Prikaz minimalnega pretoka na vodomerni postaji Veliko Širje I (ARSO,2021b)

Datum Pretok [m³/s]

24. 08. 2003 4,027

4.2. Obravnavane vodomerne postaje na reki Savinji

V diplomski nalogi obravnavamo reko Savinjo od izvira do izliva. Na vodotoku se nahaja sedem vodomernih postaj. Prva vodomerna postaja na reki je Solčava, nato sledijo vodomerna postaja Nazarje, Letuš, Medlog, Celje brv, Laško in Veliko Širje (Slika 13).

4.2.1. Vodomerna postaja Solčava

Na sliki 11 lahko vidimo, da vodomerna postaja Solčava (šifra postaje 6010) (ARSO, 2021a) predstavlja prvo vodomerno postajo na reki Savinji. Ta se nahaja približno 11 km dolvodno od izvira. Vodomerna postaja se nahaja v vasici Solčava, kjer je s svojim obratovanjem začela že leta 1949. Sprva se je merila zgolj temperatura vode in vodostaj, od leta 1959 pa je na voljo tudi pretok. S prvimi posodobitvami postaje v junija 1959 z limnigrafom so na voljo tudi zvezni podatki vodostaja in pretoka. Od leta 2016 pa je postaja v okviru projekta BOBER posodobljena v samodejno (AMP) postajo (ARSO, 2021c).

Slika 13: Porečje Savinje z vrisanimi obravnavanimi vodomernimi postajami

Slika 14: Vodomerna postaja Solčava (lasten vir, 2021)

Merilno mesto, vidno na sliki 14, se nahaja nekaj metrov dolvodno od glavne premostitve čez reko Savinjo (slika 15). Ta del reke je stabiliziran s strani dolvodno postavljenega stopenjskega praga, ki ohranja enakomernejše razmere v strugi. Ob visokih vodah se v tem delu reke prenašajo velike količine plavja ter suspendiranega materiala (ARSO,2021d). Kot posledica so v tem delu izrazita večja prodišča.

Ob normalnih pretokih je količina vode v strugi precej majhna in razgibano porazdeljena, zato je opravljanje meritev pretoka v samem profilu merilnega mesta lahko precej problematično (Kolenc, 2021).

Slika 15: Lokacija vodomerne postaje Solčava (Vir: Atlas voda, 2021)

Iz podatkov delovanja merilne postaje je mogoče zaslediti ekstremen dogodek visokih voda, ki se je zgodil 7. novembra leta 2000. Takrat izmerjena gladina vodostaja je znašala 298 cm pri pretoku 148 m³/s. Ta ekstremen dogodek je bil posledica obilnih padavin v zgornjem delu porečja, ki ga v glavnem delu predstavljajo Kamniško-Savinjske Alpe (Polajnar, 2001).

4.2.2. Vodomerna postaja Nazarje

Prva vodomerna postaja dolvodno od vodomerne postaje Solčava je vodomerna postaja Nazarje (šifra postaje 6060), katere lokacija je prikazana na sliki 11, sama postaja pa na slikah 16 in 17. S svojim obratovanjem je postaja začela že leta 1906. Leta 1926 se je na njej začelo izvajanje rednih opazovanj in meritev vodostajev. Postaja s svojim 94-letnim obratovanjem brez prekinitve predstavlja postajo z najdaljšim nizom meritev na reki Savinji (ARSO, 2021c).

Slika 17: Vodomerna postaja Nazarje ( lasten vir, 2021) Slika 16: Vodomerna postaja Nazarje (lasten vir, 2021)

Merilno mesto se nahaja nekaj metrov dolvodno od sotočja reke Savinje in Drete (slika 18) in je nespremenjeno od same ustanovitve. Med leti 1926 in 1932 so potekala dnevna opazovanja vodostaja, od leta 1933 pa so na voljo limnigrafski podatki. Na vodomerni postaji samodejni prenos podatkov deluje že od leta 1996. Sistem je bil leta 2004 nadgrajen s tlačno sondo, katere podatki so v bazi šele od leta 2007 (ARSO, 2021d).

Po letu 1990 je bilo na vodomerni postaji Nazarje zabeleženih več meritev pretokov, ki so presegli pretoke s 100-letno povratno dobo, ki znaša 597 m³/s (ARSO, 2013). Prvi ekstremni dogodek je bil izmerjen 1. novembra 1990, ko je pretok Savinje dosegel 635 m³/s (ARSO, 2021d). Na ta dan je Savinja z veliko količino plavja povzročila veliko škodo vzdolž svoje struge. Med drugim so bili porušeni vsi mostovi, jezovi in brvi na relacij Luče – Ljubno (Meze, 1990).

Drug ekstremni dogodek se je zgodil leta 1998. Takrat je pretok Savinje znašal 630 m³/s. Zopet je bil presežen pretok s 100-letno povratno dobo, vendar tokrat za nekoliko manjšo vrednost kot leta 1990 (ARSO, 2021d).

Največjo vrednost pretoka je reka Savinja na vodomerni postaji Nazarje dosegla leta 2012. Dne 5.

novembra je pretok znašal kar 648 m³/s (ARSO, 2021d), kar je za 51 m³/s več, kot je ocenjena vrednost pretoka z 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013).

4.2.3. Vodomerna postaja Letuš

Vodomerna postaja Letuš (šifra postaje 6068) se nahaja nekoliko pred naseljem Letuš (slika 19 in slika 20). Na vodomerni postaji se izvajajo meritve vse od leta 1954, ki jih je mogoče pridobiti v arhivu

Slika 18: Lokacija vodomerne postaje Nazarje (Vir: Atlas voda, 2021)

podatkov Agencije RS za okolje (ARSO,2021c). Lokacija merilnega mesta je na nekoliko mirnejšem odseku reke Savinje, ki ga stabilizira dolvodno zgrajeni stopenjski prag (ARSO,2021c).

Slika 19: Vodomerna postaja Letuš ( lasten vir, 2021)

Slika 20: Lokacija vodomerne postaje Letuš ( Vir: Atlas voda, 2021)

Ekstremne dogodke na vodomerni postaji Nazarje je zaznala tudi vodomerna postaja Letuš. Novembra 1990 je največji pretok znašal 716 m³/s. Višina vodostaja je bila 510 cm. 5. novembra 1998 je bil izmerjeni pretok 741 m³/s, višina vodostaja pa 553 cm.

Pretok največjega ekstremnega dogodka leta 2012 je znašal 772 m³/s, višina vodostaja pa je dosegla 582 cm (ARSO, 2021b).

4.2.4. Vodomerna postaja Medlog

Vodomerna postaja Medlog (šifra postaje 6120) je ena iz med novejših vodomernih postaj, ki je začela s svojim obratovanjem leta 2002. Od tega leta dalje imamo zvezne podatke o merjenih pretokih in višinah vodostajev, od leta 2007 pa so na voljo tudi podatki o temperaturi vode (ARSO, 2021c).

Vodomerna postaj se nahaja približno 3 km pred vodomerno postajo Celje brv. Merilno mesto (slika 21) se nahaja na mestu, kjer se tok reke Savinje že precej umiri, zato je na tem odseku struga precej širša kot gorvodno. Na sliki 22 je mogoče zaznati tudi večje količine odloženih plavin (Atlas voda, 2021).

Slika 21: Vodomerna postaja Medlog (lasten vir, 2021)

Na vodomerni postaji je bil leta 2007 izmerjen pretok 922 m³/s. Leta 2012 je pretok znašal 954 m³/s.

Višina vodostaja je takrat dosegla 574 cm (ARSO, 2021b).

Slika 22 : Lokacija vodomerne postaje Medlog (Vir: Atlas voda, 2021)

4.2.5. Vodomerna postaja Celje brv (Celje brv II)

Vodomerna postaja Celje brv II (slika 23) (šifra postaje 6140) se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra Celja (slika 24). Prve meritve vodostajev in pretokov so se začele izvajati že leta 1960. Od leta 1973 pa so se začele opravljati tudi meritve temperature (ARSO, 2021b). V tem delu se je struga skozi zgodovino dodobra regulirala in zavzema skoraj pravilno trapezno obliko. V sklopu protipoplavnih ukrepov je bila leta 2012 zgrajena tudi brv čez reko Savinjo, ki omogoča lažje opravljanje meritev (Mestna občina Celje, 2012).

Slika 23: Vodomerna postaja Celje brv II (lastni vir, 2021)

Slika 24: Lokacija vodomerne postaje Celje brv (Vir: Atlas voda, 2021)

Ekstremni dogodki, ki so se zgodili leta 1990, 2007 in 2012, so bili zaznani tudi na vodomerni postaji Celje brv II. Za leto 1998 podatka ni. Leta 1990 je pretok znašal 1208 m³/s, višina vodne gladine pa 722 cm. Leta 2007 je pretok znašal 1051 m ³/s, višina vodostaja je takrat bila 658 cm. Leta 2012 je pretok znašal 987 m³/s, višina vodostaja pa 630 cm (ARSO, 2021b).

4.2.6. Vodomerna postaja Laško (Laško I)

Vodomerna postaja Laško (slika 25) se nahaja v neposredni bližini mostu, kjer cesta prečka reko Savinjo in poteka v center Laškega (slika 26). Podatke te vodomerne postaje je mogoče dobiti od leta 1907, z izjemo podatkov med leti 1940 in 1945.V tem času je bilo delovanje postaje prekinjeno. Vodomerna postaja se je leta 1953 prestavila na desni breg Savinje z nespremenjeno stacionažo glede na sotočje Savinje in Save. Ob prestavitvi se je postaja preimenovala v Laško I (šifra postaje 6200) ter nadgradila z limnigrafom. Naslednja nadgradnja se je izvedla leta 2004 z vgradnjo tlačne sonde in radarskega senzorja za spremljanje vodostaja (ARSO, 2021d).

Slika 25: Vodomerna postaja Laško I (lasten vir, 2021)

Tudi na vodomerni postaji Laško izstopata ekstremna poplavna dogodka, ki sta se zgodila leta 1990 in 1998. Leta 1990 je pretok znašal 1406 m³/s, izmerjena gladina vodostaja pa 694 cm. Leta 1998 je vodostaj dosegel 692 cm, pretok pa je znašal 1394 m³/s. Leta 2007 in 2012 pretoki niso presegli vrednosti pretoka s 100-letno povratno dobo, ki znaša 1347 m³/s (ARSO, 2021b).

Vodomerna postaja Laško s svojimi 114 leti delovanja predstavlja eno izmed najpomembnejših vodomernih postaj na reki Savinji in nasploh v Sloveniji.

4.2.7. Vodomerna postaja Veliko Širje (Veliko Širje I )

Vodomerna postaja Veliko Širje (šifra postaje 6210) (slika 27 in 28) predstavlja najbolj dolvodno postajo in s tem tudi zadnjo postajo na reki Savinji. Opazovanje se je začelo leta 1955 na stari postaji Veliko Širje in je trajalo vse do leta 1966. Leta 1967 se je zgradila nova postaja Veliko Širje I na novi lokaciji (ARSO, 2021d).

Slika 26: Lokacija vodomerne postaje Laško I (Atlas voda, 2021)

Slika 27: Merilna letev na vodomerni postaji Veliko Širje II (lastni vir, 2021)

Slika 28: Vodomerna postaja Veliko Širje II (lastni vir, 2021)

Slika 29: Lokacija vodomerne postaje Veliko Širje I (Vir: Atlas voda, 2021)

Kot na vseh gorvodnih merilnih mestih so tudi na merilni postaji Veliko Širje pretoki dosegli visoke vrednosti. A kljub temu niso presegle pretoka s 100-letno povratno dobo (ARSO, 2013). Največji ekstremni dogodek vzdolž celotne reke Savinje je bil tudi na vodomerni postaji Veliko Širje izmerjen 21. novembra 1990. Takrat je pretok znašal kar 1490 m³/s. Do sedaj je to največji poznani pretok reke Savinje (ARSO, 2021b).

5 REZULTATI IN RAZPRAVA

Ustrezne podatke meritev, pridobljene s strani ARSO, smo za vsako vodomerno postajo prikazali na referenčnem profilu. Za lažjo primerjavo spreminjanja prečnega profila smo določili površino referenčnega prečnega profila pri referenčni višini vodostaja. Določili smo tudi površine prečnih profilov, ki smo jih uporabili v analizi in pri katerih smo spreminjali zgolj potek dna. Tako smo lahko ugotovili spremembe v površini prečnega prereza v odvisnosti od spreminjanja dna vodotoka. Da bi lahko natančneje ugotovili ali se struga v obravnavanem prečnem profilu vodomerne postaje poglablja ali se na mestu odlaga material, smo na vsakem referenčnem profilu vodomerne postaje določili tri točke, v katerih smo opazovali spreminjanje nadmorske višine izrisanih nivelet dna. Pri opazovanju nadmorske višine v posameznem profilu smo uporabili izključno meritve, ki so bile izvedene v prečnem profilu obravnavane vodomerne postaje.

5.1. Vodomerna postaja Solčava

5.1.1. Analiza površin prečnih profilov obravnavanih meritev

Za vodomerno postajo Solčava smo od Agencije RS za okolje (ARSO) pridobili podatke o 11 opravljenih meritvah prečnih profilov. Po pregledu podatkov smo izločili 2 in v nadaljnjih analizah uporabili 9 prečnih profilov. Izbrali smo le podatke, ki so bili pridobljeni v samem prečnem profilu vodomerne postaje oziroma so ti ustrezali prej omenjeni omejitvi območja na 7 m gorvodno oziroma dolvodno. Iz pridobljenih informacij s strani gospe Regine Kolenc ter lastnih izkušenj in opazovanj je izvedba meritev pretoka na zelo spreminjajoči se strugi precej težavna. Dodaten problem predstavljajo prodišča, ki delijo glavni tok vode v strugi. To nam potrjuje tudi dejstvo, da so bile vse obravnavane meritve opravljene s pomočjo merilnika SonTek FT, ki je primeren za opravljanje meritev v plitvejših vodotokih.

Površina referenčnega profila na obravnavani vodomerni postaj znaša 2,27 m². Za določanje površin prečnih prerezov smo izbrali referenčno višino vodostaja, ki jo je imela Savinja ob opravljanju geodetskega posnetka prečnega profila. Ta je takrat znašala 222 cm (slika 30).

Slika 30: Geodetski posnetek referenčnega prečnega profila z vrisano referenčno gladino vodostaja na vodomerni postaji Solčava (ARSO, 2021d)

S pomočjo podatkov smo izrisali nivelete dna za posamezne meritve in jih vnesli v referenčni profil, kjer je vsaka niveleta predstavljena s svojo barvo (slika 31).

Izmerili smo površine prečnih prerezov glede na referenčni profil ter referenčno višino vodostaja.

Površine prečnih prerezov smo določili glede na novo niveleto dna, dobljeno površino pa smo nato primerjali z referenčnim profilom. Rezultate smo prikazali v preglednici 3. V levem stolpcu preglednice je datum opravljene meritve, srednji stolpec prikazuje izmerjeno površino glede na izrisano niveleto za posamezno meritev, desni stolpec pa prikazuje spremembo površine glede na površino referenčnega profila v procentih.