimpijada), V. Mala (Mali veliki junak), Finžgarja (Gospod Hudournik) (Bajt,

1999).

23 Ilustriral je tudi nekatere u č benike ter televizijske oddaje – zelo znana je Živalski karneval. V Pionirskem listu je objavljal strip Kavboj Pipec in Rde č a Pesa. Med letoma 1993–2007 je izdajal list Petka (Požar, 2008).

3.1.11 Nataša Bucik

Rodila se je 27. 2. 1962. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za psihologijo in študij zaklju č ila leta 1985. Je magistrica znanosti na podro č ju razvojne psihologije. Urednica revije Ciciban je postala v letu 1994/95 in ga urejala do leta 1999/2000 leta 1998 pa je postala še urednica novonastale revije za predšolske otroke Cicido. Pri obeh revijah še vedno redno sodeluje, č eprav ne ve č kot urednica.

Od leta 2001 se strokovno ukvarja s podro č jem bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje, od leta 2004 pa je zaposlena na Ministrstvu za kulturo, kjer kot nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo sodeluje s kulturnimi ustanovami po vsej Sloveniji. Spodbudila je nastanek pomembnih nacionalnih projektov za promocijo branja in kulturno-umetnostne vzgoje (Rastem s knjigo, Kulturni bazar). Sodeluje v raziskavah, pri organizaciji strokovnih konferenc in dogodkov, povezanih s podro č jem kulturno-umetnostne vzgoje, predava strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter v kulturi in skrbi za promocijo kulturno-umetnostne vzgoje na nacionalni in mednarodni ravni. Je č lanica Bralnega društva Slovenije in mednarodnega združenja za kulturno-umetnostno vzgojo ACE net. Leta 2012 je prejela priznanje Slovenske sekcije IBBY za promocijo branja in mladinske književnosti.

Dela:

Rubrika Igrajmo se s Kukujem (z Ano Zavadlav, od leta 2004). Pod istim imenom sta v izobraževalni zbirki izdali osem didakti č nih knjižic pri založbi Mladinska knjiga (med drugim: Kuku barva (2006), Kuku šteje (2006), Kuku opazuje (2006), Pri nas doma (2014), V mestu (2014), Na deželi (2014)).

Leta 2008 je z Ano Zavadlav in Kajo Bucik pripravila slovensko-angleško-francoski Kukujev slikovni slovar (izšel pri MK), ki je v tujini izdan že v šestih jezikovnih razli č icah. Od leta 2014 je Kukujev slikovni slovar dostopen tudi kot e-slovar na spletni strani www.ucimse.com (za MK pripravili: Nataša Bucik, Ana Zavadlav, Kaja Bucik Vavpeti č in Anže Vavpeti č ).

V revijah Cicido in Ciciban od leta 2010 z Gregorjem Bucikom pripravlja rubriko Misleca.

Miselne naloge iz te rubrike je nadgradila ter jih skupaj z Gregorjem Bucikom in Valentinom Bucikom izdala v knjigi Misleca (2013, ponatis 2014).

Od leta 2003 je na podro č ju bralne kulture in kulturno-umetnostne vzgoje kot soavtorica in/ali

sourednica sodelovala pri ve č strokovnih knjigah:

24 Beremo skupaj: priro č nik o spodbujanju branja (2003), Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje (2006), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja (2008), Branje za znanje in branje za zabavo (Knafli č in Bucik, 2009), Kulturno-umetnostna vzgoja:

priro č nik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (2011), Igriva arhitektura:

priro č nik za izobraževanje o grajenem prostoru (2013).

(N. Bucik, osebna komunikacija, 16. april 2015) 3.1.12 Slavica Remškar

Slavica Remškar se je rodila leta 1958 v Postojni. Po izobrazbi je profesorica slovenskega in srbskega/hrvaškega jezika. Devet let je pou č evala v osnovni in srednji šoli, tri leta je lektorirala za založbo Mladinska knjiga, od leta 1995 je zaposlena kot urednica revij Ciciban in Cicido (do leta 2006 s prilogo Za starše). Odgovorna urednica obeh revij je postala leta 2000 in to delo opravlja še danes. Živi na Vrhniki pri Ljubljani. Objavlja pesmi in zgodbe za otroke v revijah Kurir č ek, Kekec, Otrok in družina, Ciciban, Cicido ter v knjigah. Napisala je ve č antologij otroške književnosti.

Leta 2000 je s Slavico Remškar, ki je odgovorna urednica Cicibana, kot urednica za č ela sodelovati Irena Matko Lukanin je na tem mestu ostala do zadnje številke v letnici 2011/12.

Leta 2001 se je ekipi urednic pridružila Alenka Veler in to delo opravljala do konca letnice 2009/10. Leta 2011 je v ekipi sodelovala tudi Manca Perko, vendar le do konca letnice 2011/12. Leta 2010 se je ekipi pridružila Maja Žugi č , ki sodeluje še danes, ter leta 2012 Jasna Merc, ki prav tako še vedno sodeluje kot urednica.

Dela:

Knjižne izdaje:

Dežela č rk (1995), Bakreni prstan: Tri glasbene pravljice (2000), Medvedek, kaj delaš?

(2004) – nominacija za nagrado izvirna slovenska slikanica leta 2005, Leto, leto pisano:

Slikopisi o mesecih (2013) Izbori, antologije:

Skrinja pisana: Slovenske ljudske pesmi za otroke (1998), Cicido, Ciciban, dober dan:

petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja (z Ireno Matko Lukan, 2004), Vse najboljše,

Ciciban: Sto in ve č najboljših iz šestdesetih letnikov Cicibana (2005), An, ban, Ciciban: Še

petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja (z Ireno Matko Lukan, 2004), Vse najboljše,

Ciciban: Sto in ve č najboljših iz šestdesetih letnikov Cicibana (2005), An, ban, Ciciban: Še

In document DIPLOMSKO DELO (Strani 14-30)