Iz podatkov delovanja merilne postaje je mogoče zaslediti ekstremen dogodek visokih voda, ki se je zgodil 7. novembra leta 2000. Takrat izmerjena gladina vodostaja je znašala 298 cm pri pretoku 148 m³/s. Ta ekstremen dogodek je bil posledica obilnih padavin v zgornjem delu porečja, ki ga v glavnem delu predstavljajo Kamniško-Savinjske Alpe (Polajnar, 2001).
4.2.2. Vodomerna postaja Nazarje
Prva vodomerna postaja dolvodno od vodomerne postaje Solčava je vodomerna postaja Nazarje (šifra postaje 6060), katere lokacija je prikazana na sliki 11, sama postaja pa na slikah 16 in 17. S svojim obratovanjem je postaja začela že leta 1906. Leta 1926 se je na njej začelo izvajanje rednih opazovanj in meritev vodostajev. Postaja s svojim 94-letnim obratovanjem brez prekinitve predstavlja postajo z najdaljšim nizom meritev na reki Savinji (ARSO, 2021c).
Slika 17: Vodomerna postaja Nazarje ( lasten vir, 2021) Slika 16: Vodomerna postaja Nazarje (lasten vir, 2021)
Merilno mesto se nahaja nekaj metrov dolvodno od sotočja reke Savinje in Drete (slika 18) in je nespremenjeno od same ustanovitve. Med leti 1926 in 1932 so potekala dnevna opazovanja vodostaja, od leta 1933 pa so na voljo limnigrafski podatki. Na vodomerni postaji samodejni prenos podatkov deluje že od leta 1996. Sistem je bil leta 2004 nadgrajen s tlačno sondo, katere podatki so v bazi šele od leta 2007 (ARSO, 2021d).
Po letu 1990 je bilo na vodomerni postaji Nazarje zabeleženih več meritev pretokov, ki so presegli pretoke s 100-letno povratno dobo, ki znaša 597 m³/s (ARSO, 2013). Prvi ekstremni dogodek je bil izmerjen 1. novembra 1990, ko je pretok Savinje dosegel 635 m³/s (ARSO, 2021d). Na ta dan je Savinja z veliko količino plavja povzročila veliko škodo vzdolž svoje struge. Med drugim so bili porušeni vsi mostovi, jezovi in brvi na relacij Luče – Ljubno (Meze, 1990).
Drug ekstremni dogodek se je zgodil leta 1998. Takrat je pretok Savinje znašal 630 m³/s. Zopet je bil presežen pretok s 100-letno povratno dobo, vendar tokrat za nekoliko manjšo vrednost kot leta 1990 (ARSO, 2021d).
Največjo vrednost pretoka je reka Savinja na vodomerni postaji Nazarje dosegla leta 2012. Dne 5.
novembra je pretok znašal kar 648 m³/s (ARSO, 2021d), kar je za 51 m³/s več, kot je ocenjena vrednost pretoka z 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013).
4.2.3. Vodomerna postaja Letuš
Vodomerna postaja Letuš (šifra postaje 6068) se nahaja nekoliko pred naseljem Letuš (slika 19 in slika 20). Na vodomerni postaji se izvajajo meritve vse od leta 1954, ki jih je mogoče pridobiti v arhivu
Slika 18: Lokacija vodomerne postaje Nazarje (Vir: Atlas voda, 2021)
podatkov Agencije RS za okolje (ARSO,2021c). Lokacija merilnega mesta je na nekoliko mirnejšem odseku reke Savinje, ki ga stabilizira dolvodno zgrajeni stopenjski prag (ARSO,2021c).
Slika 19: Vodomerna postaja Letuš ( lasten vir, 2021)
Slika 20: Lokacija vodomerne postaje Letuš ( Vir: Atlas voda, 2021)
Ekstremne dogodke na vodomerni postaji Nazarje je zaznala tudi vodomerna postaja Letuš. Novembra 1990 je največji pretok znašal 716 m³/s. Višina vodostaja je bila 510 cm. 5. novembra 1998 je bil izmerjeni pretok 741 m³/s, višina vodostaja pa 553 cm.
Pretok največjega ekstremnega dogodka leta 2012 je znašal 772 m³/s, višina vodostaja pa je dosegla 582 cm (ARSO, 2021b).
4.2.4. Vodomerna postaja Medlog
Vodomerna postaja Medlog (šifra postaje 6120) je ena iz med novejših vodomernih postaj, ki je začela s svojim obratovanjem leta 2002. Od tega leta dalje imamo zvezne podatke o merjenih pretokih in višinah vodostajev, od leta 2007 pa so na voljo tudi podatki o temperaturi vode (ARSO, 2021c).
Vodomerna postaj se nahaja približno 3 km pred vodomerno postajo Celje brv. Merilno mesto (slika 21) se nahaja na mestu, kjer se tok reke Savinje že precej umiri, zato je na tem odseku struga precej širša kot gorvodno. Na sliki 22 je mogoče zaznati tudi večje količine odloženih plavin (Atlas voda, 2021).
Slika 21: Vodomerna postaja Medlog (lasten vir, 2021)
Na vodomerni postaji je bil leta 2007 izmerjen pretok 922 m³/s. Leta 2012 je pretok znašal 954 m³/s.
Višina vodostaja je takrat dosegla 574 cm (ARSO, 2021b).
Slika 22 : Lokacija vodomerne postaje Medlog (Vir: Atlas voda, 2021)
4.2.5. Vodomerna postaja Celje brv (Celje brv II)
Vodomerna postaja Celje brv II (slika 23) (šifra postaje 6140) se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra Celja (slika 24). Prve meritve vodostajev in pretokov so se začele izvajati že leta 1960. Od leta 1973 pa so se začele opravljati tudi meritve temperature (ARSO, 2021b). V tem delu se je struga skozi zgodovino dodobra regulirala in zavzema skoraj pravilno trapezno obliko. V sklopu protipoplavnih ukrepov je bila leta 2012 zgrajena tudi brv čez reko Savinjo, ki omogoča lažje opravljanje meritev (Mestna občina Celje, 2012).
Slika 23: Vodomerna postaja Celje brv II (lastni vir, 2021)
Slika 24: Lokacija vodomerne postaje Celje brv (Vir: Atlas voda, 2021)
Ekstremni dogodki, ki so se zgodili leta 1990, 2007 in 2012, so bili zaznani tudi na vodomerni postaji Celje brv II. Za leto 1998 podatka ni. Leta 1990 je pretok znašal 1208 m³/s, višina vodne gladine pa 722 cm. Leta 2007 je pretok znašal 1051 m ³/s, višina vodostaja je takrat bila 658 cm. Leta 2012 je pretok znašal 987 m³/s, višina vodostaja pa 630 cm (ARSO, 2021b).
4.2.6. Vodomerna postaja Laško (Laško I)
Vodomerna postaja Laško (slika 25) se nahaja v neposredni bližini mostu, kjer cesta prečka reko Savinjo in poteka v center Laškega (slika 26). Podatke te vodomerne postaje je mogoče dobiti od leta 1907, z izjemo podatkov med leti 1940 in 1945.V tem času je bilo delovanje postaje prekinjeno. Vodomerna postaja se je leta 1953 prestavila na desni breg Savinje z nespremenjeno stacionažo glede na sotočje Savinje in Save. Ob prestavitvi se je postaja preimenovala v Laško I (šifra postaje 6200) ter nadgradila z limnigrafom. Naslednja nadgradnja se je izvedla leta 2004 z vgradnjo tlačne sonde in radarskega senzorja za spremljanje vodostaja (ARSO, 2021d).
Slika 25: Vodomerna postaja Laško I (lasten vir, 2021)
Tudi na vodomerni postaji Laško izstopata ekstremna poplavna dogodka, ki sta se zgodila leta 1990 in 1998. Leta 1990 je pretok znašal 1406 m³/s, izmerjena gladina vodostaja pa 694 cm. Leta 1998 je vodostaj dosegel 692 cm, pretok pa je znašal 1394 m³/s. Leta 2007 in 2012 pretoki niso presegli vrednosti pretoka s 100-letno povratno dobo, ki znaša 1347 m³/s (ARSO, 2021b).
Vodomerna postaja Laško s svojimi 114 leti delovanja predstavlja eno izmed najpomembnejših vodomernih postaj na reki Savinji in nasploh v Sloveniji.
4.2.7. Vodomerna postaja Veliko Širje (Veliko Širje I )
Vodomerna postaja Veliko Širje (šifra postaje 6210) (slika 27 in 28) predstavlja najbolj dolvodno postajo in s tem tudi zadnjo postajo na reki Savinji. Opazovanje se je začelo leta 1955 na stari postaji Veliko Širje in je trajalo vse do leta 1966. Leta 1967 se je zgradila nova postaja Veliko Širje I na novi lokaciji (ARSO, 2021d).
Slika 26: Lokacija vodomerne postaje Laško I (Atlas voda, 2021)
Slika 27: Merilna letev na vodomerni postaji Veliko Širje II (lastni vir, 2021)
Slika 28: Vodomerna postaja Veliko Širje II (lastni vir, 2021)
Slika 29: Lokacija vodomerne postaje Veliko Širje I (Vir: Atlas voda, 2021)
Kot na vseh gorvodnih merilnih mestih so tudi na merilni postaji Veliko Širje pretoki dosegli visoke vrednosti. A kljub temu niso presegle pretoka s 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013). Največji ekstremni dogodek vzdolž celotne reke Savinje je bil tudi na vodomerni postaji Veliko Širje izmerjen 21. novembra 1990. Takrat je pretok znašal kar 1490 m³/s. Do sedaj je to največji poznani pretok reke Savinje (ARSO, 2021b).
5 REZULTATI IN RAZPRAVA
Ustrezne podatke meritev, pridobljene s strani ARSO, smo za vsako vodomerno postajo prikazali na referenčnem profilu. Za lažjo primerjavo spreminjanja prečnega profila smo določili površino referenčnega prečnega profila pri referenčni višini vodostaja. Določili smo tudi površine prečnih profilov, ki smo jih uporabili v analizi in pri katerih smo spreminjali zgolj potek dna. Tako smo lahko ugotovili spremembe v površini prečnega prereza v odvisnosti od spreminjanja dna vodotoka. Da bi lahko natančneje ugotovili ali se struga v obravnavanem prečnem profilu vodomerne postaje poglablja ali se na mestu odlaga material, smo na vsakem referenčnem profilu vodomerne postaje določili tri točke, v katerih smo opazovali spreminjanje nadmorske višine izrisanih nivelet dna. Pri opazovanju nadmorske višine v posameznem profilu smo uporabili izključno meritve, ki so bile izvedene v prečnem profilu obravnavane vodomerne postaje.
5.1. Vodomerna postaja Solčava
5.1.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Za vodomerno postajo Solčava smo od Agencije RS za okolje (ARSO) pridobili podatke o 11 opravljenih meritvah prečnih profilov. Po pregledu podatkov smo izločili 2 in v nadaljnjih analizah uporabili 9 prečnih profilov. Izbrali smo le podatke, ki so bili pridobljeni v samem prečnem profilu vodomerne postaje oziroma so ti ustrezali prej omenjeni omejitvi območja na 7 m gorvodno oziroma dolvodno. Iz pridobljenih informacij s strani gospe Regine Kolenc ter lastnih izkušenj in opazovanj je izvedba meritev pretoka na zelo spreminjajoči se strugi precej težavna. Dodaten problem predstavljajo prodišča, ki delijo glavni tok vode v strugi. To nam potrjuje tudi dejstvo, da so bile vse obravnavane meritve opravljene s pomočjo merilnika SonTek FT, ki je primeren za opravljanje meritev v plitvejših vodotokih.
Površina referenčnega profila na obravnavani vodomerni postaj znaša 2,27 m². Za določanje površin prečnih prerezov smo izbrali referenčno višino vodostaja, ki jo je imela Savinja ob opravljanju geodetskega posnetka prečnega profila. Ta je takrat znašala 222 cm (slika 30).
Slika 30: Geodetski posnetek referenčnega prečnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
S pomočjo podatkov smo izrisali nivelete dna za posamezne meritve in jih vnesli v referenčni profil, kjer je vsaka niveleta predstavljena s svojo barvo (slika 31).
Izmerili smo površine prečnih prerezov glede na referenčni profil ter referenčno višino vodostaja.
Površine prečnih prerezov smo določili glede na novo niveleto dna, dobljeno površino pa smo nato primerjali z referenčnim profilom. Rezultate smo prikazali v preglednici 3. V levem stolpcu preglednice je datum opravljene meritve, srednji stolpec prikazuje izmerjeno površino glede na izrisano niveleto za posamezno meritev, desni stolpec pa prikazuje spremembo površine glede na površino referenčnega profila v procentih.
Preglednica 3: Površina prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Solčava
Datum Površina[m2] Sprememba površine [%]
20. 06. 2013 0,75 66,96
Iz dobljenih rezultatov smo določili največje spremembe prečnih prerezov. Najmanjšo površino prečnega profila imata meritvi opravljeni 20. 6. 2013 in 13. 2. 2020 (slika 32). Dne 20. 6. 2013 je površina znašala 0,75 m², kar je 23,64 m² manj kot referenčni profil. Dne 13. 2. 2020 pa je površina znašala približno 1 m². Sprememba profila je tako znašala 1,27 m². Pri obeh meritvah gre za več kot 50-odstotno zmanjšanje površine prečnega prereza.
Slika 31: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
Največje povečanje površine prečnega profila smo izmerili 17. 12. 2019 (slika 33). Takrat se je prečni prerez profila povečal za 1.44 m². Sprememba profila glede na referenčni profil je tako znašala kar 63.4
%.
Na vodomerni postaji Solčava je med vsemi podatki bila le redko katera meritev opravljena v prečnem prerezu merilnega mesta. Izmed devetih meritev, ki so bile znotraj razdalje 7m gorvodono oziroma dolvodno od merske postaje, je bila zgolj ena meritev opravljena točno v prečnem profilu merilnega mesta. Ta meritev je bila izvedena 23. 1. 2019. Površina prečnega prereza za ta dan je znašala 2,87 m².
Tako sprememba prečnega profila znaša 26.4 %. Opravljana meritev 13. 2. 2020 se je izvedla 7 m dolvodno, 20. 6. 2013 pa se je izvedla 5 m gorvodno od prečnega profila vodomerne postaje. Tudi meritev 17. 12. 2019 ni bila opravljena v prečnem prerezu vodomerne postaje temveč je bila ta opravljena 5 m dolvodno. Na podlagi tega lahko sklepamo, da obravnavane meritve niso povsem reprezentativne. Prav tako se je treba zavedati, da obravnavani podatki niso bili pridobljeni za namen analize spreminjanja prečnih profilov obravnavanih vodomernih postaj, temveč so to zgolj posredno
Slika 32: Izrisana niveleta dna obravnavanih meritev z najmanjšo površino prečnega prereza na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
Slika 33: Izrisana niveleta dna za podatke 17. 12. 2019 na referenčnem profilu vodomerne postaje Solčava (ARSO, 2021d)
pridobljeni podatki iz podatkov meritev pretoka. Tako je velika verjetnost, da z interpretacijo teh podatkov opis razmer v strugi ni najboljši.
5.1.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev Iz analize v poglavju 5.1.1 smo dobili podatke o spremembi površine posameznih profilov, ki se navezujejo na referenčni profil ter referenčno gladino vode. Površine prečnih profilov smo izmerili za vse meritve znotraj prej omenjenega omejitvenega območja vodomerne postaje. Za vodomerno postajo Solčava smo izbrali 9 meritev prečnih profilov, ki so bile opravljene znotraj prej omenjene omejitve. Od devetih meritev je bila zgolj ena meritev izvedena znotraj prečnega profila vodomerne postaje. Ker Solčava predstavlja prvo vodomerno postajo v verigi vodomernih postaj na reki Savinji, smo zato obravnavali vse meritve. Za določitev nadmorske višine nivelete dna smo si izbrali tri točke znotraj referenčnega profila (slika 34). Točke smo si izbrali tako, da smo dobili čim bolj relevantno informacijo o tem, ali se struga poglablja ali ne. Eno točko smo določili v najnižjem delu referenčnega profila (S2), kjer lahko sklepamo, da gre za matico toka in nekoliko večji delni pretok. Drugi dve toči (S1 in S3) pa smo določili na robovih obravnavanega referenčnega profila (slika 34).
Odčitane nadmorske višine nivelete dna v obravnavanih točkah smo prikazali v preglednici 4.
Slika 34: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
Preglednica 4: Nadmorske višine nivelet v obravnavanih točkah S1, S2, S3 referenčnega profila vodomerne postaje Solčava.
Dobljene nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah smo primerjal z nadmorsko višino nivelete dna referenčnega profila v teh točkah. Nadmorska višina nivelete dna referenčnega profila v točki S1 je 636,62 m, v S2 je 636,58 m v S3 pa 636,71 m. Spremembe smo prikazali v preglednici 5.
Preglednica 5 : Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah S1, S2 in S3 glede na referenčni profil
Sprememba nadmorskih višin nivelete dna v točkah S1, S2, S3 [m]
Datum S1 S2 S3
Če pogledamo dobljene nadmorske višine za točko S1, nam te prikazujejo, da se prečni profil v tem delu ne poglablja v primerjavi z nadmorsko višino referenčnega profila. Poglobitev struge v točki S1 nam prikazujeta samo meritvi opravljeni dne 17. 12. 2019 ter 23. 1. 2019. Vidimo, da se sprememba nadmorske višine giblje zgolj od 5 do 13 cm, kar predstavlja zanemarljivo malo spreminjanje.
Na točki S2, ki smo jo določili v najglobljem delu referenčnega profila, so spremembe precej podobne.
Iz prikazanih rezultatov v preglednici 5 lahko vidimo, da se je dno struge v točki S2 nekoliko bolj poglabljalo. Največjo poglobitev struge smo določili za meritev dne 23. 1. 2019, kjer se je struga poglobila za 22 cm glede na referenčni profil.
Datum m N.V. S1 m N.V. S2 m N.V. S3
V točki S3 sta zajeti zgolj dve obravnavani meritvi prečnega profila. Iz prej prikazanih izrisanih krivulj obravnavanih meritev nivelete dna smo na sliki 25 videli, da so bile te opravljene večinoma v desnem delu struge vodotoka. To nam nazorno opiše, kje je matica toka oziroma kje teče večji del vode v strugi.
Zgoraj prikazane primerjave nadmorskih višin referenčnega prečnega profila ter nadmorskih višin obravnavanih meritev niso povsem reprezentativne. Večina meritev je opravljenih vsaj 5 m gorvodno od referenčnega profila, zato na podlagi primerjav ne moremo trditi, da se struga poglablja, oziroma da se v njej akumulira erodiran material. Prav tako vodomerna postaja Solčava leži na odseku reke Savinje, kjer je njena erozijska dejavnost zelo velika in je spreminjanje razmer v strugi relativno konstantno.
5.2. Vodomerna postaja Nazarje
5.2.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Na vodomerni postaji Nazarje smo pridobili 79 podatkov o opravljenih meritvah prečnih profilov. Te so bile opravljene med leti 2003 do 2020. Po pregledu podatkov je 63 podatkov ustrezalo pogoju, da so bile meritve le-teh opravljene znotraj meje 7 m gorvodno oziroma dolvodno od obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje.
Geodetski posnetek referenčnega profila je bil posnet 23. 7. 2020. Površina prečnega prereza je takrat znašala 24 m² (slika 35), višina vodostaja pa 49 cm.
Slika 35: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Nazarje (ARSO, 2021d)
Iz izbranih podatkov meritev prečnih profilov smo izrisali nivelete dna in jih umestili v referenčni profil, kjer smo določili tudi površine posameznega prečnega profila (slika 36).
Slika 36: Izrisane nivelete dna posameznih meritev na referenčni prečni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)
Izmerjene površine prerezov so prikazane v preglednici 6.
Preglednica 6: Površine prečnih prerezov opravljenih meritev na vodomerni postaji Nazarje
Datum Površina[m²] Sprememba površine [%]
28. 08. 2003 20,53 14,46
08. 10. 2015 23,66 1,42
Iz dobljenih rezultatov vidimo, da je bilo največje povečanje površine prečnega prereza izmerjeno 11.
1. 2007 (slika 37). Izmerjena površina prereza znaša 25.73 m², kar predstavlja povečanje površine za 7
% glede na referenčni profil. Obravnavana meritev je bila izmerjena v samem profilu vodomerne postaje Nazarje.
Slika 37: Izrisana niveleta dna meritve 11. 1. 2007 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)
… nadaljevanje preglednice 6
Največje zmanjšanje površine prečnega profila (slika 38) so pokazali podatki izmerjeni dne 23. 7. 2019.
Izmerjena površina znaša 14,9 m², kar predstavlja kar 37,8-odstotno zmanjšanje površine prečnega prereza. Tudi ta meritev je bila opravljena v samem prečnem profilu vodomerne postaje.
5.2.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev Na vodomerni postaji Nazarje je bilo znotraj prečnega profila vodomerne postaje posnetih več meritev.
S pomočjo zbranih meritev in ob upoštevanju že predstavljene omejitve je bilo za analizo izbranih 20 meritev, opravljenih v prečnem profilu vodomerne postaje. Tako kot za vodomerno postajo Solčava smo si tudi za vodomerno postajo Nazarje izbrali tri primerjalne točke. Te točke smo umestili v referenčni profil tako, da čim bolje opišejo dogajanje v strugi vodotoka. Zopet smo eno točko (N2) umestili v najgloblji del referenčnega profila, drugi dve (N1 in N3) pa smo umestili na rob profila (slika 39).
Odčitane nadmorske višine obravnavanih meritev smo prikazali v preglednici 7.
Preglednica 7: Nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah N1, N2, N3 referenčnega profila vodomerne postaje Nazarje
Slika 38: Izrisana niveleta dna meritve 23. 7. 2019 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)
Slika 39: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Nazarje
se nadaljuje …
20. 10. 2006 337,09 336,06 336,41
Dobljene nadmorske višine nivelet v obravnavanih točkah smo primerjali z nadmorsko višino nivelete dna referenčnega profila v teh točkah. Nadmorska višin nivelete dna referenčnega profila v točki N1 je 336,71 m, v N2 je 336,26 m in v N3 pa 336,81 m. Dobljeni rezultati primerjav so prikazani v preglednici 8.
Preglednica 8: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah N1, N2 in N3 v primerjavi z referenčnim profilom
Sprememba nadmorskih višin nivelete dna v točkah N1, N2, N3 [m]
Datum N1 N2 N3
V točki N1 je bila izmerjena navečja poglobitev dna struge dne 2. 4. 2009. Struga se je v tej točki takrat poglobila za približno 20 cm v primerjavi z referenčnim profilom. Kljub temu večina meritev nakazuje, da se struga v tej točki ni poglabljala. Vidimo, da se je na tem delu odložil material, ki je 20. 10. 2006 povzročil dvig nivelete dna za skoraj 40 cm.
Iz dobljenih rezultatov za točko N2 vidimo, da se je tudi tukaj material odlagal. Če podrobneje pogledamo dobljene spremembe nadmorske višine vidimo, da je zgolj ena meritev več, ki ponazarja odlaganje materiala v strugi v primerjavi z meritvami, ki ponazarjajo poglabljanje struge. Izmerjene vrednosti, ki ponazarjajo odlaganje materiala so večje kot vrednosti, ki ponazarjajo poglabljanje struge.
Pri analizi nadmorskih višin nivelete v točki N3 je prav tako mogoče razbrati, da je potek nivelete dna pri večini meritev višji od nivelete referenčnega profila.
Nanos materiala je dne 2. 4. 2009 v točki N3, niveleto dna struge zvišal tudi za 32 cm, poglobila pa se je največ za 9 cm.
Na podlagi dobljenih meritev za vodomerno postajo Nazarje lahko sklepamo, da se struga Savinje v tem delu ne poglablja. Pri večini meritev se je izkazalo, da je v obravnavanem prečnem profilu niveleta dna potekala višje v primerjavi z niveleto referenčnega profila.
5.3. Vodomerna postaja Letuš
5.3.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Za vodomerno postajo Letuš smo imeli 69 meritev prečnega profila struge. Iz nabora podatkov smo izbrali 32 meritev, ki so ustrezale pogoju za izbor meritve. Geodetski posnetek obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje Letuš (slika 40), je bil posnet 1. 12. 2020 in je prikazan na sliki 32. Površina
Za vodomerno postajo Letuš smo imeli 69 meritev prečnega profila struge. Iz nabora podatkov smo izbrali 32 meritev, ki so ustrezale pogoju za izbor meritve. Geodetski posnetek obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje Letuš (slika 40), je bil posnet 1. 12. 2020 in je prikazan na sliki 32. Površina