2 HIDROLOŠKA MERSKA MREŽA IN MERITVE
2.3. Vsebnost suspendiranih snovi
Rečni nanos oziroma erodiran material, ki ga reka premešča vzdolž svoje poti, delimo na lebdeče suspendirane delce in suspendirane delce, ki se zaradi večje teže usedejo na rečno dno oziroma se ti premeščajo po njem (Ulaga, 2008).
Izrazitejše erozijsko delovanje se zaradi hudourniškega značaja reke Savinje odraža tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer reka poteka po ožji strugi skozi alpsko dolino (Fazarinc, 2002). Voda s premeščanjem materiala spreminja podobo pokrajine in povzroča škodo na objektih, ki so bodisi umeščeni v sam profil rečne struge bodisi so poškodovani v času poplav ter večjega razlitja na poplavno ogroženih območjih (Metelko Skutnik, 2004).
Kontinuirno dnevno vzorčenje se za pridobitev podatkov o količini suspendiranih delcev na reki Savinji izvaja na vodomerni postaji Veliko Širje I. Rezultat meritev, podan v g/m³, je predstavljen kot količina suspendirane snovi v vzorcu (Ulaga, 2008). Največje količine suspendiranih delcev so na reki Savinji izmerjene v pomladnih mesecih, kar sovpada tudi z dežno-snežnim režimom reke.
V okviru državnega hidrološkega monitoringa se od leta 2015 izvaja meritve suspendiranih snovi na devetih vodomernih postajah. Meritve se opravljajo na vodomernih postajah: Gornja Radgona, Hrastnik, Suha, Veliko Širje I, Log Čezsoški, Miren I, Otoški Vrh I, Makole, Kubed II. Vsa ta merilna mesta se nahajajo na večjih rekah v Sloveniji (Slika 5) (ARSO, 2016).
Slika 5: Hidrološka mreža Slovenije z vrisanimi vodomernimi postajami, na katerih se beleži prenos suspendiranega materiala (Vir: ARSO, 2021a)
Količino suspendiranih snovi v vodi se na samodejnih vodomernih postajah v Sloveniji opravlja z merilnim inštrumentom Solitax SC (Ravnik, 2010). Kljub samodejnim meritvam z inštrumentom Solitax SC je treba izvajati tudi ročno vzorčenje, ki služi za kalibracijo inštrumentov.
Slika 6: Solitax SC merilnik (vir: Hach)
Vzorec za določanje suspendiranih snovi se zajame 20 cm pod vodno gladino s pomočjo plastenke velikosti 1 liter v bližini sonde merilnika (ARSO, 2021a). Pomembno je, da se vzorči na mestih, kjer ni stoječe vode oziroma se ne vrtinči. Odvzete vzorce je treba ustrezno označiti z datumom, uro ter imenom vodomerne postaje, na kateri je bil vzorec odvzet. Zabeležiti je treba tudi druge značilnosti vzorca, na primer ali so se med vzorčenjem nahajali plavajoči predmeti ali je bil vzorec vzet na mestu, kjer dno sestavlja mivka ali je vodostaj padal oziroma naraščal (ARSO, 2021a).
Vzorce se praviloma odvzema enkrat mesečno in ob povišanem vodnem stanju, to je ob naraščanju ali upadanju vodostaja (ARSO, 2021a). Odvzem vzorca pri naraščanju vodotoka poteka na dve uri, dokler je vzorčenje z brega še mogoče in varno.
Na vseh zgoraj navedenih vodomernih postajah ARSO odvzame vzorec vode tudi ob vsaki meritvi pretoka, vzorec vode pa pripeljejo v laboratorij Agencije Republike Slovenije za okolje, kjer se izvede analiza vzorcev, rezultate analize pa se vnese v podatkovno zbirko. Enkrat letno se za izračun celotne koncentracije suspendirane snovi v profilu izvede meritev prek celotnega profila (ARSO, 2021a).
3 METODE
Izdelava diplomske naloge je potekala v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO).
S pomočjo agencije smo pridobili potrebne podatke za analizo spreminjanja prečnih profilov reke Savinje na sedmih vodomernih mestih.
ARSO je v letu 2020 opravil geodetski posnetek prečnega prereza (slika 7) na vseh vodomernih postajah vzdolž reke Savinje. Ti geodetski posnetki so nam pri analizah predstavljali referenčne prečne profile, na katere smo navezali vse nadaljnje analize podatkov. Za analizo spremembe prečnih profilov smo potrebovali tudi podatke o spremembah oziroma poteku nivelete dna v različnih časovnih obdobjih.
Slika 7: Prikaz geodetskega posnetka prečnega prereza struge na vodomerni postaji Veliko Širje I
Podatke o poteku nivelete dna smo pridobili iz podatkov rednega monitoringa, ki ga ARSO opravlja na površinskih vodah. ARSO znotraj monitoringa opravlja meritve pretoka s pomočjo prej omenjenih merilnikov ADCP ter SonTek FT. Ob vsaki opravljeni meritvi pretoka z merilnikom ADCP le-ta izmeri tudi pot od merilne naprave do dna struge vodotoka (G). Na podlagi tega pridobiva geometrijo struge, s pomočjo katere se kasneje izračuna pretok skozi obravnavani prečni profil (slika 8).
Slika 8: Podatkovni zapis merilnika ADCP (vir: ARSO, 2021d)
Pri meritvi pretoka z merilnikom SonTek FT razdaljo oziroma gladino vode ročno odčita upravljalec meritve na graduirani letvi inštrumenta (slika 9).
Slika 9: Podatkovni zapis merilnika SonTek FT (vir: ARSO, 2021d)
Ob vsaki opravljeni meritvi pretoka ARSO beleži tudi višino vodostaja, ki se odčita na vodomerni letvi.
Odčitana višina vodostaja je vezana na višinsko postavitev vodomerne letve. Vsaka vodomerna letev ima svojo začetno višinsko koto ("0" kota), ki so vezane na Slovenski višinski sistem 2010 z izhodiščem v Kopru (ARSO, 2021d).
S pomočjo pridobljenih podatkov smo s preračunom (slika10) pridobili podatek o poteku dna struge za vsako meritev, kjer je bil izmerjen pretok skozi prečni prerez struge.
Prvi korak analize je bil pregled podatkov, ki smo jih pridobili na ARSO, kjer vodijo evidenco opravljenih meritev. Evidenca vsebuje podatke, ki so bili dobljeni med opravljeno meritvijo, kot so pretok, temperatura in višina vodostaja.
Zabeleži se tudi datum ter čas opravljene meritve ter meni zelo pomemben podatek, kje je bila meritev opravljena. Zaradi različnih razmer v strugi vodotoka izvajalci meritve ne opravljajo vedno točno na lokaciji vodomerne postaje. Meritve opravijo bodisi dolvodno bodisi gorvodno od vodomerne postaje, na mestu, kjer je za dane razmere opravljanje meritev primernejše. V primeru meritve pretoka je zanimiv zgolj pretok v strugi vodotoka, ki ni vezan na točno določen prečni profil struge. Izvajalec meritve zabeleži, koliko metrov stran od vodomerne postaje je bila meritev opravljena.
Na podlagi teh opisov smo izbrali primerne meritve, in sicer tiste, ki so bile izvedene na vodomerni postaji ali pa maksimalno 7 m gorvodno oziroma dolvodno od vodomerne postaje. Omejitve smo določili na podlagi osebne komunikacije z ARSO (Kolenc, 2021) in na podlagi pregleda dobljenih podatkov meritev prečnih profilov. Razpon obravnavanega območja je bil definiran tudi na podlagi
Slika 10: Prikaz izračuna točk poteka dna prečnega prereza iz podatka o pretoku, višini vodne gladine ter začetne kote vodomerne late
gibanja čolnička čez strugo vodotoka. Pri opravljanju meritve je čolniček privezan s pomočjo vrvi, ki ni povsem napeta, zato se čolniček odmakne iz prečnega profila vodomerne postaje. Pot čolnička čez strugo vodotoka je lahko odmaknjena tudi do nekaj metrov izven obravnavanega profila vodomerne postaje. Omenjene omejitve smo definirali, da smo lahko meritve primerjali z geodetskimi posnetki referenčnih profilov vodomernih postaj.
Najprej smo izvedli pretvorbe podatkov do te mere, da so bili primerni za obdelavo v programu Excel.
Iz podatkov vsake meritve pretokov smo tako pridobili višinsko koto točke dna ter odmik te točke od desnega brega vodotoka. Dobljene podatke smo v programu AutoCAD nanesli na referenčni profil in jih izrisali kot potek nivelete dna (slika 11).
Slika 11: Primer prikaza dobljenih podatkov na referenčnem prečnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje II za leto 2003, 2004, 2017 in 2020 (vir: ARSO, 2021d)
Izrisane krivulje, ki prikazujejo spreminjajoče se dno prečnega profila smo kar se da dobro vkomponirali v referenčni prečni prerez (slika 12).
Slika 12: Prikaz dobljenih podatkov na referenčnem prečnem profilu vodomerne postaje Veliko Širje I za obdobje med letom 2003 in 2020 (ARSO, 2021c)
4 PODATKI 4.1. Savinja
Savinja je reka, ki izvira v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, natančneje v Logarski dolini. Reka teče skozi Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino do Zidanega mostu, kjer se izliva v reko Savo. Dolžina reke je 101,75 km, njeno porečje pa obsega 1847,7 km² (Kolbezen, 1998). Vzdolž njene poti se vanjo izlivajo pritoki Bela, Lučnica, Ljubnica, Dreta, Ljubija, Paka, Bolska, Ložnica, Voglajna, Rečica, Lahomnica, Ična ter Gračnica. Z akumuliranjem vode Savinja močno vpliva na visoke vode reke Save (Kolbezen, 1998).
Savinja ima hudourniški značaj reke vzdolž njene celotne dolžine. Rečni režim Savinje obravnavamo kot dežno-snežni režim, za katerega je značilen višek vode v jesenskih ter spomladanskih letnih časih (Kolbezen, 1998).
V preglednici 1 je prikazan maksimalni pretok, v preglednici 2 pa je prikazan minimalni pretok za vodomerno postajo Veliko Širje I.
Preglednica 1: Prikaz maksimalnega pretoka na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO,2021b)
Datum Pretok [m³/s]
01. 11. 1990 1490
Preglednica 2: Prikaz minimalnega pretoka na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO,2021b)
Datum Pretok [m³/s]
24. 08. 2003 4,027
4.2. Obravnavane vodomerne postaje na reki Savinji
V diplomski nalogi obravnavamo reko Savinjo od izvira do izliva. Na vodotoku se nahaja sedem vodomernih postaj. Prva vodomerna postaja na reki je Solčava, nato sledijo vodomerna postaja Nazarje, Letuš, Medlog, Celje brv, Laško in Veliko Širje (Slika 13).
4.2.1. Vodomerna postaja Solčava
Na sliki 11 lahko vidimo, da vodomerna postaja Solčava (šifra postaje 6010) (ARSO, 2021a) predstavlja prvo vodomerno postajo na reki Savinji. Ta se nahaja približno 11 km dolvodno od izvira. Vodomerna postaja se nahaja v vasici Solčava, kjer je s svojim obratovanjem začela že leta 1949. Sprva se je merila zgolj temperatura vode in vodostaj, od leta 1959 pa je na voljo tudi pretok. S prvimi posodobitvami postaje v junija 1959 z limnigrafom so na voljo tudi zvezni podatki vodostaja in pretoka. Od leta 2016 pa je postaja v okviru projekta BOBER posodobljena v samodejno (AMP) postajo (ARSO, 2021c).
Slika 13: Porečje Savinje z vrisanimi obravnavanimi vodomernimi postajami
Slika 14: Vodomerna postaja Solčava (lasten vir, 2021)
Merilno mesto, vidno na sliki 14, se nahaja nekaj metrov dolvodno od glavne premostitve čez reko Savinjo (slika 15). Ta del reke je stabiliziran s strani dolvodno postavljenega stopenjskega praga, ki ohranja enakomernejše razmere v strugi. Ob visokih vodah se v tem delu reke prenašajo velike količine plavja ter suspendiranega materiala (ARSO,2021d). Kot posledica so v tem delu izrazita večja prodišča.
Ob normalnih pretokih je količina vode v strugi precej majhna in razgibano porazdeljena, zato je opravljanje meritev pretoka v samem profilu merilnega mesta lahko precej problematično (Kolenc, 2021).
Slika 15: Lokacija vodomerne postaje Solčava (Vir: Atlas voda, 2021)
Iz podatkov delovanja merilne postaje je mogoče zaslediti ekstremen dogodek visokih voda, ki se je zgodil 7. novembra leta 2000. Takrat izmerjena gladina vodostaja je znašala 298 cm pri pretoku 148 m³/s. Ta ekstremen dogodek je bil posledica obilnih padavin v zgornjem delu porečja, ki ga v glavnem delu predstavljajo Kamniško-Savinjske Alpe (Polajnar, 2001).
4.2.2. Vodomerna postaja Nazarje
Prva vodomerna postaja dolvodno od vodomerne postaje Solčava je vodomerna postaja Nazarje (šifra postaje 6060), katere lokacija je prikazana na sliki 11, sama postaja pa na slikah 16 in 17. S svojim obratovanjem je postaja začela že leta 1906. Leta 1926 se je na njej začelo izvajanje rednih opazovanj in meritev vodostajev. Postaja s svojim 94-letnim obratovanjem brez prekinitve predstavlja postajo z najdaljšim nizom meritev na reki Savinji (ARSO, 2021c).
Slika 17: Vodomerna postaja Nazarje ( lasten vir, 2021) Slika 16: Vodomerna postaja Nazarje (lasten vir, 2021)
Merilno mesto se nahaja nekaj metrov dolvodno od sotočja reke Savinje in Drete (slika 18) in je nespremenjeno od same ustanovitve. Med leti 1926 in 1932 so potekala dnevna opazovanja vodostaja, od leta 1933 pa so na voljo limnigrafski podatki. Na vodomerni postaji samodejni prenos podatkov deluje že od leta 1996. Sistem je bil leta 2004 nadgrajen s tlačno sondo, katere podatki so v bazi šele od leta 2007 (ARSO, 2021d).
Po letu 1990 je bilo na vodomerni postaji Nazarje zabeleženih več meritev pretokov, ki so presegli pretoke s 100-letno povratno dobo, ki znaša 597 m³/s (ARSO, 2013). Prvi ekstremni dogodek je bil izmerjen 1. novembra 1990, ko je pretok Savinje dosegel 635 m³/s (ARSO, 2021d). Na ta dan je Savinja z veliko količino plavja povzročila veliko škodo vzdolž svoje struge. Med drugim so bili porušeni vsi mostovi, jezovi in brvi na relacij Luče – Ljubno (Meze, 1990).
Drug ekstremni dogodek se je zgodil leta 1998. Takrat je pretok Savinje znašal 630 m³/s. Zopet je bil presežen pretok s 100-letno povratno dobo, vendar tokrat za nekoliko manjšo vrednost kot leta 1990 (ARSO, 2021d).
Največjo vrednost pretoka je reka Savinja na vodomerni postaji Nazarje dosegla leta 2012. Dne 5.
novembra je pretok znašal kar 648 m³/s (ARSO, 2021d), kar je za 51 m³/s več, kot je ocenjena vrednost pretoka z 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013).
4.2.3. Vodomerna postaja Letuš
Vodomerna postaja Letuš (šifra postaje 6068) se nahaja nekoliko pred naseljem Letuš (slika 19 in slika 20). Na vodomerni postaji se izvajajo meritve vse od leta 1954, ki jih je mogoče pridobiti v arhivu
Slika 18: Lokacija vodomerne postaje Nazarje (Vir: Atlas voda, 2021)
podatkov Agencije RS za okolje (ARSO,2021c). Lokacija merilnega mesta je na nekoliko mirnejšem odseku reke Savinje, ki ga stabilizira dolvodno zgrajeni stopenjski prag (ARSO,2021c).
Slika 19: Vodomerna postaja Letuš ( lasten vir, 2021)
Slika 20: Lokacija vodomerne postaje Letuš ( Vir: Atlas voda, 2021)
Ekstremne dogodke na vodomerni postaji Nazarje je zaznala tudi vodomerna postaja Letuš. Novembra 1990 je največji pretok znašal 716 m³/s. Višina vodostaja je bila 510 cm. 5. novembra 1998 je bil izmerjeni pretok 741 m³/s, višina vodostaja pa 553 cm.
Pretok največjega ekstremnega dogodka leta 2012 je znašal 772 m³/s, višina vodostaja pa je dosegla 582 cm (ARSO, 2021b).
4.2.4. Vodomerna postaja Medlog
Vodomerna postaja Medlog (šifra postaje 6120) je ena iz med novejših vodomernih postaj, ki je začela s svojim obratovanjem leta 2002. Od tega leta dalje imamo zvezne podatke o merjenih pretokih in višinah vodostajev, od leta 2007 pa so na voljo tudi podatki o temperaturi vode (ARSO, 2021c).
Vodomerna postaj se nahaja približno 3 km pred vodomerno postajo Celje brv. Merilno mesto (slika 21) se nahaja na mestu, kjer se tok reke Savinje že precej umiri, zato je na tem odseku struga precej širša kot gorvodno. Na sliki 22 je mogoče zaznati tudi večje količine odloženih plavin (Atlas voda, 2021).
Slika 21: Vodomerna postaja Medlog (lasten vir, 2021)
Na vodomerni postaji je bil leta 2007 izmerjen pretok 922 m³/s. Leta 2012 je pretok znašal 954 m³/s.
Višina vodostaja je takrat dosegla 574 cm (ARSO, 2021b).
Slika 22 : Lokacija vodomerne postaje Medlog (Vir: Atlas voda, 2021)
4.2.5. Vodomerna postaja Celje brv (Celje brv II)
Vodomerna postaja Celje brv II (slika 23) (šifra postaje 6140) se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra Celja (slika 24). Prve meritve vodostajev in pretokov so se začele izvajati že leta 1960. Od leta 1973 pa so se začele opravljati tudi meritve temperature (ARSO, 2021b). V tem delu se je struga skozi zgodovino dodobra regulirala in zavzema skoraj pravilno trapezno obliko. V sklopu protipoplavnih ukrepov je bila leta 2012 zgrajena tudi brv čez reko Savinjo, ki omogoča lažje opravljanje meritev (Mestna občina Celje, 2012).
Slika 23: Vodomerna postaja Celje brv II (lastni vir, 2021)
Slika 24: Lokacija vodomerne postaje Celje brv (Vir: Atlas voda, 2021)
Ekstremni dogodki, ki so se zgodili leta 1990, 2007 in 2012, so bili zaznani tudi na vodomerni postaji Celje brv II. Za leto 1998 podatka ni. Leta 1990 je pretok znašal 1208 m³/s, višina vodne gladine pa 722 cm. Leta 2007 je pretok znašal 1051 m ³/s, višina vodostaja je takrat bila 658 cm. Leta 2012 je pretok znašal 987 m³/s, višina vodostaja pa 630 cm (ARSO, 2021b).
4.2.6. Vodomerna postaja Laško (Laško I)
Vodomerna postaja Laško (slika 25) se nahaja v neposredni bližini mostu, kjer cesta prečka reko Savinjo in poteka v center Laškega (slika 26). Podatke te vodomerne postaje je mogoče dobiti od leta 1907, z izjemo podatkov med leti 1940 in 1945.V tem času je bilo delovanje postaje prekinjeno. Vodomerna postaja se je leta 1953 prestavila na desni breg Savinje z nespremenjeno stacionažo glede na sotočje Savinje in Save. Ob prestavitvi se je postaja preimenovala v Laško I (šifra postaje 6200) ter nadgradila z limnigrafom. Naslednja nadgradnja se je izvedla leta 2004 z vgradnjo tlačne sonde in radarskega senzorja za spremljanje vodostaja (ARSO, 2021d).
Slika 25: Vodomerna postaja Laško I (lasten vir, 2021)
Tudi na vodomerni postaji Laško izstopata ekstremna poplavna dogodka, ki sta se zgodila leta 1990 in 1998. Leta 1990 je pretok znašal 1406 m³/s, izmerjena gladina vodostaja pa 694 cm. Leta 1998 je vodostaj dosegel 692 cm, pretok pa je znašal 1394 m³/s. Leta 2007 in 2012 pretoki niso presegli vrednosti pretoka s 100-letno povratno dobo, ki znaša 1347 m³/s (ARSO, 2021b).
Vodomerna postaja Laško s svojimi 114 leti delovanja predstavlja eno izmed najpomembnejših vodomernih postaj na reki Savinji in nasploh v Sloveniji.
4.2.7. Vodomerna postaja Veliko Širje (Veliko Širje I )
Vodomerna postaja Veliko Širje (šifra postaje 6210) (slika 27 in 28) predstavlja najbolj dolvodno postajo in s tem tudi zadnjo postajo na reki Savinji. Opazovanje se je začelo leta 1955 na stari postaji Veliko Širje in je trajalo vse do leta 1966. Leta 1967 se je zgradila nova postaja Veliko Širje I na novi lokaciji (ARSO, 2021d).
Slika 26: Lokacija vodomerne postaje Laško I (Atlas voda, 2021)
Slika 27: Merilna letev na vodomerni postaji Veliko Širje II (lastni vir, 2021)
Slika 28: Vodomerna postaja Veliko Širje II (lastni vir, 2021)
Slika 29: Lokacija vodomerne postaje Veliko Širje I (Vir: Atlas voda, 2021)
Kot na vseh gorvodnih merilnih mestih so tudi na merilni postaji Veliko Širje pretoki dosegli visoke vrednosti. A kljub temu niso presegle pretoka s 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013). Največji ekstremni dogodek vzdolž celotne reke Savinje je bil tudi na vodomerni postaji Veliko Širje izmerjen 21. novembra 1990. Takrat je pretok znašal kar 1490 m³/s. Do sedaj je to največji poznani pretok reke Savinje (ARSO, 2021b).
5 REZULTATI IN RAZPRAVA
Ustrezne podatke meritev, pridobljene s strani ARSO, smo za vsako vodomerno postajo prikazali na referenčnem profilu. Za lažjo primerjavo spreminjanja prečnega profila smo določili površino referenčnega prečnega profila pri referenčni višini vodostaja. Določili smo tudi površine prečnih profilov, ki smo jih uporabili v analizi in pri katerih smo spreminjali zgolj potek dna. Tako smo lahko ugotovili spremembe v površini prečnega prereza v odvisnosti od spreminjanja dna vodotoka. Da bi lahko natančneje ugotovili ali se struga v obravnavanem prečnem profilu vodomerne postaje poglablja ali se na mestu odlaga material, smo na vsakem referenčnem profilu vodomerne postaje določili tri točke, v katerih smo opazovali spreminjanje nadmorske višine izrisanih nivelet dna. Pri opazovanju nadmorske višine v posameznem profilu smo uporabili izključno meritve, ki so bile izvedene v prečnem profilu obravnavane vodomerne postaje.
5.1. Vodomerna postaja Solčava
5.1.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev
Za vodomerno postajo Solčava smo od Agencije RS za okolje (ARSO) pridobili podatke o 11 opravljenih meritvah prečnih profilov. Po pregledu podatkov smo izločili 2 in v nadaljnjih analizah uporabili 9 prečnih profilov. Izbrali smo le podatke, ki so bili pridobljeni v samem prečnem profilu vodomerne postaje oziroma so ti ustrezali prej omenjeni omejitvi območja na 7 m gorvodno oziroma dolvodno. Iz pridobljenih informacij s strani gospe Regine Kolenc ter lastnih izkušenj in opazovanj je izvedba meritev pretoka na zelo spreminjajoči se strugi precej težavna. Dodaten problem predstavljajo prodišča, ki delijo glavni tok vode v strugi. To nam potrjuje tudi dejstvo, da so bile vse obravnavane meritve opravljene s pomočjo merilnika SonTek FT, ki je primeren za opravljanje meritev v plitvejših vodotokih.
Površina referenčnega profila na obravnavani vodomerni postaj znaša 2,27 m². Za določanje površin prečnih prerezov smo izbrali referenčno višino vodostaja, ki jo je imela Savinja ob opravljanju geodetskega posnetka prečnega profila. Ta je takrat znašala 222 cm (slika 30).
Slika 30: Geodetski posnetek referenčnega prečnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)
S pomočjo podatkov smo izrisali nivelete dna za posamezne meritve in jih vnesli v referenčni profil, kjer je vsaka niveleta predstavljena s svojo barvo (slika 31).
Izmerili smo površine prečnih prerezov glede na referenčni profil ter referenčno višino vodostaja.
Površine prečnih prerezov smo določili glede na novo niveleto dna, dobljeno površino pa smo nato primerjali z referenčnim profilom. Rezultate smo prikazali v preglednici 3. V levem stolpcu preglednice je datum opravljene meritve, srednji stolpec prikazuje izmerjeno površino glede na izrisano niveleto za posamezno meritev, desni stolpec pa prikazuje spremembo površine glede na površino referenčnega profila v procentih.
Preglednica 3: Površina prečnih profilov posameznih meritev na vodomerni postaji Solčava
Datum Površina[m2] Sprememba površine [%]
20. 06. 2013 0,75 66,96
Iz dobljenih rezultatov smo določili največje spremembe prečnih prerezov. Najmanjšo površino prečnega profila imata meritvi opravljeni 20. 6. 2013 in 13. 2. 2020 (slika 32). Dne 20. 6. 2013 je površina znašala 0,75 m², kar je 23,64 m² manj kot referenčni profil. Dne 13. 2. 2020 pa je površina znašala približno 1 m². Sprememba profila je tako znašala 1,27 m². Pri obeh meritvah gre za več kot
Iz dobljenih rezultatov smo določili največje spremembe prečnih prerezov. Najmanjšo površino prečnega profila imata meritvi opravljeni 20. 6. 2013 in 13. 2. 2020 (slika 32). Dne 20. 6. 2013 je površina znašala 0,75 m², kar je 23,64 m² manj kot referenčni profil. Dne 13. 2. 2020 pa je površina znašala približno 1 m². Sprememba profila je tako znašala 1,27 m². Pri obeh meritvah gre za več kot