Kot na vseh gorvodnih merilnih mestih so tudi na merilni postaji Veliko Širje pretoki dosegli visoke vrednosti. A kljub temu niso presegle pretoka s 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013). Največji ekstremni dogodek vzdolž celotne reke Savinje je bil tudi na vodomerni postaji Veliko Širje izmerjen 21. novembra 1990. Takrat je pretok znašal kar 1490 m³/s. Do sedaj je to največji poznani pretok reke Savinje (ARSO, 2021b).
5 REZULTATI IN RAZPRAVA
Ustrezne podatke meritev, pridobljene s strani ARSO, smo za vsako vodomerno postajo prikazali na referenčnem profilu. Za lažjo primerjavo spreminjanja prečnega profila smo določili površino referenčnega prečnega profila pri referenčni višini vodostaja. Določili smo tudi površine prečnih profilov, ki smo jih uporabili v analizi in pri katerih smo spreminjali zgolj potek dna. Tako smo lahko ugotovili spremembe v površini prečnega prereza v odvisnosti od spreminjanja dna vodotoka. Da bi lahko natančneje ugotovili ali se struga v obravnavanem prečnem profilu vodomerne postaje poglablja ali se na mestu odlaga material, smo na vsakem referenčnem profilu vodomerne postaje določili tri točke, v katerih smo opazovali spreminjanje nadmorske višine izrisanih nivelet dna. Pri opazovanju nadmorske višine v posameznem profilu smo uporabili izključno meritve, ki so bile izvedene v prečnem profilu obravnavane vodomerne postaje.
5.1. Vodomerna postaja Solčava
5.1.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Za vodomerno postajo Solčava smo od Agencije RS za okolje (ARSO) pridobili podatke o 11 opravljenih meritvah prečnih profilov. Po pregledu podatkov smo izločili 2 in v nadaljnjih analizah uporabili 9 prečnih profilov. Izbrali smo le podatke, ki so bili pridobljeni v samem prečnem profilu vodomerne postaje oziroma so ti ustrezali prej omenjeni omejitvi območja na 7 m gorvodno oziroma dolvodno. Iz pridobljenih informacij s strani gospe Regine Kolenc ter lastnih izkušenj in opazovanj je izvedba meritev pretoka na zelo spreminjajoči se strugi precej težavna. Dodaten problem predstavljajo prodišča, ki delijo glavni tok vode v strugi. To nam potrjuje tudi dejstvo, da so bile vse obravnavane meritve opravljene s pomočjo merilnika SonTek FT, ki je primeren za opravljanje meritev v plitvejših vodotokih.
Površina referenčnega profila na obravnavani vodomerni postaj znaša 2,27 m². Za določanje površin prečnih prerezov smo izbrali referenčno višino vodostaja, ki jo je imela Savinja ob opravljanju geodetskega posnetka prečnega profila. Ta je takrat znašala 222 cm (slika 30).
Slika 30: Geodetski posnetek referenčnega prečnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
S pomočjo podatkov smo izrisali nivelete dna za posamezne meritve in jih vnesli v referenčni profil, kjer je vsaka niveleta predstavljena s svojo barvo (slika 31).
Izmerili smo površine prečnih prerezov glede na referenčni profil ter referenčno višino vodostaja.
Površine prečnih prerezov smo določili glede na novo niveleto dna, dobljeno površino pa smo nato primerjali z referenčnim profilom. Rezultate smo prikazali v preglednici 3. V levem stolpcu preglednice je datum opravljene meritve, srednji stolpec prikazuje izmerjeno površino glede na izrisano niveleto za posamezno meritev, desni stolpec pa prikazuje spremembo površine glede na površino referenčnega profila v procentih.
Preglednica 3: Površina prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Solčava
Datum Površina[m2] Sprememba površine [%]
20. 06. 2013 0,75 66,96
Iz dobljenih rezultatov smo določili največje spremembe prečnih prerezov. Najmanjšo površino prečnega profila imata meritvi opravljeni 20. 6. 2013 in 13. 2. 2020 (slika 32). Dne 20. 6. 2013 je površina znašala 0,75 m², kar je 23,64 m² manj kot referenčni profil. Dne 13. 2. 2020 pa je površina znašala približno 1 m². Sprememba profila je tako znašala 1,27 m². Pri obeh meritvah gre za več kot 50-odstotno zmanjšanje površine prečnega prereza.
Slika 31: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
Največje povečanje površine prečnega profila smo izmerili 17. 12. 2019 (slika 33). Takrat se je prečni prerez profila povečal za 1.44 m². Sprememba profila glede na referenčni profil je tako znašala kar 63.4
%.
Na vodomerni postaji Solčava je med vsemi podatki bila le redko katera meritev opravljena v prečnem prerezu merilnega mesta. Izmed devetih meritev, ki so bile znotraj razdalje 7m gorvodono oziroma dolvodno od merske postaje, je bila zgolj ena meritev opravljena točno v prečnem profilu merilnega mesta. Ta meritev je bila izvedena 23. 1. 2019. Površina prečnega prereza za ta dan je znašala 2,87 m².
Tako sprememba prečnega profila znaša 26.4 %. Opravljana meritev 13. 2. 2020 se je izvedla 7 m dolvodno, 20. 6. 2013 pa se je izvedla 5 m gorvodno od prečnega profila vodomerne postaje. Tudi meritev 17. 12. 2019 ni bila opravljena v prečnem prerezu vodomerne postaje temveč je bila ta opravljena 5 m dolvodno. Na podlagi tega lahko sklepamo, da obravnavane meritve niso povsem reprezentativne. Prav tako se je treba zavedati, da obravnavani podatki niso bili pridobljeni za namen analize spreminjanja prečnih profilov obravnavanih vodomernih postaj, temveč so to zgolj posredno
Slika 32: Izrisana niveleta dna obravnavanih meritev z najmanjšo površino prečnega prereza na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
Slika 33: Izrisana niveleta dna za podatke 17. 12. 2019 na referenčnem profilu vodomerne postaje Solčava (ARSO, 2021d)
pridobljeni podatki iz podatkov meritev pretoka. Tako je velika verjetnost, da z interpretacijo teh podatkov opis razmer v strugi ni najboljši.
5.1.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev Iz analize v poglavju 5.1.1 smo dobili podatke o spremembi površine posameznih profilov, ki se navezujejo na referenčni profil ter referenčno gladino vode. Površine prečnih profilov smo izmerili za vse meritve znotraj prej omenjenega omejitvenega območja vodomerne postaje. Za vodomerno postajo Solčava smo izbrali 9 meritev prečnih profilov, ki so bile opravljene znotraj prej omenjene omejitve. Od devetih meritev je bila zgolj ena meritev izvedena znotraj prečnega profila vodomerne postaje. Ker Solčava predstavlja prvo vodomerno postajo v verigi vodomernih postaj na reki Savinji, smo zato obravnavali vse meritve. Za določitev nadmorske višine nivelete dna smo si izbrali tri točke znotraj referenčnega profila (slika 34). Točke smo si izbrali tako, da smo dobili čim bolj relevantno informacijo o tem, ali se struga poglablja ali ne. Eno točko smo določili v najnižjem delu referenčnega profila (S2), kjer lahko sklepamo, da gre za matico toka in nekoliko večji delni pretok. Drugi dve toči (S1 in S3) pa smo določili na robovih obravnavanega referenčnega profila (slika 34).
Odčitane nadmorske višine nivelete dna v obravnavanih točkah smo prikazali v preglednici 4.
Slika 34: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
Preglednica 4: Nadmorske višine nivelet v obravnavanih točkah S1, S2, S3 referenčnega profila vodomerne postaje Solčava.
Dobljene nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah smo primerjal z nadmorsko višino nivelete dna referenčnega profila v teh točkah. Nadmorska višina nivelete dna referenčnega profila v točki S1 je 636,62 m, v S2 je 636,58 m v S3 pa 636,71 m. Spremembe smo prikazali v preglednici 5.
Preglednica 5 : Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah S1, S2 in S3 glede na referenčni profil
Sprememba nadmorskih višin nivelete dna v točkah S1, S2, S3 [m]
Datum S1 S2 S3
Če pogledamo dobljene nadmorske višine za točko S1, nam te prikazujejo, da se prečni profil v tem delu ne poglablja v primerjavi z nadmorsko višino referenčnega profila. Poglobitev struge v točki S1 nam prikazujeta samo meritvi opravljeni dne 17. 12. 2019 ter 23. 1. 2019. Vidimo, da se sprememba nadmorske višine giblje zgolj od 5 do 13 cm, kar predstavlja zanemarljivo malo spreminjanje.
Na točki S2, ki smo jo določili v najglobljem delu referenčnega profila, so spremembe precej podobne.
Iz prikazanih rezultatov v preglednici 5 lahko vidimo, da se je dno struge v točki S2 nekoliko bolj poglabljalo. Največjo poglobitev struge smo določili za meritev dne 23. 1. 2019, kjer se je struga poglobila za 22 cm glede na referenčni profil.
Datum m N.V. S1 m N.V. S2 m N.V. S3
V točki S3 sta zajeti zgolj dve obravnavani meritvi prečnega profila. Iz prej prikazanih izrisanih krivulj obravnavanih meritev nivelete dna smo na sliki 25 videli, da so bile te opravljene večinoma v desnem delu struge vodotoka. To nam nazorno opiše, kje je matica toka oziroma kje teče večji del vode v strugi.
Zgoraj prikazane primerjave nadmorskih višin referenčnega prečnega profila ter nadmorskih višin obravnavanih meritev niso povsem reprezentativne. Večina meritev je opravljenih vsaj 5 m gorvodno od referenčnega profila, zato na podlagi primerjav ne moremo trditi, da se struga poglablja, oziroma da se v njej akumulira erodiran material. Prav tako vodomerna postaja Solčava leži na odseku reke Savinje, kjer je njena erozijska dejavnost zelo velika in je spreminjanje razmer v strugi relativno konstantno.
5.2. Vodomerna postaja Nazarje
5.2.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Na vodomerni postaji Nazarje smo pridobili 79 podatkov o opravljenih meritvah prečnih profilov. Te so bile opravljene med leti 2003 do 2020. Po pregledu podatkov je 63 podatkov ustrezalo pogoju, da so bile meritve le-teh opravljene znotraj meje 7 m gorvodno oziroma dolvodno od obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje.
Geodetski posnetek referenčnega profila je bil posnet 23. 7. 2020. Površina prečnega prereza je takrat znašala 24 m² (slika 35), višina vodostaja pa 49 cm.
Slika 35: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Nazarje (ARSO, 2021d)
Iz izbranih podatkov meritev prečnih profilov smo izrisali nivelete dna in jih umestili v referenčni profil, kjer smo določili tudi površine posameznega prečnega profila (slika 36).
Slika 36: Izrisane nivelete dna posameznih meritev na referenčni prečni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)
Izmerjene površine prerezov so prikazane v preglednici 6.
Preglednica 6: Površine prečnih prerezov opravljenih meritev na vodomerni postaji Nazarje
Datum Površina[m²] Sprememba površine [%]
28. 08. 2003 20,53 14,46
08. 10. 2015 23,66 1,42
Iz dobljenih rezultatov vidimo, da je bilo največje povečanje površine prečnega prereza izmerjeno 11.
1. 2007 (slika 37). Izmerjena površina prereza znaša 25.73 m², kar predstavlja povečanje površine za 7
% glede na referenčni profil. Obravnavana meritev je bila izmerjena v samem profilu vodomerne postaje Nazarje.
Slika 37: Izrisana niveleta dna meritve 11. 1. 2007 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)
… nadaljevanje preglednice 6
Največje zmanjšanje površine prečnega profila (slika 38) so pokazali podatki izmerjeni dne 23. 7. 2019.
Izmerjena površina znaša 14,9 m², kar predstavlja kar 37,8-odstotno zmanjšanje površine prečnega prereza. Tudi ta meritev je bila opravljena v samem prečnem profilu vodomerne postaje.
5.2.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev Na vodomerni postaji Nazarje je bilo znotraj prečnega profila vodomerne postaje posnetih več meritev.
S pomočjo zbranih meritev in ob upoštevanju že predstavljene omejitve je bilo za analizo izbranih 20 meritev, opravljenih v prečnem profilu vodomerne postaje. Tako kot za vodomerno postajo Solčava smo si tudi za vodomerno postajo Nazarje izbrali tri primerjalne točke. Te točke smo umestili v referenčni profil tako, da čim bolje opišejo dogajanje v strugi vodotoka. Zopet smo eno točko (N2) umestili v najgloblji del referenčnega profila, drugi dve (N1 in N3) pa smo umestili na rob profila (slika 39).
Odčitane nadmorske višine obravnavanih meritev smo prikazali v preglednici 7.
Preglednica 7: Nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah N1, N2, N3 referenčnega profila vodomerne postaje Nazarje
Slika 38: Izrisana niveleta dna meritve 23. 7. 2019 na referenčni profil vodomerne postaje Nazarje (ARSO, 2021d)
Slika 39: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Nazarje
se nadaljuje …
20. 10. 2006 337,09 336,06 336,41
Dobljene nadmorske višine nivelet v obravnavanih točkah smo primerjali z nadmorsko višino nivelete dna referenčnega profila v teh točkah. Nadmorska višin nivelete dna referenčnega profila v točki N1 je 336,71 m, v N2 je 336,26 m in v N3 pa 336,81 m. Dobljeni rezultati primerjav so prikazani v preglednici 8.
Preglednica 8: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah N1, N2 in N3 v primerjavi z referenčnim profilom
Sprememba nadmorskih višin nivelete dna v točkah N1, N2, N3 [m]
Datum N1 N2 N3
V točki N1 je bila izmerjena navečja poglobitev dna struge dne 2. 4. 2009. Struga se je v tej točki takrat poglobila za približno 20 cm v primerjavi z referenčnim profilom. Kljub temu večina meritev nakazuje, da se struga v tej točki ni poglabljala. Vidimo, da se je na tem delu odložil material, ki je 20. 10. 2006 povzročil dvig nivelete dna za skoraj 40 cm.
Iz dobljenih rezultatov za točko N2 vidimo, da se je tudi tukaj material odlagal. Če podrobneje pogledamo dobljene spremembe nadmorske višine vidimo, da je zgolj ena meritev več, ki ponazarja odlaganje materiala v strugi v primerjavi z meritvami, ki ponazarjajo poglabljanje struge. Izmerjene vrednosti, ki ponazarjajo odlaganje materiala so večje kot vrednosti, ki ponazarjajo poglabljanje struge.
Pri analizi nadmorskih višin nivelete v točki N3 je prav tako mogoče razbrati, da je potek nivelete dna pri večini meritev višji od nivelete referenčnega profila.
Nanos materiala je dne 2. 4. 2009 v točki N3, niveleto dna struge zvišal tudi za 32 cm, poglobila pa se je največ za 9 cm.
Na podlagi dobljenih meritev za vodomerno postajo Nazarje lahko sklepamo, da se struga Savinje v tem delu ne poglablja. Pri večini meritev se je izkazalo, da je v obravnavanem prečnem profilu niveleta dna potekala višje v primerjavi z niveleto referenčnega profila.
5.3. Vodomerna postaja Letuš
5.3.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Za vodomerno postajo Letuš smo imeli 69 meritev prečnega profila struge. Iz nabora podatkov smo izbrali 32 meritev, ki so ustrezale pogoju za izbor meritve. Geodetski posnetek obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje Letuš (slika 40), je bil posnet 1. 12. 2020 in je prikazan na sliki 32. Površina referenčnega prečnega profila je 19 m² pri višini takrat izmerjenega vodostaja, ki je znašal 1 m.
Slika 40: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d)
Zbrane podatke smo prikazali na referenčnem profilu, kjer smo prav tako izmerili površine posameznega prečnega profila opravljene meritve (slika 41).
Slika 41: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d)
Izmerjene površine prečnih profilov smo prikazali v preglednici 9.
Preglednica 9: Površine prečnih prerezov opravljenih meritev na vodomerni postaji Letuš
Datum Površina[m2] Sprememba površine [%]
01. 03. 2006 8,24 56,63
Iz meritve dne 11. 2. 2016 je razvidno, da se je površina prečnega profila povečala. Profil se je povečal za 0,3 %, kar je zanemarljivo povečanje, zato lahko rečemo, da je profil ostal nespremenjen oziroma je imel enako površino kot referenčni profil. Da se izrisana niveleta dna skoraj ujema z referenčnim profilom je mogoče videti tudi iz prikaza prečnega profila na sliki 42 z vrisano niveleto.
Iz rezultatov meritve dne 18. 10. 2007 je razvidno, da se je površina prečnega profila v primerjavi z referenčnim profilom zmanjšala za kar 11,3 m². To predstavlja 59,6-odstotno zmanjšanje prečnega profila. Meritev dne 18. 10. 2007 ni bila opravljena v samem prečnem profilu vodomerne postaje, 5 m gorvodno. Predvidevamo lahko, da so tam razmere v strugi nekoliko drugačne, prav tako bi bil geodetski posnetek prečnega prereza drugačen kot v prečnem profilu vodomerne postaje. Bolj reprezentativen rezultat nam poda meritev, izvedena 1. 3. 2006 v prečnem profilu vodomerne postaje. Izmerjena površina prereza znaša 8,2 m², kar pomeni, da se je površina zmanjšala za 10,8 m² oziroma 56.6 %.
Zmanjšanje prečnega profila je lepo vidno na spodnjem prikazu referenčnega prečnega profila z vrisano niveleto dna, kjer je z roza barvo prikazana niveleta dna iz meritev dne 18. 10. 2007, z zeleno barvo pa je prikazana niveleta dna iz meritev na dan 1. 3. 2006 (slika 43).
Slika 43: Izrisana niveleta dna obravnavane meritve na referenčnem profilu vodomerne postaje Letuš (ARSO, 2021d) Slika 42: Izrisana niveleta dna obravnavane meritve na referenčnem profilu vodomerne postaje Letuš (ARSO, 2021d)
5.3.2. Analiza spreminjanja nadmorske višine nivelete dna obravnavanih meritev Na vodomerni postaji Letuš je bilo znotraj prečnega profila vodomerne postaje opravljenih 32 meritev prečnih profilov struge vodotoka. Od 21 izbranih meritev jih je bilo 15 opravljenih v samem prečnem profilu vodomerne postaje. Te meritve smo uporabili za analizo spreminjanja nivelete dna v posameznih točkah znotraj rererenčnega profila. Točke smo določili na isti način kot smo jih pri prejšnjih dveh vodomernih postajah. Z njimi smo poskušali čim bolje povzeti dogajanje v strugi. Točke smo prikazali na referenčnem profilu na sliki 39.
Dobljene rezultate smo zbrali v preglednici 10.
Preglednica 10: Nadmorske višine obravnavanih meritev na vodomerni postaji Letuš
Dobljene nadmorske višine nivelete v obravnavanih točkah smo primerjali z nadmorsko višino nivelete dna referenčnega profila v teh točkah. Nadmorska višin nivelete dna referenčnega profila v točki LE1 je 314,19 m, v LE2 je 313,6 m in v LE3 314,1 m. Rezultate primerjav smo prikazali v preglednici 11.
Datum m N.V. LE1 m N.V. LE2 m N.V. LE3
Slika 44: Izbrane točke za odčitek nadmorske višine nivelete dna na vodomerni postaji Letuš (ARSO, 2021d)
Preglednica 11: Prikaz razlike nadmorske višine meritev v točkah N1, N2 in N3 v primerjavi z referenčnim profilom
Sprememba nadmorskih višin nivelete dna v točkah LE1, LE2, LE3 [m]
Datum LE1 LE2 LE3
V točki LE1 večina meritev kaže, da se niveleta dna dviguje in le redko poglobi v primerjavi z niveleto dna referenčnega profila. Največji izmerjen dvig nivelete znaša 32 cm, največja poglobitev pa 13 cm.
V točki LE2 meritve prav tako kažejo, da se niveleta dna dviguje. Med obravnavanimi meritvami ni nobena meritev pokazala, da se je v tej točki niveleta dna spustila pod niveleto dna referenčnega profila.
Največ plavin je reka odložila dne 11. 7. 2008, debelina nanosa pa je znašala 59 cm.
V točki LE3 je nekaj več meritev pokazalo, da se je struga poglobila. Ti rezultati pa so še vseeno zanemarljivo majhni v primerjavi z debelino odloženega materiala, ki je dne 11. 7. 2008 znašala 41 cm.
Struga se je poglobila za največ 16 cm.
5.4. Vodomerna postaja Medlog
5.4.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Za vodomerno postajo Medlog smo pridobili 61 meritev prečnih prerezov struge reke Savinje. Zaradi specifične lokacije vodomerne postaje je bila večina meritev pretoka Savinje izvedena na drugi lokaciji, in sicer vsaj 30 do 50 metrov gorvodno oziroma dolvodno od obravnavanega prečnega profila. Nekatere meritve so bile opravljene tudi 100 do 200 m gorvodno. Teh meritev v analizi nismo upoštevali, saj so razmere v strugi Savinje na tako oddaljeni lokaciji povsem drugačne. Za pridobivanje informacije o pretoku pa lokacija meritve ne igra takšne vloge. Važno je, da lahko izvajalec kar se da varno in natančno pridobi vrednost pretoka v danih razmerah.
Iz nabora 61 meritev smo tako izbrali le pet ustreznih meritev, ki so bile izvedene znotraj razdalje 7 m gorvodno oz. dolvodno od obravnavanega prečnega profila vodomerne postaje Medlog.
Površina referenčnega prečnega profila znaša 32,4 m², ta pa je prikazan na sliki 45.
Slika 45: Geodetski posnetek referenčnega profila z vrisano referenčno višino vodostaja na vodomerni postaji Medlog (ARSO, 2021d)
Izrisane nivelete dna smo prikazali na spodaj prikazanem referenčnem profilu na sliki 46.
Slika 46: Referenčni profil z vrisanimi niveletami dna za posamezno meritev na vodomerni postaji Medlog (ARSO, 2021d)
Glede na referenčni prečni profil ter višino vodostaja, ki je takrat znašala 151 cm, smo določili površine prečnih prerezov za posamezno meritev prečnega profila struge. Rezultati so pikazani v preglednici 12.
Preglednica 12: Površine prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Medlog
Datum Površina [m²]
Glede na prikazane rezultate površin lahko razberemo, da se profil struge na vodomerni postaji Medlog konstantno spreminja. Vidimo, da vse meritve prikazujejo zmanjšanje profila. Dne 7. 11. 2008 se je površina profila zmanjšala za 77. 3 %, kar je največje zmanjšanje profila med obravnavanimi podatki.
Glede na prikazane rezultate površin lahko razberemo, da se profil struge na vodomerni postaji Medlog konstantno spreminja. Vidimo, da vse meritve prikazujejo zmanjšanje profila. Dne 7. 11. 2008 se je površina profila zmanjšala za 77. 3 %, kar je največje zmanjšanje profila med obravnavanimi podatki.