Opredelitev, razvoj in pomen podjetništva

Podjetje deluje v globalnem okolju, ki ustvarja konkurenčne pogoje, v katerih lahko preživi le, če stalno preverja temeljni namen delovanja ter se stalno prilagaja spremembam in interesnim skupinam, ki vplivajo na obstoj in razvoj podjetja. Takšnim podjetjem pravimo, da razmišljajo in delujejo podjetniško, ker imajo sposobnost zaznavanja poslovnih priložnosti, kar pomeni, da v trajnem ustvarjalnem procesu neprestano razvijajo inovacije, ki predstavljajo vir konkurenčne prednosti.

Ko govorimo o podjetništvu, imamo v mislih določen način obnašanja, ki vključuje prevzemanje pobud in sprejemanje tveganja, da se z uporabo novih kombinacij virov ustvari večja vrednost za kupca in podjetje. Zato pravimo, da je podjetništvo proces ustvarjanja vrednosti (Vahčič 2000, 16). Podjetništvo razumemo kot način uporabe novih kombinacij virov, ki vključujejo uvajanje novih dobrin, novih metod proizvajanja, novih trgov, novih načinov dobave ali delanje obstoječih stvari na nov način (Schumpeter 1934 po Meyer, Neck in Meeks 2006, 22).

Oblikovanje virov za izkoriščanje priložnosti vodi v rast in z rastjo podjetij ter razvojem podjetništva so se v preteklosti razvijale in spreminjale tudi teorije podjetništva in izraza podjetnik.

Tabela 2.1 Razvoj teorije podjetništva in izraza podjetnik

Izraz podjetnik – francoski izvor (entrepreneur): pomeni vmesnik ali posrednik

Srednji vek igralec ali oseba, ki je vodila velike projekte.

17. stoletje oseba, ki nosi tveganje dobička ali izgube pri pogodbi z neprenosljivo ceno, ki je sklenjena z vlado.

1725 Richard Cantillon – oseba, ki nosi tveganje, je različna od tiste, ki zagotavlja kapital.

1803 Jean Baptiste Say – loči dobičke podjetnika od dobičkov kapitala.

1876 Francis Walker – razlikuje med tistimi, ki zagotavljajo sredstva in dobivajo obresti, in tistimi, ki imajo dobiček zaradi svojih managerskih sposobnosti.

1934 Joseph Shumpeter – podjetnik je inovator in razvija nepreizkušeno tehnologijo.

1961 David McClelland – podjetnik je poln energije in prevzema zmerna tveganja.

1964 Peter Drucker – podjetnik povečuje priložnosti.

1975 Albert Shapero – podjetnik prevzema pobudo, organizira družbeno-ekonomski mehanizem in prevzema tveganje propada.

Podjetništvo

Tabela 2.1 – nadaljevanje

1980 Karl Vesper – podjetnika vidijo drugače ekonomisti, psihologi, poslovneži in politiki.

1983 Gifford Pinchot – notranji podjetnik je podjetnik v organizaciji.

1985 Robert Hisrich – podjetništvo je proces ustvarjanja nečesa drugačnega in vrednega, pri čemer se vloži čas in trud, prevzema spremljajoče finančno,psihološko in družbeno tveganje ter pridobi končne nagrade v obliki denarja ali osebnega zadovoljstva.

Vir: Antončič idr. 2002, 26.

Uspešnega podjetnika istoveti, poleg želje po uspešnem delovanju, zlasti znanje in učinkovito načrtovanje. Poleg tega pa tudi stalno iskanje in izrabljanje priložnosti ter neodvisnost, samostojnost in spodbujanje k ustvarjalnosti ter usposobljenosti sodelavcev.

Razvoj in rast podjetja je odvisna od ustvarjalnih sposobnosti podjetnika in zunanjih razmer, ki vladajo na konkurenčnem trgu. Omenjena dva dejavnika vplivata na razvoj podjetništva tako, da združena predstavljata različne podjetniške modele (Ruzzier idr. 2008, 15).

Tabela 2.2 Različni podjetniški modeli Podjetniški model Lastnosti podjetnika Podjetnik:

Karizmatična oseba V takšnih podjetjih so podjetniki zelo ambiciozni in izjemno sposobni, vztrajni in samozavestni. Imajo določene

sposobnosti, s katerimi se že rodijo.

Podjetnik: Posebne značajske lastnosti

Podjetniki imajo enkratne moralne vrednote in se tudi vedejo v skladu z njimi.

Podjetnik: Klasična šola

Osrednja lastnost podjetnikov v takšnih podjetjih je sposobnost inovativnega razmišljanja in vodenja. Sposobni so prevzemati določena tveganja in sprejemati odločitve v negotovih

situacijah.

Podjetnik: Manager Podjetnik ima bogata managerska znanja, ki si jih je pridobil z usposabljanjem. Sposoben je učinkovito načrtovati

proizvodnjo, voditi ljudi in kapital ter zagotavljati finančna sredstva.

Podjetnik: Vodja V teh podjetjih so podjetniki dobri mentorji in dobri vodje ljudi, svoj slog so zmožni prilagoditi potrebam zaposlenih.

Vešči so komuniciranja in ravnanja z ljudmi.

Podjetnik: Notranji podjetnik

Notranje podjetništvo je razvoj neodvisnih enot. Vodje teh enot se obnašajo podjetniško in izkoriščajo zaznane podjetniške priložnosti.

Vir: Ruzzier idr. 2008, 16.

Podjetništvo

Podjetništvo kot proces združuje enkratne vire, s katerimi posamezniki ali skupine ljudi izkoriščajo priložnosti na trgu. Zato je proces odvisen od okolja in še zlasti od osebnosti podjetnika, ki se kažejo v naslednjih značilnostih (Ruzzier idr. 2008, 15 in 48–49):

− potreba po neodvisnosti (s težavo priznava avtoriteto in želi delati po lastnih pravilih in načelih),

− potreba po dosežkih (išče nove izzive in stremi k neodvisnosti),

− naklonjenost tveganju (pri uresničevanju poslovnih priložnosti prevzema finančna, družbena in psihološka tveganja),

− notranji nadzor (želja po nadzoru nad lastnimi dejanji in nad svojim življenjem),

− samoučinkovitost (prepričanje o lastnih zmožnostih uspešnega izvajanja nalog).

V podjetniškem procesu se prepletajo prvine, sestavljene iz podjetnika, podjetniških virov in poslovnih priložnosti. Njihovo medsebojno povezanost lahko poimenujemo kot gonilne sile podjetniškega procesa, ki jih je mogoče proučevati in nanje vplivati in s tem povečati verjetnost za uspeh podjetja.

Čeprav se je izraz podjetništvo pojavil že pred več kot 200 leti, še vedno obstajajo precejšnja nesoglasja glede njegovega pomena in pogleda na podjetnika, podjetniški podvig in naravo dejavnosti, ki predstavljajo podjetniško vedenje. Ne glede na to so se oblikovale perspektive, ki se nanašajo na naravo podjetništva (Moris, Kuratko in Covin 2008, 9), kot jih sicer obravnavajo različni avtorji:

− Ustvarjanje bogastva: podjetništvo je dinamičen proces ustvarjanja bogastva s prenosom novih idej na trg. Bogastvo se lahko ustvarja s prevzemom večjih tveganj z vidika lastniškega kapitala, časa in poklicne poti ali obveze, ki jo podjetnik sprejme, da z navdihom izkoristi potrebne veščine in najde ter uporabi primerne vire (Hisrich, Peters in Shepherd 2005, 8).

− Ustanovitev podjetja: podjetništvo vključuje ustanavljanje novih podjetij, oblikovanje novih kombinacij blaga in storitev, metod proizvodnje, trgov in dobavnih verig, iskanje in izkoriščanje novih in obstoječih priložnosti ter vedenje in načine delovanja, da bi izkoristili nove in obstoječe priložnosti (Daft 1999, po Meyer, Neck in Meeks 2006, 25).

− Ustvarjanje inovacij: podjetništvo je dejanje inovativnosti, ki vključuje dokapitalizacijo obstoječih človeških virov za obogatitev proizvodnih zmogljivosti (Drucker 1985, po Meyer, Neck in Meeks 2006, 22).

Podjetništvo

− Ustvarjanje sprememb: podjetništvo je oblika vodenja, katerega namen je iskanje in izkoriščanje priložnosti, ki vodijo v ustvarjanje sprememb (Wickman 2001, 3).

− Ustvarjanje delovnih mest: podjetniška dejavnost, z zagotavljanjem ter ustvarjanjem novih delovnih mest, pomembno vpliva na gospodarski razvoj, tako v domačem, kakor tudi v mednarodnem prostoru (Hisrich, Peters in Shepherd 2005, 17).

− Ustvarjanje vrednosti: podjetništvo je proces ustvarjanja nove vrednosti, ki zahteva potreben čas in napor, da se ob predpostavki izpostavljenosti finančnemu, psihičnemu in socialnemu tveganju dosežejo koristi, ki izhajajo iz denarnega prejema, neodvisnosti in osebnega zadovoljstva (Hisrich, Peters in Shepherd 2005, 8).

− Ustvarjanje gospodarske rasti: podjetništvo je v današnjem turbulentnem okolju osrednji spodbujevalec razvoja in rasti (Ucbasaran, Westhead in Wright 2006, VII).

Kljub različnim opredelitvam podjetništva lahko podjetniško razmišljanje istovetimo z razvijanjem inovacij in oblikovanjem primernih podjetniških virov za iskanje in izkoriščanje poslovnih priložnosti, ki so po Silverju (1986, 3) povezane s sprejemanjem tveganja in nagrad, ki jih za svoj trud podjetnik pričakuje.

2.2 Oblike podjetništva