DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVOLjubljana, 2021

za gradbeništvo in geodezijo

DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO

Ljubljana, 2021

Hrbtna stran: 2021

TILEN PINTER

SPREMENLJIVOST PREČNIH PROFILOV VODOMERNIH POSTAJ POREČJA SAVINJE

PINTER TILEN

gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

Somentor/-ica:

Član komisije:

Ljubljana, _____________

Diplomska naloga št.:

Graduation thesis No.:

TILEN PINTER

SPREMENLJIVOST PRE Č NIH PROFILOV VODOMERNIH POSTAJ PORE Č JA SAVINJE

VARIABILITY OF THE RIVER PROFILES OF THE GAUGING STATIONS IN THE SAVINJA

RIVER CATCHMENT

izr. prof. dr., Mojca Šraj asist. dr., Mira Kobold

STRAN ZA POPRAVKE

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

»Ta stran je namenoma prazna.«

BIBLIOGRAFSKO DOKUMENTACIJSKA STRAN

UDK: 556.53(043.2)

Avtor: Tilen Pinter

Mentor: izr. prof. dr. Mojca Šraj Somentor: asist. dr. Mira Kobold

Naslov: Spremenljivost rečnih profilov vodomernih postaj porečja Savinje Tip dokumenta: Diplomska naloga – univerzitetni študij

Obseg in oprema: 99. str.

Ključne besede: Rečni profili, vodomerne postaje, Savinja

Izvleček

V Sloveniji imamo vzpostavljeno hidrološko mrežo vodomernih postaj, s pomočjo katere spremljamo razmere v vodotokih skoraj v realnem času. Sočasno pa se na vodomernih postajah izvajajo tudi občasne meritve pretokov za potrebe izdelave in posodabljanje pretočnih krivulj. Ker se v zadnjih letih za ta namen uporabljajo sodobni akustični merilniki, nam le-ti omogočajo tudi hkratno merjenje geometrije prečnega prereza.

V nalogi smo predstavili obdelavo podatkov meritev prečnih profilov in prikazali njihovo spreminjanje za sedem vodomernih postaj na reki Savinji. Primerjali smo spremenljivost površin prečnih profilov glede na geodetski posnetek prečnega profila obravnavane vodomerne postaje in nadmorske višine nivelete dna v izbranih točkah znotraj prečnega profila vodomerne postaje.

Rezultati analiz prikazujejo nenehno spreminjanje prečnih profilov zaradi odlaganja in odnašanja sedimentov. Ugotovili smo, da je večina največjih sprememb posledica odlaganja materiala. Vseeno pa dobljeni rezultati kažejo, da se struga Savinje v obravnavanih prečnih profilih dolgoročno gledano vseeno poglablja.

»Ta stran je namenoma prazna.«

BIBLIOGRAPHIC DOCUMENTALISTIC INFORMATION

UDC: 556.53(043.2)

Author: Tilen Pinter

Supervisor: izr. prof. dr. Mojca Šraj Co-supervisor: asist. dr. Mira Kobold

Title: Variability of the river profiles of the gauging stations in the Savinja River catchment

Document type: Graduation Thesis – University studies Lenght and materials:

Key words: River profile, water gauging station, Savinja

Abstract

Slovenia has a contemporary hydrological network of water gauging stations that monitor the situation of the watercourse in near real-time. At the same time, the occasional measurements of discharge are conducted at these stations in order to create and update rating curves. Modern acoustic gauges which have been used in recent years also enable the simultaneous measurement of the geometry of the cross- section.

The present work presents the data analysis of the measurements of cross-sections and the representation of the changes in seven water gauging stations on Savinja river. We compared the variability of the surface of cross-sections with respect to the geodetic image of the river profile of a chosen gauging station was compared and the elevation of the river bottom level at points within the cross-section of the water gauging station.

The results of the analysis show constant changes of the cross-section due to the erosion and accumulation of sediments. We found that most of the largest changes are due to material deposition.

However, the obtained results show that the Savinja riverbed is still deepening in a long-term perspective.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Mojci Šraj, somentorici asist. dr. Miri Kobold ter preostalim zaposlenim Agencije RS za okolje, s pomočjo katerih sem uspešno izdelal diplomsko nalogo.

Zahvalil bi se tudi svoji družini, ki so me podpirali in spodbujali v času dosedanjega študija, ter vsem prijateljem, ki so mi pomagali v času mojega študija.

»Ta stran je namenoma prazna.«

KAZALO VSEBINE

STRAN ZA POPRAVKE ... I BIBLIOGRAFSKO DOKUMENTACIJSKA STRAN ... III BIBLIOGRAPHIC DOCUMENTALISTIC INFORMATION ... V ZAHVALA ... VI

1 UVOD... 2

1.1. Cilji diplomske naloge ... 2

2 HIDROLOŠKA MERSKA MREŽA IN MERITVE ... 4

2.1. Hidrološka mreža Slovenije ... 4

2.2. Pomembnejše merjene spremenljivke na vodomernih postajah v Sloveniji ... 6

2.2.1. Vodostaj ... 6

2.2.2. Pretok ... 6

2.2.3. Temperatura vode ... 7

2.3. Vsebnost suspendiranih snovi ... 8

2.3.1. Prenos sedimentov ... 8

3 METODE ... 11

4 PODATKI ... 18

4.1. Savinja ... 18

4.2. Obravnavane vodomerne postaje na reki Savinji ... 18

4.2.1. Vodomerna postaja Solčava ... 19

4.2.2. Vodomerna postaja Nazarje ... 21

4.2.3. Vodomerna postaja Letuš ... 22

4.2.4. Vodomerna postaja Medlog ... 24

4.2.5. Vodomerna postaja Celje brv (Celje brv II) ... 25

4.2.6. Vodomerna postaja Laško (Laško I)... 26

4.2.7. Vodomerna postaja Veliko Širje (Veliko Širje I ) ... 27

5 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 30

5.1. Vodomerna postaja Solčava ... 30

5.1.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev ... 30

5.1.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev ... 34

5.2. Vodomerna postaja Nazarje ... 36

5.2.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev ... 36

5.2.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev ... 41

5.3. Vodomerna postaja Letuš ... 43

5.3.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev ... 43

5.3.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev ... 48

5.4. Vodomerna postaja Medlog ... 49

5.4.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev ... 49

5.4.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev ... 53

5.5. Vodomerna postaja Celje brv II ... 54

5.5.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev ... 54

5.5.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev ... 58

5.6. Vodomerna postaja Laško I ... 59

5.6.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev ... 59

5.7. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev ... 63

5.8. Vodomerna postaja Veliko Širje ... 65

5.8.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev ... 65

5.8.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev ... 71

5.9. Grafični prikaz in interpretacija rezultatov obravnavanih površin prečnih prerezov ... 73

5.10. Grafični prikaz in interpretacija rezultatov obravnavanih nadmorskih višin nivelet dna prečnih prerezov obravnavanih vodomernih postaj ... 77

6 ZAKLJUČKI ... 81

VIRI... 82

»Ta stran je namenoma prazna.«

Kazalo slik

Slika 1: Število delujočih vodomernih postaj na površinskih vodah v posameznih obdobjih (Vir: Kobold,

2010) ... 4

Slika 2: Hidrološka mreža Slovenije (vir: ARSO, 2021a) ... 5

Slika 3 : Prikaz hitrostnega polja, dobljenega s pomočjo ADCP merilnika (Vir: Mueller, 2013) ... 7

Slika 4: Opravljanje meritev z instrumentom SonTek FT (lasten vir fotografije, 2021) ... 7

Slika 5: Hidrološka mreža Slovenije z vrisanimi vodomernimi postajami, na katerih se beleži prenos suspendiranega materiala (Vir: ARSO, 2021a) ... 9

Slika 6: Solitax SC merilnik (vir: Hach) ... 9

Slika 7: Prikaz geodetskega posnetka prečnega prereza struge na vodomerni postaji Veliko Širje I ... 12

Slika 8: Podatkovni zapis merilnika ADCP (vir: ARSO, 2021d) ... 13

Slika 9: Podatkovni zapis merilnika SonTek FT (vir: ARSO, 2021d) ... 13

Slika 10: Prikaz izračuna točk poteka dna prečnega prereza iz podatka o pretoku, višini vodne gladine ter začetne kote vodomerne late ... 14

Slika 11: Primer prikaza dobljenih podatkov na referenčnem prečnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje II za leto 2003, 2004, 2017 in 2020 (vir: ARSO, 2021d) ... 16

Slika 12: Prikaz dobljenih podatkov na referenčnem prečnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje I za obdobje med letom 2003 in 2020 (ARSO, 2021c) ... 17

Slika 13: Porečje Savinje z vrisanimi obravnavanimi vodomernimi postajami ... 19

Slika 14: Vodomerna postaja Solčava (lasten vir, 2021) ... 20

Slika 15: Lokacija vodomerne postaje Solčava (Vir: Atlas voda, 2021) ... 20

Slika 16: Vodomerna postaja Nazarje (lasten vir, 2021) ... 21

Slika 17: Vodomerna postaja Nazarje ( lasten vir, 2021) ... 21

Slika 18: Lokacija vodomerne postaje Nazarje (Vir: Atlas voda, 2021) ... 22

Slika 19: Vodomerna postaja Letuš ( lasten vir, 2021) ... 23

Slika 20: Lokacija vodomerne postaje Letuš ( Vir: Atlas voda, 2021) ... 23

Slika 21: Vodomerna postaja Medlog (lasten vir, 2021) ... 24

Slika 22 : Lokacija vodomerne postaje Medlog (Vir: Atlas voda, 2021) ... 24

Slika 23: Vodomerna postaja Celje brv II (lastni vir, 2021) ... 25

Slika 24: Lokacija vodomerne postaje Celje brv (Vir: Atlas voda, 2021) ... 25

Slika 25: Vodomerna postaja Laško I (lasten vir, 2021) ... 26

Slika 26: Lokacija vodomerne postaje Laško I (Atlas voda, 2021) ... 27

Slika 27: Merilna letev na vodomerni postaji Veliko Širje II (lastni vir, 2021) ... 28

Slika 28: Vodomerna postaja Veliko Širje II (lastni vir, 2021) ... 28

Slika 29: Lokacija vodomerne postaje Veliko Širje I (Vir: Atlas voda, 2021) ... 29

Slika 30: Geodetski posnetek referenčnega prečnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d) ... 31 Slika 31: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d) ... 32 Slika 32: Izrisana niveleta dna obravnavanih meritev z najmanjšo površino prečnega prereza na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d) ... 33 Slika 33: Izrisana niveleta dna za podatke 17. 12. 2019 na referenčnem profilu vodomerne postaje Solčava (ARSO, 2021d) ... 33 Slika 34: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d) ... 34 Slika 35: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Nazarje (ARSO, 2021d) ... 37 Slika 36: Izrisane nivelete dna posameznih meritev na referenčni prečni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d) ... 38 Slika 37: Izrisana niveleta dna meritve 11. 1. 2007 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d) ... 40 Slika 38: Izrisana niveleta dna meritve 23. 7. 2019 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d) ... 41 Slika 39: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Nazarje ... 41 Slika 40: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d) ... 44 Slika 41: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d) ... 45 Slika 42: Izrisana niveleta dna obravnavane meritve na referenčnem profilu vodomerne postaje Letuš (ARSO, 2021d) ... 47 Slika 43: Izrisana niveleta dna obravnavane meritve na referenčnem profilu vodomerne postaje Letuš (ARSO, 2021d) ... 47 Slika 44: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d) ... 48 Slika 45: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno višino vodostaja na vodomerni postaji Medlog (ARSO, 2021d) ... 51 Slika 46: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Medlog (ARSO, 2021d) ... 52 Slika 47: Izrisane nivelete dna obravnavanih meritev na referenčnem profilu vodomerne postaje Medlog ... 53 Slika 48: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno višino vodostaja vodomerne postaje Celje brv II (ARSO, 2021d) ... 55

Slika 49: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Celje

brv II (ARSO, 2021d) ... 56

Slika 50: Izrisane nivelete obravnavanih meritev na referenčnem profilu vodomerne postaje Celje brv II (ARSO, 2021d) ... 58

Slika 51 : Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Celje brv II (ARSO, 2021d) ... 58

Slika 52: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisanim referenčnim vodostajem za vodomerno postajo Laško I (ARSO, 2021d) ... 60

Slika 53: Referenčni profil z vrisanimi niveletami posameznih meritev na vodomerni postaji Laško I (ARSO, 2021d) ... 61

Slika 54: Izrisana niveleta dna obravnavane meritve na referenčnem profilu vodomerne postaje Laško I (ARSO, 2021d) ... 63

Slika 55: Izrisana niveleta dna obravnavane meritve na referenčnem profilu vodomerne postaje Laško I (ARSO, 2021d) ... 63

Slika 56: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Laško I (ARSO, 2021d) ... 63

Slika 57: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisanim referenčnim vodostajem za vodomerno postajo Veliko Širje I (ARSO, 2021d) ... 67

Slika 58: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezne meritve na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO, 2021d) ... 68

Slika 59: Izrisana niveleta dna obravnavanih meritev na referenčnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje I (ARSO, 2021d) ... 70

Slika 60: Izrisana niveleta dna obravnavane meritve na referenčnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje I (ARSO, 2021d) ... 71

Slika 61: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Veliko Širje I ... 71

Slika 62: Sprememba površine obravnavanih prečnih prerezov na vodomerni postaji Solčava ... 73

Slika 63: Sprememba površine obravnavanih prečnih prerezov na vodomerni postaji Nazarje ... 74

Slika 64: Sprememba površine obravnavanih prečnih prerezov na vodomerni postaji Letuš ... 74

Slika 65: Sprememba površine obravnavanih prečnih prerezov na vodomerni postaji Celje brv II ... 75

Slika 66: Sprememba površine obravnavanih prečnih prerezov na vodomerni postaji Laško I ... 75

Slika 67: Sprememba površine obravnavanih prečnih prerezov na vodomerni postaji Veliko Širje I .. 76

Slika 68: Sprememba nivelete dna meritev na vodomerni postaji Solčava ... 77

Slika 69: Sprememba nivelete dna meritev na vodomerni postaji Nazarje ... 78

Slika 70: Sprememba nivelete dna meritev na vodomerni postaji Letuš ... 78

Slika 71: Sprememba nivelete dna meritev na vodomerni postaji Celje brv II ... 79

Slika 72: Sprememba nivelete dna meritev na vodomerni postaji Laško I ... 79

Slika 73: Sprememba nivelete dna meritev na vodomerni postaji Veliko Širje I ... 80

»Ta stran je namenoma prazna.«

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Prikaz maksimalnega pretoka na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO,2021b) ... 18

Preglednica 2: Prikaz minimalnega pretoka na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO,2021b) ... 18

Preglednica 3: Površina prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Solčava ... 32

Preglednica 4: Nadmorske višine nivelet v obravnavanih točkah S1, S2, S3 referenčnega profila vodomerne postaje Solčava. ... 35

Preglednica 5 : Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah S1, S2 in S3 glede na referenčni profil ... 35

Preglednica 6: Površine prečnih prerezov opravljenih meritev na vodomerni postaji Nazarje ... 39

Preglednica 7: Nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah N1, N2, N3 referenčnega profila vodomerne postaje Nazarje ... 41

Preglednica 8: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah N1, N2 in N3 v primerjavi z referenčnim profilom ... 42

Preglednica 9: Površine prečnih prerezov opravljenih meritev na vodomerni postaji Letuš ... 46

Preglednica 10: Nadmorske višine obravnavanih meritev na vodomerni postaji Letuš ... 48

Preglednica 11: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah N1, N2 in N3 v primerjavi z referenčnim profilom ... 49

Preglednica 12: Površine prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Medlog ... 53

Preglednica 13: Površine prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Celje Brv II... 57

Preglednica 14: Nadmorske višine obravnavanih meritev na vodomerni postaji Celje brv I ... 58

Preglednica 15: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah C1, C2 in C3 v primerjavi z referenčnim profilom ... 59

Preglednica 16: Površine prečnih profilov posamezne meritve na vodomerni postaji Laško I ... 62

Preglednica 17: Nadmorske višine obravnavanih meritev na vodomerni postaji Laško I ... 64

Preglednica 18: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah LA1, LA2 in LA3 v primerjavi z referenčnim profilom ... 64

Preglednica 19: Površine prečnih prerezov posamezne meritve na vodomerni postaji Veliko Širje I .. 69

Preglednica 20: Površine prečnih profilov posamezne meritve na vodomerni postaji Veliko Širje I ... 71

Preglednica 21: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah V1, V2 in V3 v primerjavi z referenčnim profilom. ... 72

»Ta stran je namenoma prazna.«

1 UVOD

Reka Savinja teče po Savinjski dolini vse do izliva v reko Savo (Kolbezen, 1998). Na svoji poti reka odnaša in premešča snovi dolvodno v smeri toka. Posledice erozije struge privedejo do odlaganja snovi oziroma poglabljanja struge na določenih delih vodotoka (Ulaga, 2005). Za spremljanje stanja površinskih voda v Sloveniji ima Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) vzpostavljeno mrežo merilnih mest, s pomočjo katere beležimo podatke od leta 1850 (ARSO, 2016). Mrežo sestavljajo samodejne vodomerne postaje in vodomerne postaje, na katerih se odčitki meritev izvajajo ročno.

Vodomerne postaje na merilnih mestih so se skozi zgodovino nadgrajevale z naprednejšimi merilnimi inštrumenti, vse več pa se jih je nadgradilo tudi v samodejne vodomerne postaje (AMP). Zadnje večje posodobitve vodomernih postaj hidrološke mreže Slovenije so se izvedle znotraj projekta BOBER, ki se je izvajal med letoma 2009 in 2015 (ARSO, 2021a). Postaje hidrološke mreže Slovenije nam danes omogočajo pridobivanje podatkov o dogajanju v vodotokih skoraj v realnem času. Kljub naprednemu samodejnemu opazovanju na vodomernih postajah je občasno treba opraviti meritve tudi ročno. ARSO občasno izvaja ročne meritve pretokov za potrebe izdelave in posodabljanja pretočnih krivulj. Iz podatkov o pretoku smo pridobili geometrijske podatke prereza prečnih profilov, ki smo jih uporabili v diplomski nalogi (ARSO, 2021a).

Dobljene geometrijske podatke o prečnih prerezih smo primerjali z geodetskim posnetkom prečnega profila vodomerne postaje. Meritve pretoka se ne izvajajo vedno znotraj prečnega profila vodomerne postaje, zato geometrijski podatki ne opisujejo realnega prečnega profila vodomerne postaje. S pomočjo ARSO (Kolenc, 2021) smo določili omejitev lokacije, kjer so bile meritve opravljene, da bodo te lahko upoštevane v primerjavah z geodetskim posnetkom, posnetim v prečnem profilu vodomerne postaje.

Izbrali smo podatke meritve pretokov, ki so bili izmerjeni 7 metrov gorvodno oziroma dolvodno od obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje.

1.1. Cilji diplomske naloge

Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno je spreminjanje prečnih profilov na vodomernih postajah ARSO v porečju reke Savinje. V ta namen smo od ARSO pridobili geometrijske podatke prečnega profila struge, pridobljene pri opravljanju občasnih meritev pretoka z merilnikom SonTek FT in ADCP (ARSO,2021), na podlagi katerih smo opravili analize spreminjanja prečnih profilov vodomernih postaj na reki Savinji. Obravnavali smo sedem vodomernih postaj. Prva vodomerna postaja na reki Savinji se nahaja v Solčavi, tej sledijo Nazarje, Letuš, Medlog, Celje brv II, Laško I ter Veliko Širje I, ki se nahaja le nekaj sto metrov gorvodno od sotočja reke Savinje in Save (ARSO, 2021a). Za namen naloge smo pridobili podatke o izmerjenih prečnih profilih za obdobje od leta 2003 do 2020.

Podatke o geometriji izmerjenih prečnih profilih smo pridobili iz podatkov o pretokih.

V nalogi je bilo treba ugotoviti, kako so se spreminjale nivelete dna opravljenih meritev glede na referenčni geodetski posnetek obravnavanih prečnih profilov na posamezni vodomerni postaji. S pomočjo analize spreminjanja površine prečnih prerezov ter spremembe nivelete dna v izbranih točkah je bilo treba ugotoviti, ali gre za poglabljanje struge vodotoka v obravnavanih prečnih profilih in jih časovno opredeliti.

2 HIDROLOŠKA MERSKA MREŽA IN MERITVE 2.1. Hidrološka mreža Slovenije

Hidrološko mrežo Slovenije sestavlja hidrološki monitoring podzemnih voda in hidrološki monitoring površinskih voda, ki zajema meritve na rekah, jezerih in morju. Monitoring površinskih voda sega v čas avstro-ogrske monarhije, kjer so se začela občasna opazovanja vodotokov (Bat, 2008). Sprva je šlo zgolj za odčitavanje vodne gladine. Sledil je začetek spremljanja še ostalih vodnih količin ter postopno vzpostavljanje hidrološke mreže za opazovanje površinskih voda. Merilna mesta so začeli opremljati tudi z napravami oziroma inštrumenti, ki so omogočali kontinuirno spremljanje stanja. Že leta 1940 je na slovenskih vodotokih delovalo 121 vodomernih postaj (slika 1) (Kobold, 2010). Dve leti po koncu druge svetovne vojne se je število vodomernih postaj povečalo na 124 (Kobold, 2010). Do leta 1980 je število vodomernih postaj naraščalo. Te so zagotavljale vse boljšo pokritost območja ter z vgradnjo limnigrafov tudi vse bolj kakovostne podatke. Po letu 1980 se je začelo nadgrajevanje klasičnih postaj v avtomatske. Podatkovne zapise z limnigrafov pa je tako nadomestil digitalni zapis. Veliko postaj je bilo tudi ukinjenih (Kobold, 2010).

Glavno gonilo razvoja hidrološke mreže (sika 2) so bili predvsem skrb za poplavno varnost, energetska in tehnološka izraba vode ter skrb za vodooskrbo in varovanje okolja (Kobold, 2010).

Razvoj monitoringa omogoča dostop do več tipov hidroloških podatkov, kot so temperatura, višina vodostaja in pretok. Na posameznih vodomernih postajah pa se meri tudi električna prevodnost ter količina suspendiranih snovi in motnost (ARSO, 2021a). Z nadgradnjo merilnih mest ARSO zagotavlja pridobivanje zanesljivejših in sprotnih hidroloških podatkov, ki omogočajo boljše spremljanje dogajanja v vodotokih in so pomembni zlasti za ukrepanje ob izrednih hidroloških dogodkih.

Slika 1: Število delujočih vodomernih postaj na površinskih vodah v posameznih obdobjih (Vir: Kobold, 2010)

Slika 2: Hidrološka mreža Slovenije (vir: ARSO, 2021a)

Med letoma 2009 in 2015 je v okviru projekta BOBER (Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve) potekala posodobitev oziroma nadgradnja obstoječih vodomernih postaj ter dograditev novih (Roškar, 2015). Trenutno se opazovanje in izvajanje meritev hidroloških parametrov izvaja na 202 vodomernih postajah. 198 vodomernih postaj je na tekočih vodah, 4 pa so na stoječih vodah (ARSO, 2021a). Na vodomernih postajah se občasno izvajajo meritve pretoka, ki služijo za določitev funkcijske odvisnosti vodostaja in pretoka oziroma pretočne krivulje. S pomočjo te funkcije se preračuna vodostaj v pretok.

Vodostaj je osnovni parameter, ki se ga spremlja na vodomernih postajah, spremlja pa se tudi temperaturo vode, na izvirih pa še električno prevodnost. Na devetih vodomernih postajah se izvaja tudi monitoring suspendiranih snovi in motnosti (ARSO, 2021a). Prenos podatkov s samodejnih merilnih postaj hidrološke mreže Slovenije poteka samodejno in sproti, tako imamo na voljo podatke skoraj v realnem času. Na preostalih vodomernih postajah se izvaja dnevno opazovanje oziroma se opravljajo občasne meritve (ARSO, 2021a).

Zaradi spreminjanja prečnega ter tudi vzdolžnega prereza v območju posameznega rečnega profila se v odvisnosti od vodostaja spreminja tudi količina vode, ki priteče skozi obravnavani profil. Količino pretečene vode imenujemo pretok (Q), ki je eden iz med pomembnejših merjenih parametrov na vodomerni postaji. Pretok izražamo v m³/s. Izračun pretoka se izvaja po metodi hitrost-površina (ISO 748:1997), pri čemer je treba opravljati meritve geometrije prečnega prereza struge vodotoka ter meritve hitrosti vode v obravnavanem prečnem prerezu.

2.2. Pomembnejše merjene spremenljivke na vodomernih postajah v Sloveniji 2.2.1. Vodostaj

Ena iz med pomembnejših spremenljivk, ki jih ARSO beleži na vodomernih postajah, je vodostaj (ARSO, 2021). Gre za hidrološko spremenljivko, ki jo označujemo s črko H ter podajamo v cm.

Vodostaj predstavlja višino vodne gladine ob določenem času na vodomerni postaji oziroma na lokaciji, kjer se izvajajo meritve vodostaja. Podatke o vodostaju lahko pridobimo po več različnih metodah. Ena izmed njih je trenutno odčitavanje višine vodomerne gladine na vodomerni merski letvi. Za zvezne grafične zapise višine vodne gladine se uporablja limnigraf, digitalne zapise pa omogočajo meritve samodejne postaje, ki se izvajajo v intervalu 10 minut. Pri opravljanju meritev vodostajev na vodomernih postajah je treba upoštevati načela standarda ISO 4373:1995 ter priporočila Svetovne meteorološke organizacije Guide to hydrological practices (WMO, No. 168), (ARSO, 2021a).

2.2.2. Pretok

Po opravljenih meritvah geometrije prečnega prereza struge ter hitrosti vode lahko določamo količino vode, ki teče skozi obravnavani prečni profil. Količina le-te je odvisna od vodostaja ter karakteristik prečnega kot tudi vzdolžnega prereza struge vodotoka.

Za pridobivanje podatkov o geometriji prečnega prereza struge ter hitrosti se glede na hidrološko stanje in vodomerni prerez opravljajo meritve z različnimi inštrumenti. Pri globljih profilih se uporablja akustični Dopplerjev merilnik (ADCP), pri nekoliko plitvejših vodotokih pa se za pridobivanje točkovnih hitrosti ter vzporedno tudi geometrije struge uporablja ultrazvočno krilo (SonTek FT) (ARSO, 2018).

Meritev površine prečnega prereza ter hitrostnega polja z ADCP merilnim inštrumentom (slika 3) lahko opravljamo na več načinov. Eden iz med njih je, da inštrument prevlečemo čez strugo od ene do druge brežine vodotoka s pomočjo dveh vrvi. Pri tej metodi eden od izvajalcev vleče vrv, ki je pritrjena na čolniček oziroma merilni inštrument, drugi pa vrv popušča, da se lahko čolniček giblje prečno na smer toka vode. Lahko pa se čolniček z merilno napravo povleče tudi čez most oziroma s pomočjo namensko narejene žične premostitve. Z uporabo modernejših metod od leta 2010 v Sloveniji ARSO opravlja meritve pretokov tudi z daljinsko vodenimi čolnički (ARSO, 2016).

Opravljanje meritev z napravo SonTek FT (slika 4) poteka tako, da se izvajalec sprehodi čez strugo vodotoka in v posamezni točki vodotoka izmeri hitrost na različni globini. Z meritvami mora čim bolj zajeti razmere v strugi, zato se število le-teh prilagaja razmeram. Z meritvami dobimo hitrost vode v določenih točkah ter tudi geometrijo prečnega prereza.

2.2.3. Temperatura vode

Temperatura vode se na vodomernih postajah v Sloveniji meri s pomočjo digitalnih oziroma alkoholnih termometrov, ki so posebej zaščiteni v kovinskih ohišjih. Na samodejnih merilnih postajah se kontinuirne meritve v 10-minutnih intervalih opravljajo z uporovnimi termometri. Zahtevana točnost meritev temperature znaša 0,1 °C ( ARSO, 2018).

Slika 3 : Prikaz hitrostnega polja, dobljenega s pomočjo ADCP merilnika (Vir: Mueller, 2013)

Slika 4: Opravljanje meritev z instrumentom SonTek FT (lasten vir fotografije, 2021)

2.3. Vsebnost suspendiranih snovi 2.3.1. Prenos sedimentov

Rečni nanos oziroma erodiran material, ki ga reka premešča vzdolž svoje poti, delimo na lebdeče suspendirane delce in suspendirane delce, ki se zaradi večje teže usedejo na rečno dno oziroma se ti premeščajo po njem (Ulaga, 2008).

Izrazitejše erozijsko delovanje se zaradi hudourniškega značaja reke Savinje odraža tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer reka poteka po ožji strugi skozi alpsko dolino (Fazarinc, 2002). Voda s premeščanjem materiala spreminja podobo pokrajine in povzroča škodo na objektih, ki so bodisi umeščeni v sam profil rečne struge bodisi so poškodovani v času poplav ter večjega razlitja na poplavno ogroženih območjih (Metelko Skutnik, 2004).

Kontinuirno dnevno vzorčenje se za pridobitev podatkov o količini suspendiranih delcev na reki Savinji izvaja na vodomerni postaji Veliko Širje I. Rezultat meritev, podan v g/m³, je predstavljen kot količina suspendirane snovi v vzorcu (Ulaga, 2008). Največje količine suspendiranih delcev so na reki Savinji izmerjene v pomladnih mesecih, kar sovpada tudi z dežno-snežnim režimom reke.

V okviru državnega hidrološkega monitoringa se od leta 2015 izvaja meritve suspendiranih snovi na devetih vodomernih postajah. Meritve se opravljajo na vodomernih postajah: Gornja Radgona, Hrastnik, Suha, Veliko Širje I, Log Čezsoški, Miren I, Otoški Vrh I, Makole, Kubed II. Vsa ta merilna mesta se nahajajo na večjih rekah v Sloveniji (Slika 5) (ARSO, 2016).

Slika 5: Hidrološka mreža Slovenije z vrisanimi vodomernimi postajami, na katerih se beleži prenos suspendiranega materiala (Vir: ARSO, 2021a)

Količino suspendiranih snovi v vodi se na samodejnih vodomernih postajah v Sloveniji opravlja z merilnim inštrumentom Solitax SC (Ravnik, 2010). Kljub samodejnim meritvam z inštrumentom Solitax SC je treba izvajati tudi ročno vzorčenje, ki služi za kalibracijo inštrumentov.

Slika 6: Solitax SC merilnik (vir: Hach)

Vzorec za določanje suspendiranih snovi se zajame 20 cm pod vodno gladino s pomočjo plastenke velikosti 1 liter v bližini sonde merilnika (ARSO, 2021a). Pomembno je, da se vzorči na mestih, kjer ni stoječe vode oziroma se ne vrtinči. Odvzete vzorce je treba ustrezno označiti z datumom, uro ter imenom vodomerne postaje, na kateri je bil vzorec odvzet. Zabeležiti je treba tudi druge značilnosti vzorca, na primer ali so se med vzorčenjem nahajali plavajoči predmeti ali je bil vzorec vzet na mestu, kjer dno sestavlja mivka ali je vodostaj padal oziroma naraščal (ARSO, 2021a).

Vzorce se praviloma odvzema enkrat mesečno in ob povišanem vodnem stanju, to je ob naraščanju ali upadanju vodostaja (ARSO, 2021a). Odvzem vzorca pri naraščanju vodotoka poteka na dve uri, dokler je vzorčenje z brega še mogoče in varno.

Na vseh zgoraj navedenih vodomernih postajah ARSO odvzame vzorec vode tudi ob vsaki meritvi pretoka, vzorec vode pa pripeljejo v laboratorij Agencije Republike Slovenije za okolje, kjer se izvede analiza vzorcev, rezultate analize pa se vnese v podatkovno zbirko. Enkrat letno se za izračun celotne koncentracije suspendirane snovi v profilu izvede meritev prek celotnega profila (ARSO, 2021a).

3 METODE

Izdelava diplomske naloge je potekala v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO).

S pomočjo agencije smo pridobili potrebne podatke za analizo spreminjanja prečnih profilov reke Savinje na sedmih vodomernih mestih.

ARSO je v letu 2020 opravil geodetski posnetek prečnega prereza (slika 7) na vseh vodomernih postajah vzdolž reke Savinje. Ti geodetski posnetki so nam pri analizah predstavljali referenčne prečne profile, na katere smo navezali vse nadaljnje analize podatkov. Za analizo spremembe prečnih profilov smo potrebovali tudi podatke o spremembah oziroma poteku nivelete dna v različnih časovnih obdobjih.

Slika 7: Prikaz geodetskega posnetka prečnega prereza struge na vodomerni postaji Veliko Širje I

Podatke o poteku nivelete dna smo pridobili iz podatkov rednega monitoringa, ki ga ARSO opravlja na površinskih vodah. ARSO znotraj monitoringa opravlja meritve pretoka s pomočjo prej omenjenih merilnikov ADCP ter SonTek FT. Ob vsaki opravljeni meritvi pretoka z merilnikom ADCP le-ta izmeri tudi pot od merilne naprave do dna struge vodotoka (G). Na podlagi tega pridobiva geometrijo struge, s pomočjo katere se kasneje izračuna pretok skozi obravnavani prečni profil (slika 8).

Slika 8: Podatkovni zapis merilnika ADCP (vir: ARSO, 2021d)

Pri meritvi pretoka z merilnikom SonTek FT razdaljo oziroma gladino vode ročno odčita upravljalec meritve na graduirani letvi inštrumenta (slika 9).

Slika 9: Podatkovni zapis merilnika SonTek FT (vir: ARSO, 2021d)

Ob vsaki opravljeni meritvi pretoka ARSO beleži tudi višino vodostaja, ki se odčita na vodomerni letvi.

Odčitana višina vodostaja je vezana na višinsko postavitev vodomerne letve. Vsaka vodomerna letev ima svojo začetno višinsko koto ("0" kota), ki so vezane na Slovenski višinski sistem 2010 z izhodiščem v Kopru (ARSO, 2021d).

S pomočjo pridobljenih podatkov smo s preračunom (slika10) pridobili podatek o poteku dna struge za vsako meritev, kjer je bil izmerjen pretok skozi prečni prerez struge.

Prvi korak analize je bil pregled podatkov, ki smo jih pridobili na ARSO, kjer vodijo evidenco opravljenih meritev. Evidenca vsebuje podatke, ki so bili dobljeni med opravljeno meritvijo, kot so pretok, temperatura in višina vodostaja.

Zabeleži se tudi datum ter čas opravljene meritve ter meni zelo pomemben podatek, kje je bila meritev opravljena. Zaradi različnih razmer v strugi vodotoka izvajalci meritve ne opravljajo vedno točno na lokaciji vodomerne postaje. Meritve opravijo bodisi dolvodno bodisi gorvodno od vodomerne postaje, na mestu, kjer je za dane razmere opravljanje meritev primernejše. V primeru meritve pretoka je zanimiv zgolj pretok v strugi vodotoka, ki ni vezan na točno določen prečni profil struge. Izvajalec meritve zabeleži, koliko metrov stran od vodomerne postaje je bila meritev opravljena.

Na podlagi teh opisov smo izbrali primerne meritve, in sicer tiste, ki so bile izvedene na vodomerni postaji ali pa maksimalno 7 m gorvodno oziroma dolvodno od vodomerne postaje. Omejitve smo določili na podlagi osebne komunikacije z ARSO (Kolenc, 2021) in na podlagi pregleda dobljenih podatkov meritev prečnih profilov. Razpon obravnavanega območja je bil definiran tudi na podlagi

Slika 10: Prikaz izračuna točk poteka dna prečnega prereza iz podatka o pretoku, višini vodne gladine ter začetne kote vodomerne late

gibanja čolnička čez strugo vodotoka. Pri opravljanju meritve je čolniček privezan s pomočjo vrvi, ki ni povsem napeta, zato se čolniček odmakne iz prečnega profila vodomerne postaje. Pot čolnička čez strugo vodotoka je lahko odmaknjena tudi do nekaj metrov izven obravnavanega profila vodomerne postaje. Omenjene omejitve smo definirali, da smo lahko meritve primerjali z geodetskimi posnetki referenčnih profilov vodomernih postaj.

Najprej smo izvedli pretvorbe podatkov do te mere, da so bili primerni za obdelavo v programu Excel.

Iz podatkov vsake meritve pretokov smo tako pridobili višinsko koto točke dna ter odmik te točke od desnega brega vodotoka. Dobljene podatke smo v programu AutoCAD nanesli na referenčni profil in jih izrisali kot potek nivelete dna (slika 11).

Slika 11: Primer prikaza dobljenih podatkov na referenčnem prečnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje II za leto 2003, 2004, 2017 in 2020 (vir: ARSO, 2021d)

Izrisane krivulje, ki prikazujejo spreminjajoče se dno prečnega profila smo kar se da dobro vkomponirali v referenčni prečni prerez (slika 12).

Slika 12: Prikaz dobljenih podatkov na referenčnem prečnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje I za obdobje med letom 2003 in 2020 (ARSO, 2021c)

4 PODATKI 4.1. Savinja

Savinja je reka, ki izvira v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, natančneje v Logarski dolini. Reka teče skozi Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino do Zidanega mostu, kjer se izliva v reko Savo. Dolžina reke je 101,75 km, njeno porečje pa obsega 1847,7 km² (Kolbezen, 1998). Vzdolž njene poti se vanjo izlivajo pritoki Bela, Lučnica, Ljubnica, Dreta, Ljubija, Paka, Bolska, Ložnica, Voglajna, Rečica, Lahomnica, Ična ter Gračnica. Z akumuliranjem vode Savinja močno vpliva na visoke vode reke Save (Kolbezen, 1998).

Savinja ima hudourniški značaj reke vzdolž njene celotne dolžine. Rečni režim Savinje obravnavamo kot dežno-snežni režim, za katerega je značilen višek vode v jesenskih ter spomladanskih letnih časih (Kolbezen, 1998).

V preglednici 1 je prikazan maksimalni pretok, v preglednici 2 pa je prikazan minimalni pretok za vodomerno postajo Veliko Širje I.

Preglednica 1: Prikaz maksimalnega pretoka na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO,2021b)

Datum Pretok [m³/s]

01. 11. 1990 1490

Preglednica 2: Prikaz minimalnega pretoka na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO,2021b)

Datum Pretok [m³/s]

24. 08. 2003 4,027

4.2. Obravnavane vodomerne postaje na reki Savinji

V diplomski nalogi obravnavamo reko Savinjo od izvira do izliva. Na vodotoku se nahaja sedem vodomernih postaj. Prva vodomerna postaja na reki je Solčava, nato sledijo vodomerna postaja Nazarje, Letuš, Medlog, Celje brv, Laško in Veliko Širje (Slika 13).

4.2.1. Vodomerna postaja Solčava

Na sliki 11 lahko vidimo, da vodomerna postaja Solčava (šifra postaje 6010) (ARSO, 2021a) predstavlja prvo vodomerno postajo na reki Savinji. Ta se nahaja približno 11 km dolvodno od izvira. Vodomerna postaja se nahaja v vasici Solčava, kjer je s svojim obratovanjem začela že leta 1949. Sprva se je merila zgolj temperatura vode in vodostaj, od leta 1959 pa je na voljo tudi pretok. S prvimi posodobitvami postaje v junija 1959 z limnigrafom so na voljo tudi zvezni podatki vodostaja in pretoka. Od leta 2016 pa je postaja v okviru projekta BOBER posodobljena v samodejno (AMP) postajo (ARSO, 2021c).

Slika 13: Porečje Savinje z vrisanimi obravnavanimi vodomernimi postajami

Slika 14: Vodomerna postaja Solčava (lasten vir, 2021)

Merilno mesto, vidno na sliki 14, se nahaja nekaj metrov dolvodno od glavne premostitve čez reko Savinjo (slika 15). Ta del reke je stabiliziran s strani dolvodno postavljenega stopenjskega praga, ki ohranja enakomernejše razmere v strugi. Ob visokih vodah se v tem delu reke prenašajo velike količine plavja ter suspendiranega materiala (ARSO,2021d). Kot posledica so v tem delu izrazita večja prodišča.

Ob normalnih pretokih je količina vode v strugi precej majhna in razgibano porazdeljena, zato je opravljanje meritev pretoka v samem profilu merilnega mesta lahko precej problematično (Kolenc, 2021).

Slika 15: Lokacija vodomerne postaje Solčava (Vir: Atlas voda, 2021)

Iz podatkov delovanja merilne postaje je mogoče zaslediti ekstremen dogodek visokih voda, ki se je zgodil 7. novembra leta 2000. Takrat izmerjena gladina vodostaja je znašala 298 cm pri pretoku 148 m³/s. Ta ekstremen dogodek je bil posledica obilnih padavin v zgornjem delu porečja, ki ga v glavnem delu predstavljajo Kamniško-Savinjske Alpe (Polajnar, 2001).

4.2.2. Vodomerna postaja Nazarje

Prva vodomerna postaja dolvodno od vodomerne postaje Solčava je vodomerna postaja Nazarje (šifra postaje 6060), katere lokacija je prikazana na sliki 11, sama postaja pa na slikah 16 in 17. S svojim obratovanjem je postaja začela že leta 1906. Leta 1926 se je na njej začelo izvajanje rednih opazovanj in meritev vodostajev. Postaja s svojim 94-letnim obratovanjem brez prekinitve predstavlja postajo z najdaljšim nizom meritev na reki Savinji (ARSO, 2021c).

Slika 17: Vodomerna postaja Nazarje ( lasten vir, 2021) Slika 16: Vodomerna postaja Nazarje (lasten vir, 2021)

Merilno mesto se nahaja nekaj metrov dolvodno od sotočja reke Savinje in Drete (slika 18) in je nespremenjeno od same ustanovitve. Med leti 1926 in 1932 so potekala dnevna opazovanja vodostaja, od leta 1933 pa so na voljo limnigrafski podatki. Na vodomerni postaji samodejni prenos podatkov deluje že od leta 1996. Sistem je bil leta 2004 nadgrajen s tlačno sondo, katere podatki so v bazi šele od leta 2007 (ARSO, 2021d).

Po letu 1990 je bilo na vodomerni postaji Nazarje zabeleženih več meritev pretokov, ki so presegli pretoke s 100-letno povratno dobo, ki znaša 597 m³/s (ARSO, 2013). Prvi ekstremni dogodek je bil izmerjen 1. novembra 1990, ko je pretok Savinje dosegel 635 m³/s (ARSO, 2021d). Na ta dan je Savinja z veliko količino plavja povzročila veliko škodo vzdolž svoje struge. Med drugim so bili porušeni vsi mostovi, jezovi in brvi na relacij Luče – Ljubno (Meze, 1990).

Drug ekstremni dogodek se je zgodil leta 1998. Takrat je pretok Savinje znašal 630 m³/s. Zopet je bil presežen pretok s 100-letno povratno dobo, vendar tokrat za nekoliko manjšo vrednost kot leta 1990 (ARSO, 2021d).

Največjo vrednost pretoka je reka Savinja na vodomerni postaji Nazarje dosegla leta 2012. Dne 5.

novembra je pretok znašal kar 648 m³/s (ARSO, 2021d), kar je za 51 m³/s več, kot je ocenjena vrednost pretoka z 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013).

4.2.3. Vodomerna postaja Letuš

Vodomerna postaja Letuš (šifra postaje 6068) se nahaja nekoliko pred naseljem Letuš (slika 19 in slika 20). Na vodomerni postaji se izvajajo meritve vse od leta 1954, ki jih je mogoče pridobiti v arhivu

Slika 18: Lokacija vodomerne postaje Nazarje (Vir: Atlas voda, 2021)

podatkov Agencije RS za okolje (ARSO,2021c). Lokacija merilnega mesta je na nekoliko mirnejšem odseku reke Savinje, ki ga stabilizira dolvodno zgrajeni stopenjski prag (ARSO,2021c).

Slika 19: Vodomerna postaja Letuš ( lasten vir, 2021)

Slika 20: Lokacija vodomerne postaje Letuš ( Vir: Atlas voda, 2021)

Ekstremne dogodke na vodomerni postaji Nazarje je zaznala tudi vodomerna postaja Letuš. Novembra 1990 je največji pretok znašal 716 m³/s. Višina vodostaja je bila 510 cm. 5. novembra 1998 je bil izmerjeni pretok 741 m³/s, višina vodostaja pa 553 cm.

Pretok največjega ekstremnega dogodka leta 2012 je znašal 772 m³/s, višina vodostaja pa je dosegla 582 cm (ARSO, 2021b).

4.2.4. Vodomerna postaja Medlog

Vodomerna postaja Medlog (šifra postaje 6120) je ena iz med novejših vodomernih postaj, ki je začela s svojim obratovanjem leta 2002. Od tega leta dalje imamo zvezne podatke o merjenih pretokih in višinah vodostajev, od leta 2007 pa so na voljo tudi podatki o temperaturi vode (ARSO, 2021c).

Vodomerna postaj se nahaja približno 3 km pred vodomerno postajo Celje brv. Merilno mesto (slika 21) se nahaja na mestu, kjer se tok reke Savinje že precej umiri, zato je na tem odseku struga precej širša kot gorvodno. Na sliki 22 je mogoče zaznati tudi večje količine odloženih plavin (Atlas voda, 2021).

Slika 21: Vodomerna postaja Medlog (lasten vir, 2021)

Na vodomerni postaji je bil leta 2007 izmerjen pretok 922 m³/s. Leta 2012 je pretok znašal 954 m³/s.

Višina vodostaja je takrat dosegla 574 cm (ARSO, 2021b).

Slika 22 : Lokacija vodomerne postaje Medlog (Vir: Atlas voda, 2021)

4.2.5. Vodomerna postaja Celje brv (Celje brv II)

Vodomerna postaja Celje brv II (slika 23) (šifra postaje 6140) se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra Celja (slika 24). Prve meritve vodostajev in pretokov so se začele izvajati že leta 1960. Od leta 1973 pa so se začele opravljati tudi meritve temperature (ARSO, 2021b). V tem delu se je struga skozi zgodovino dodobra regulirala in zavzema skoraj pravilno trapezno obliko. V sklopu protipoplavnih ukrepov je bila leta 2012 zgrajena tudi brv čez reko Savinjo, ki omogoča lažje opravljanje meritev (Mestna občina Celje, 2012).

Slika 23: Vodomerna postaja Celje brv II (lastni vir, 2021)

Slika 24: Lokacija vodomerne postaje Celje brv (Vir: Atlas voda, 2021)

Ekstremni dogodki, ki so se zgodili leta 1990, 2007 in 2012, so bili zaznani tudi na vodomerni postaji Celje brv II. Za leto 1998 podatka ni. Leta 1990 je pretok znašal 1208 m³/s, višina vodne gladine pa 722 cm. Leta 2007 je pretok znašal 1051 m ³/s, višina vodostaja je takrat bila 658 cm. Leta 2012 je pretok znašal 987 m³/s, višina vodostaja pa 630 cm (ARSO, 2021b).

4.2.6. Vodomerna postaja Laško (Laško I)

Vodomerna postaja Laško (slika 25) se nahaja v neposredni bližini mostu, kjer cesta prečka reko Savinjo in poteka v center Laškega (slika 26). Podatke te vodomerne postaje je mogoče dobiti od leta 1907, z izjemo podatkov med leti 1940 in 1945.V tem času je bilo delovanje postaje prekinjeno. Vodomerna postaja se je leta 1953 prestavila na desni breg Savinje z nespremenjeno stacionažo glede na sotočje Savinje in Save. Ob prestavitvi se je postaja preimenovala v Laško I (šifra postaje 6200) ter nadgradila z limnigrafom. Naslednja nadgradnja se je izvedla leta 2004 z vgradnjo tlačne sonde in radarskega senzorja za spremljanje vodostaja (ARSO, 2021d).

Slika 25: Vodomerna postaja Laško I (lasten vir, 2021)

Tudi na vodomerni postaji Laško izstopata ekstremna poplavna dogodka, ki sta se zgodila leta 1990 in 1998. Leta 1990 je pretok znašal 1406 m³/s, izmerjena gladina vodostaja pa 694 cm. Leta 1998 je vodostaj dosegel 692 cm, pretok pa je znašal 1394 m³/s. Leta 2007 in 2012 pretoki niso presegli vrednosti pretoka s 100-letno povratno dobo, ki znaša 1347 m³/s (ARSO, 2021b).

Vodomerna postaja Laško s svojimi 114 leti delovanja predstavlja eno izmed najpomembnejših vodomernih postaj na reki Savinji in nasploh v Sloveniji.

4.2.7. Vodomerna postaja Veliko Širje (Veliko Širje I )

Vodomerna postaja Veliko Širje (šifra postaje 6210) (slika 27 in 28) predstavlja najbolj dolvodno postajo in s tem tudi zadnjo postajo na reki Savinji. Opazovanje se je začelo leta 1955 na stari postaji Veliko Širje in je trajalo vse do leta 1966. Leta 1967 se je zgradila nova postaja Veliko Širje I na novi lokaciji (ARSO, 2021d).

Slika 26: Lokacija vodomerne postaje Laško I (Atlas voda, 2021)

Slika 27: Merilna letev na vodomerni postaji Veliko Širje II (lastni vir, 2021)

Slika 28: Vodomerna postaja Veliko Širje II (lastni vir, 2021)

Slika 29: Lokacija vodomerne postaje Veliko Širje I (Vir: Atlas voda, 2021)

Kot na vseh gorvodnih merilnih mestih so tudi na merilni postaji Veliko Širje pretoki dosegli visoke vrednosti. A kljub temu niso presegle pretoka s 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013). Največji ekstremni dogodek vzdolž celotne reke Savinje je bil tudi na vodomerni postaji Veliko Širje izmerjen 21. novembra 1990. Takrat je pretok znašal kar 1490 m³/s. Do sedaj je to največji poznani pretok reke Savinje (ARSO, 2021b).

5 REZULTATI IN RAZPRAVA

Ustrezne podatke meritev, pridobljene s strani ARSO, smo za vsako vodomerno postajo prikazali na referenčnem profilu. Za lažjo primerjavo spreminjanja prečnega profila smo določili površino referenčnega prečnega profila pri referenčni višini vodostaja. Določili smo tudi površine prečnih profilov, ki smo jih uporabili v analizi in pri katerih smo spreminjali zgolj potek dna. Tako smo lahko ugotovili spremembe v površini prečnega prereza v odvisnosti od spreminjanja dna vodotoka. Da bi lahko natančneje ugotovili ali se struga v obravnavanem prečnem profilu vodomerne postaje poglablja ali se na mestu odlaga material, smo na vsakem referenčnem profilu vodomerne postaje določili tri točke, v katerih smo opazovali spreminjanje nadmorske višine izrisanih nivelet dna. Pri opazovanju nadmorske višine v posameznem profilu smo uporabili izključno meritve, ki so bile izvedene v prečnem profilu obravnavane vodomerne postaje.

5.1. Vodomerna postaja Solčava

5.1.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev

Za vodomerno postajo Solčava smo od Agencije RS za okolje (ARSO) pridobili podatke o 11 opravljenih meritvah prečnih profilov. Po pregledu podatkov smo izločili 2 in v nadaljnjih analizah uporabili 9 prečnih profilov. Izbrali smo le podatke, ki so bili pridobljeni v samem prečnem profilu vodomerne postaje oziroma so ti ustrezali prej omenjeni omejitvi območja na 7 m gorvodno oziroma dolvodno. Iz pridobljenih informacij s strani gospe Regine Kolenc ter lastnih izkušenj in opazovanj je izvedba meritev pretoka na zelo spreminjajoči se strugi precej težavna. Dodaten problem predstavljajo prodišča, ki delijo glavni tok vode v strugi. To nam potrjuje tudi dejstvo, da so bile vse obravnavane meritve opravljene s pomočjo merilnika SonTek FT, ki je primeren za opravljanje meritev v plitvejših vodotokih.

Površina referenčnega profila na obravnavani vodomerni postaj znaša 2,27 m². Za določanje površin prečnih prerezov smo izbrali referenčno višino vodostaja, ki jo je imela Savinja ob opravljanju geodetskega posnetka prečnega profila. Ta je takrat znašala 222 cm (slika 30).

Slika 30: Geodetski posnetek referenčnega prečnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)

S pomočjo podatkov smo izrisali nivelete dna za posamezne meritve in jih vnesli v referenčni profil, kjer je vsaka niveleta predstavljena s svojo barvo (slika 31).

Izmerili smo površine prečnih prerezov glede na referenčni profil ter referenčno višino vodostaja.

Površine prečnih prerezov smo določili glede na novo niveleto dna, dobljeno površino pa smo nato primerjali z referenčnim profilom. Rezultate smo prikazali v preglednici 3. V levem stolpcu preglednice je datum opravljene meritve, srednji stolpec prikazuje izmerjeno površino glede na izrisano niveleto za posamezno meritev, desni stolpec pa prikazuje spremembo površine glede na površino referenčnega profila v procentih.

Preglednica 3: Površina prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Solčava

Datum Površina[m²] Sprememba površine [%]

20. 06. 2013 0,75 66,96

08. 10. 2015 2,88 –26,87

28. 09. 2016 2,72 –19,82

22. 02. 2017 2,33 –2,64

30. 11. 2017 2,36 –3,96

23. 01. 2019 2,87 –26,43

17. 12. 2019 3,71 –63,44

13. 02. 2020 1,02 55,07

Iz dobljenih rezultatov smo določili največje spremembe prečnih prerezov. Najmanjšo površino prečnega profila imata meritvi opravljeni 20. 6. 2013 in 13. 2. 2020 (slika 32). Dne 20. 6. 2013 je površina znašala 0,75 m², kar je 23,64 m² manj kot referenčni profil. Dne 13. 2. 2020 pa je površina znašala približno 1 m². Sprememba profila je tako znašala 1,27 m². Pri obeh meritvah gre za več kot 50- odstotno zmanjšanje površine prečnega prereza.

Slika 31: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)

Največje povečanje površine prečnega profila smo izmerili 17. 12. 2019 (slika 33). Takrat se je prečni prerez profila povečal za 1.44 m². Sprememba profila glede na referenčni profil je tako znašala kar 63.4

%.

Na vodomerni postaji Solčava je med vsemi podatki bila le redko katera meritev opravljena v prečnem prerezu merilnega mesta. Izmed devetih meritev, ki so bile znotraj razdalje 7m gorvodono oziroma dolvodno od merske postaje, je bila zgolj ena meritev opravljena točno v prečnem profilu merilnega mesta. Ta meritev je bila izvedena 23. 1. 2019. Površina prečnega prereza za ta dan je znašala 2,87 m².

Tako sprememba prečnega profila znaša 26.4 %. Opravljana meritev 13. 2. 2020 se je izvedla 7 m dolvodno, 20. 6. 2013 pa se je izvedla 5 m gorvodno od prečnega profila vodomerne postaje. Tudi meritev 17. 12. 2019 ni bila opravljena v prečnem prerezu vodomerne postaje temveč je bila ta opravljena 5 m dolvodno. Na podlagi tega lahko sklepamo, da obravnavane meritve niso povsem reprezentativne. Prav tako se je treba zavedati, da obravnavani podatki niso bili pridobljeni za namen analize spreminjanja prečnih profilov obravnavanih vodomernih postaj, temveč so to zgolj posredno

Slika 32: Izrisana niveleta dna obravnavanih meritev z najmanjšo površino prečnega prereza na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)

Slika 33: Izrisana niveleta dna za podatke 17. 12. 2019 na referenčnem profilu vodomerne postaje Solčava (ARSO, 2021d)

pridobljeni podatki iz podatkov meritev pretoka. Tako je velika verjetnost, da z interpretacijo teh podatkov opis razmer v strugi ni najboljši.

5.1.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev Iz analize v poglavju 5.1.1 smo dobili podatke o spremembi površine posameznih profilov, ki se navezujejo na referenčni profil ter referenčno gladino vode. Površine prečnih profilov smo izmerili za vse meritve znotraj prej omenjenega omejitvenega območja vodomerne postaje. Za vodomerno postajo Solčava smo izbrali 9 meritev prečnih profilov, ki so bile opravljene znotraj prej omenjene omejitve. Od devetih meritev je bila zgolj ena meritev izvedena znotraj prečnega profila vodomerne postaje. Ker Solčava predstavlja prvo vodomerno postajo v verigi vodomernih postaj na reki Savinji, smo zato obravnavali vse meritve. Za določitev nadmorske višine nivelete dna smo si izbrali tri točke znotraj referenčnega profila (slika 34). Točke smo si izbrali tako, da smo dobili čim bolj relevantno informacijo o tem, ali se struga poglablja ali ne. Eno točko smo določili v najnižjem delu referenčnega profila (S2), kjer lahko sklepamo, da gre za matico toka in nekoliko večji delni pretok. Drugi dve toči (S1 in S3) pa smo določili na robovih obravnavanega referenčnega profila (slika 34).

Odčitane nadmorske višine nivelete dna v obravnavanih točkah smo prikazali v preglednici 4.

Slika 34: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)

Preglednica 4: Nadmorske višine nivelet v obravnavanih točkah S1, S2, S3 referenčnega profila vodomerne postaje Solčava.

Dobljene nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah smo primerjal z nadmorsko višino nivelete dna referenčnega profila v teh točkah. Nadmorska višina nivelete dna referenčnega profila v točki S1 je 636,62 m, v S2 je 636,58 m v S3 pa 636,71 m. Spremembe smo prikazali v preglednici 5.

Preglednica 5 : Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah S1, S2 in S3 glede na referenčni profil

Sprememba nadmorskih višin nivelete dna v točkah S1, S2, S3 [m]

Datum S1 S2 S3

20. 06. 2013 0,13 0,1 0

08. 10. 2015 0,06 –0,03 0

28. 09. 2016 0,05 –0,08 0

22. 02. 2017 0,09 0 0

30. 11. 2017 0,12 0,16 –0,07

23. 01. 2019 –0,09 –0,22 0

17. 12 .2019 –0,1 –0,1 –0,06

13. 02. 2020 0,08 0,06 0

Če pogledamo dobljene nadmorske višine za točko S1, nam te prikazujejo, da se prečni profil v tem delu ne poglablja v primerjavi z nadmorsko višino referenčnega profila. Poglobitev struge v točki S1 nam prikazujeta samo meritvi opravljeni dne 17. 12. 2019 ter 23. 1. 2019. Vidimo, da se sprememba nadmorske višine giblje zgolj od 5 do 13 cm, kar predstavlja zanemarljivo malo spreminjanje.

Na točki S2, ki smo jo določili v najglobljem delu referenčnega profila, so spremembe precej podobne.

Iz prikazanih rezultatov v preglednici 5 lahko vidimo, da se je dno struge v točki S2 nekoliko bolj poglabljalo. Največjo poglobitev struge smo določili za meritev dne 23. 1. 2019, kjer se je struga poglobila za 22 cm glede na referenčni profil.

Datum m N.V. S1 m N.V. S2 m N.V. S3

20. 06. 2013 636,75 636,68 0

08. 10. 2015 636,68 636,55 636,71

28. 09. 2016 636,67 636,5 0

22. 02. 2017 636,71 636,58 0

30. 11. 2017 636,74 636,74 636,64

23. 01. 2019 636,53 636,36 0

17. 12. 2019 636,52 636,48 636,65

13. 02. 2020 636,7 636,64 0

V točki S3 sta zajeti zgolj dve obravnavani meritvi prečnega profila. Iz prej prikazanih izrisanih krivulj obravnavanih meritev nivelete dna smo na sliki 25 videli, da so bile te opravljene večinoma v desnem delu struge vodotoka. To nam nazorno opiše, kje je matica toka oziroma kje teče večji del vode v strugi.

Zgoraj prikazane primerjave nadmorskih višin referenčnega prečnega profila ter nadmorskih višin obravnavanih meritev niso povsem reprezentativne. Večina meritev je opravljenih vsaj 5 m gorvodno od referenčnega profila, zato na podlagi primerjav ne moremo trditi, da se struga poglablja, oziroma da se v njej akumulira erodiran material. Prav tako vodomerna postaja Solčava leži na odseku reke Savinje, kjer je njena erozijska dejavnost zelo velika in je spreminjanje razmer v strugi relativno konstantno.

5.2. Vodomerna postaja Nazarje

5.2.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev

Na vodomerni postaji Nazarje smo pridobili 79 podatkov o opravljenih meritvah prečnih profilov. Te so bile opravljene med leti 2003 do 2020. Po pregledu podatkov je 63 podatkov ustrezalo pogoju, da so bile meritve le-teh opravljene znotraj meje 7 m gorvodno oziroma dolvodno od obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje.

Geodetski posnetek referenčnega profila je bil posnet 23. 7. 2020. Površina prečnega prereza je takrat znašala 24 m² (slika 35), višina vodostaja pa 49 cm.

Slika 35: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Nazarje (ARSO, 2021d)

Iz izbranih podatkov meritev prečnih profilov smo izrisali nivelete dna in jih umestili v referenčni profil, kjer smo določili tudi površine posameznega prečnega profila (slika 36).

Slika 36: Izrisane nivelete dna posameznih meritev na referenčni prečni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)

Izmerjene površine prerezov so prikazane v preglednici 6.

Preglednica 6: Površine prečnih prerezov opravljenih meritev na vodomerni postaji Nazarje

Datum Površina[m²] Sprememba površine [%]

28. 08. 2003 20,53 14,46

02. 06. 2005 21,06 12,25

26. 07. 2005 20,58 14,25

01. 08. 2006 21,41 10,79

20. 10. 2006 23,82 0,75

11. 01. 2007 25,73 –7,21

15. 03. 2007 21,53 10,29

11. 05. 2007 22,51 6,21

18. 10. 2007 18,9 21,25

19. 02. 2008 20,87 13,04

15. 04. 2008 21,04 12,33

10. 07. 2008 22,18 7,58

06. 11. 2008 22,23 7,38

03. 02. 2009 22,8 5,00

02. 04. 2009 23,27 3,04

13. 05. 2009 24,03 –0,13

11. 08. 2009 22,82 4,92

15. 10. 2009 22,22 7,42

01. 12. 2009 22,33 6,96

25. 02. 2010 18,28 23,83

13. 05. 2010 17,03 29,04

20. 07. 2010 16,93 29,46

14. 09. 2010 17,76 26,00

01. 12. 2010 17,79 25,88

27. 01. 2011 21,82 9,08

26. 05. 2011 23,5 2,08

19. 07. 2011 23,79 0,88

14. 09. 2011 23,09 3,79

24. 11. 2011 21,76 9,33

19. 01. 2012 21,79 9,21

27. 03. 2012 21,49 10,46

29. 05. 2012 21,37 10,96

19. 03. 2013 17,69 26,29

20. 06. 2013 16,81 29,96

24. 09. 2013 15,64 34,83

26. 11. 2013 19,81 17,46

28. 03. 2014 22,11 7,88

29. 05. 2014 22,12 7,83

17. 09. 2014 22,05 8,13

22. 05. 2015 21,09 12,13

se nadaljuje …

08. 10. 2015 23,66 1,42

11. 02. 2016 23,57 1,79

19. 04. 2016 24,21 –0,88

14. 06. 2016 23,94 0,25

12. 05. 2017 15,94 33,58

07. 09. 2017 15,06 37,25

19. 10. 2017 18,26 23,92

09. 01. 2018 22,69 5,46

28. 03. 2018 20,73 13,63

25. 05. 2018 21,4 10,83

30. 08. 2018 21,36 11,00

21. 11. 2018 21,18 11,75

23. 01. 2019 20,29 15,46

21. 05. 2019 19,66 18,08

23. 07. 2019 14,92 37,83

10. 10. 2019 16,77 30,13

13. 02. 2019 20,36 15,17

20. 05. 2020 22,57 5,96

23. 07. 2020 20,32 15,33

25. 08. 2020 21,21 11,63

07. 10. 2020 21,78 9,25

Iz dobljenih rezultatov vidimo, da je bilo največje povečanje površine prečnega prereza izmerjeno 11.

1. 2007 (slika 37). Izmerjena površina prereza znaša 25.73 m², kar predstavlja povečanje površine za 7

% glede na referenčni profil. Obravnavana meritev je bila izmerjena v samem profilu vodomerne postaje Nazarje.

Slika 37: Izrisana niveleta dna meritve 11. 1. 2007 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)

… nadaljevanje preglednice 6

Največje zmanjšanje površine prečnega profila (slika 38) so pokazali podatki izmerjeni dne 23. 7. 2019.

Izmerjena površina znaša 14,9 m², kar predstavlja kar 37,8-odstotno zmanjšanje površine prečnega prereza. Tudi ta meritev je bila opravljena v samem prečnem profilu vodomerne postaje.

5.2.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev Na vodomerni postaji Nazarje je bilo znotraj prečnega profila vodomerne postaje posnetih več meritev.

S pomočjo zbranih meritev in ob upoštevanju že predstavljene omejitve je bilo za analizo izbranih 20 meritev, opravljenih v prečnem profilu vodomerne postaje. Tako kot za vodomerno postajo Solčava smo si tudi za vodomerno postajo Nazarje izbrali tri primerjalne točke. Te točke smo umestili v referenčni profil tako, da čim bolje opišejo dogajanje v strugi vodotoka. Zopet smo eno točko (N2) umestili v najgloblji del referenčnega profila, drugi dve (N1 in N3) pa smo umestili na rob profila (slika 39).

Odčitane nadmorske višine obravnavanih meritev smo prikazali v preglednici 7.

Preglednica 7: Nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah N1, N2, N3 referenčnega profila vodomerne postaje Nazarje

Datum m N.V. N1 m N.V. N2 m N V. N3

28. 08. 2003 336,838 336,281 337,41

02. 06. 2005 336,91 336,29 336,91

26. 07. 2005 337,01 336,11 336,81

01. 08. 2006 336,83 336,35 336,75

Slika 38: Izrisana niveleta dna meritve 23. 7. 2019 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)

Slika 39: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Nazarje

se nadaljuje …

20. 10. 2006 337,09 336,06 336,41

11. 01. 2007 336,86 335,99 336,78

15. 03. 2007 336,81 336,25 336,81

18. 10. 2007 337,11 336,22 336,99

15. 04. 2008 336,89 337,26 336,95

02. 04. 2009 336,51 336,21 337,13

14. 09. 2010 336,91 336,41 336,99

27. 01. 2011 336,52 336,28 337,07

20. 06. 2013 337,05 336,51 336,89

28. 03. 2014 337,07 336,25 336,72

17. 09. 2014 337,04 336,26 336,72

11. 02. 2016 336,65 336,35 337,02

19. 04. 2016 336,64 336,22 336,81

14. 06. 2016 336,65 336,25 336,81

23. 07. 2019 336,65 336,38 336,81

23. 07. 2020 336,87 336,36 337,01

Dobljene nadmorske višine nivelet v obravnavanih točkah smo primerjali z nadmorsko višino nivelete dna referenčnega profila v teh točkah. Nadmorska višin nivelete dna referenčnega profila v točki N1 je 336,71 m, v N2 je 336,26 m in v N3 pa 336,81 m. Dobljeni rezultati primerjav so prikazani v preglednici 8.

Preglednica 8: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah N1, N2 in N3 v primerjavi z referenčnim profilom

Sprememba nadmorskih višin nivelete dna v točkah N1, N2, N3 [m]

Datum N1 N2 N3

28. 08. 2003 0,128 0,021 0,6

02. 06. 2005 0,2 0,03 0,1

26. 07. 2005 0,3 –0,15 0

01. 08. 2006 0,12 0,09 –0,06

20. 10. 2006 0,38 –0,2 –0,4

11. 01. 2007 0,15 –0,27 –0,03

15. 03. 2007 0,1 –0,01 0

18. 10. 2007 0,4 –0,04 0,18

15. 04. 2008 0,18 1 0,14

02. 04. 2009 –0,2 –0,05 0,32

14. 09. 2010 0,2 0,15 0,18

27. 01. 2011 –0,19 0,02 0,26

20. 06. 2013 0,34 0,25 0,08

28. 03. 2014 0,36 –0,01 –0,09

17. 09. 2014 0,33 0 –0,09

11. 02. 2016 –0,06 0,09 0,21

19. 04. 2016 –0,07 –0,04 0

14. 06. 2016 –0,06 –0,01 0

23. 07. 2019 –0,06 0,12 0

23. 07. 2020 0,16 0,1 0,2

… nadaljevanje preglednice 7

V točki N1 je bila izmerjena navečja poglobitev dna struge dne 2. 4. 2009. Struga se je v tej točki takrat poglobila za približno 20 cm v primerjavi z referenčnim profilom. Kljub temu večina meritev nakazuje, da se struga v tej točki ni poglabljala. Vidimo, da se je na tem delu odložil material, ki je 20. 10. 2006 povzročil dvig nivelete dna za skoraj 40 cm.

Iz dobljenih rezultatov za točko N2 vidimo, da se je tudi tukaj material odlagal. Če podrobneje pogledamo dobljene spremembe nadmorske višine vidimo, da je zgolj ena meritev več, ki ponazarja odlaganje materiala v strugi v primerjavi z meritvami, ki ponazarjajo poglabljanje struge. Izmerjene vrednosti, ki ponazarjajo odlaganje materiala so večje kot vrednosti, ki ponazarjajo poglabljanje struge.

Pri analizi nadmorskih višin nivelete v točki N3 je prav tako mogoče razbrati, da je potek nivelete dna pri večini meritev višji od nivelete referenčnega profila.

Nanos materiala je dne 2. 4. 2009 v točki N3, niveleto dna struge zvišal tudi za 32 cm, poglobila pa se je največ za 9 cm.

Na podlagi dobljenih meritev za vodomerno postajo Nazarje lahko sklepamo, da se struga Savinje v tem delu ne poglablja. Pri večini meritev se je izkazalo, da je v obravnavanem prečnem profilu niveleta dna potekala višje v primerjavi z niveleto referenčnega profila.

5.3. Vodomerna postaja Letuš

5.3.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev

Za vodomerno postajo Letuš smo imeli 69 meritev prečnega profila struge. Iz nabora podatkov smo izbrali 32 meritev, ki so ustrezale pogoju za izbor meritve. Geodetski posnetek obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje Letuš (slika 40), je bil posnet 1. 12. 2020 in je prikazan na sliki 32. Površina referenčnega prečnega profila je 19 m² pri višini takrat izmerjenega vodostaja, ki je znašal 1 m.

Slika 40: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d)

Zbrane podatke smo prikazali na referenčnem profilu, kjer smo prav tako izmerili površine posameznega prečnega profila opravljene meritve (slika 41).

Slika 41: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d)