Vir: Antončič idr. 2002, 71.
2.2.2 Mednarodno podjetništvo
Proti koncu 20. stoletja se je globalni gospodarski prostor bistveno spremenil.
Porast globalizacije je ustvaril povečan obseg mednarodne menjave in spremenil konkurenčne pogoje na mednarodnih trgih. Nastala je globalna konkurenca, še zlasti na razvijajočih se gospodarskih trgih. Globalizacija, ki v najširšem pomenu predstavlja čezmejno intenziviranje ekonomskih, političnih, družbenih in kulturnih odnosov (Streeten 2001, 168), predstavlja način ekonomskega poslovanja podjetja, ki poteka na globalni ravni in jo opredeljuje svetovna integracija konkurenčnih trgov ter podjetij, ki se soočajo s svetovno konkurenco (Ruzzier 2005, 10). Mednarodni trg nudi nove
Podjetništvo
Opredelitev mednarodnega podjetništva
Podjetje, ki internacionalizira svoje poslovanje, poskuša ustvariti vrednost s prenosom znanja ali izdelkov na tuje trge, kjer domači in obstoječi tekmeci nimajo teh znanj in izdelkov. Zato se po navadi ustvarja znanje in razvija proizvod doma, proizvodna in tržna funkcija pa se ob vzpostavljenem nadzoru vršita na ciljnem trgu (McGee 2005, 416).
Internacionalizacija je povečala prisotnost malih in velikih obstoječih podjetij in pospešila ustanavljanje novih podjetij. Je sinonim za geografsko razširitev gospodarske aktivnosti preko državnih meja (Ruzzier 2005, 10), pri kateri podjetja vstopajo in delujejo na najmanj dveh trgih, na domačem in tujem trgu (Ruzzier 2006, 14).
Mednarodno podjetništvo vključuje izvoz in uvoz izdelkov in storitev, kakor tudi poslovno sodelovanje s tujimi podjetji. Pomeni prepletanje podjetništva s procesom internacionalizacije oziroma prepletanje inovativnosti in sprejemanje tveganj ter negotovosti ob širitvi obsega poslovanja na mednarodnem trgu. Ovire, s katerimi se podjetje pri tem srečuje, so po izvoru lahko notranje in zunanje ter domače in tuje (Ruzzier idr. 2008, 106). Uspeh podjetja je, ne glede na njegovo velikost in starost, v mednarodnem poslovanju odvisen od sposobnosti, spretnosti, zmožnosti in izkušenj, s katerimi razpolaga. Z rastjo internacionalizacije narašča pomen mednarodnega podjetništva, ker se z vstopom na mednarodni trg podjetja osredotočajo na inovativnost in prevzemanje tveganj.
Dimenzije internacionalizacije
V okviru mednarodnega podjetništva se pojavljajo temeljna vprašanja, kako, zakaj in kdaj internacionalizirati podjetje. Opredelitev managementa za kreativno prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti na tujih trgih, ki se nahajajo zunaj domačega delovanja svoje matične države, izhaja iz vodstvenih sposobnosti, ustvarjalnosti, izkušenj ter ustvarjenih stikov in zvez v zunanjem okolju. Vodi jih želja po iskanju priložnosti zunaj svojega domačega trga, zaradi enakomernejše porazdelitve prihodnjih tveganj z geografsko razpršenostjo svojega delovanja in pričakovanj po bolj privlačnih prihodnjih donosih (Zahra in George 2006, 280 in 282). Pri internacionalizaciji poslovanja je treba upoštevati: absolutno prednost (produktivnost), primerjalno prednost (stroški proizvodnje), konkurenčno prednost (področje, delovna sila, naravna bogastva, kapital) (Gillespie, Jeannet in Hennessey 2007, 19–23). Zato so odločitve o vstopu na tuji trg vezane na ključne dimenzije internacionalizacije (Ruzzier idr. 2008, 106–111):
− Odločitev o načinu vstopa in delovanja na mednarodnih trgih je prva in najpomembnejša odločitev mednarodnih aktivnosti, ki je razvrščena v izvozne, pogodbene in investicijske načine vstopa.
Podjetništvo
− Odločitev o ciljnem trgu delovanja zahteva analizo geografske in ekonomske značilnosti trga, panožnih razmer in strukture trga, kulturnega okolja, pravnega okolja in političnega okolja.
− Odločitev o proizvodih in storitvah, ki jih namerava podjetje prodajati na tujih trgih, po raziskavi kaže, da se proizvodi najpogosteje uvajajo postopoma in v določenem zaporedju, ter da se zaradi različnih kultur morajo proizvodi, storitve in trženjsko komuniciranje prilagajati zahtevam lokalnih trgov.
− Odločitev o samem trenutku začetka izvajanja mednarodnih aktivnosti in dinamiki njihovega razvoja ja ena najpomembnejših strateških odločitev o zavedanju vstopa v različnih časovnih trenutkih z različno intenzivnostjo, ob upoštevanju možnosti izstopa.
Zgornje dimenzije so povezane s pripravo strateškega načrta o pripravi in izvedbi načina, oblike, obsega in časovnega vstopa na tuje trge. V njem je treba natančno oblikovati vstopno strategijo, ki mora biti zaradi nemotene izvedbe usklajena s celovito strategijo podjetja. Odražati mora opredelitev managementa za kreativno prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti na tujih trgih, ki se nahajajo zunaj domačega delovanja.
Izhaja naj iz vodstvenih sposobnosti, ustvarjalnosti, izkušenj ter ustvarjenih stikov in zvez v zunanjem okolju. Pri tem jih vodi želja po bolj privlačnih prihodnjih donosih. To pa od managementa zahteva sposobnost, da zaradi stalnega soočanja zapletenih odnosov v mednarodnem okolju poveže vse dejavnike v podjetju, in sicer od pretoka podatkov, idej, ljudi do ostalih virov.
Integriran model mednarodnega podjetništva
Glede na vsebinske značilnosti, ki jih mora podjetje poznati in upoštevati, ter značilnosti notranjih in zunanjih dejavnikov, s katerimi mora podjetje računati, če želi, da bo njegova internacionalizacija poslovanja uspešna, predlagamo integriran model mednarodnega podjetništva, kot okvir in temelj za delovanje v mednarodnem okolju (Zahra in George 2006, 264–278). Model integriranega mednarodnega podjetništva vključuje dejavnike podjetja, dejavnike okolja in strateške dejavnike, ki vplivajo na zagon in vzdrževanje internacionalizacije podjetja. Na bolj ali manj uspešno internacionalizacijo poslovanja vplivajo notranji organizacijski dejavniki in zunanji dejavniki okolja, v katerem želi podjetje delovati. Med organizacijske dejavnike, ki vplivajo na mednarodno podjetništvo, štejemo značilnost vrhnjega managementa (zunanje delovne izkušnje, izobraževanje v tujini, ozadje in globalna vizija), vire podjetja (enkratna sredstva, izdatki za raziskave in razvoj, mreže in ugled podjetja) in specifične spremenljivke (starost, velikost, lokacija, poreklo oziroma oblika ustanovitve podjetja, usmerjenost v rast, raziskava okolja in finančna trdnost podjetja). Med vplive okolja pa intenzivnost domačih tekmecev, omejenost domače rasti, intenzivnost
Podjetništvo
mednarodnih tekmecev, omejevalna vladna politika, pravno okolje, ekonomija obsega, dobičkonosnost panoge, rast prodaje v panogi in vrsta panoge. Ne nazadnje pa mora podjetje pred odločitvijo o vstopu in širitvi delovanja na tujih trgih upoštevati strateške dejavnike in opredeliti namen ter cilje, ki jih želi doseči s primernimi, na novo razvitimi celovitimi strategijami, funkcijskimi strategijami in strategijami vstopa na tuja tržišča, ker se pogoji delovanja v mednarodnem prostoru bistveno razlikujejo od pogojev gospodarjenja na domačem trgu. Na splošno velja, da s pravilno oblikovanimi strategijami bistveno vplivamo na motivacijo oziroma stopnjo internacionalizacije.
Znotraj strateških dejavnikov je treba upoštevati tudi kompetence in njihov hiter ter učinkovit prenos v mednarodno okolje, kakor tudi razlike in sorodnosti v nacionalnih kulturah ter navadah in profilih kupcev. Nadalje je treba upoštevati tudi dimenzijo oziroma razsežnosti mednarodnega podjetništva, ki predstavlja obseg, stopnjo internacionalizacije, hitrost in področje oziroma območje internacionalizacije (države, regije). Tako oblikovano upoštevanje notranjih dejavnikov in usmerjen odnos v upoštevanje strateških in okoljskih dejavnikov na mednarodno podjetništvo se kažeta v finančnih in nefinančnih učinkih, ustvarjenih skozi konkurenčno prednost podjetja.