Pot bi bila lahko še bolj zanimiva, če bi imeli ščipalci na tablah neko povezavo oz. bi na koncu dobili neko ime, sliko. Starejši otroci so namreč ves čas sestavljali črke in ugibali, kaj bodo dobili na koncu.
Otrokom in tudi staršem je bilo všeč, ko so nekaj novega spoznali oz. se naučili ter da sta jih štorklji vedno spremljali na vsaki tabli in se je zgodba povezovala ter nadgrajevala.
Ugotovili smo, da smo uspeli nekatere kazalnike kakovosti TO-poti izboljšati. Poskrbeli smo, da so piramide na tleh in so imeli otroci dostop do njih. Besedilo na piramidah je bilo napisano v velikih tiskanih črkah, tako da so ga starejši otroci brali brez težav.
Besedilo so spremljale tudi sličice, kar je pomagalo mlajšim otrokom pri razumevanju besedila. Naloge so bile razložene kratko in jedrnato. Otroci so jih razumeli.
Markacije so bile postavljene bolj nizko, na določenih mestih, malo previsoko, vendar so jih otroci vseeno opazili in jim sledili.
Material je bil izbran tako, da je bil čim bolj naraven, razen pri točki lisice Mice, kjer je večina otrok uporabila svoje jopice ali so si jopice oz. čevlje izposodili pri nas.
Zgodba je otroke zelo privlačila in jih ves čas motivirala, dodatno motivacijo jim je dal tudi nagajivi vran Fran. Tudi najstarejšim otrokom je bila zgodba zanimiva in jih je zelo
prevzela. Pot je ponovljiva in se po zahtevnosti tudi nadgrajuje. Naloge so individualne, v dvojici, skupne in skupinske, kar otroke še dodatno motivira, saj so si morali pomagati in sodelovati.
6.3 ANALIZA TO-POTI GLEDE NA KURIKULARNA PODROČJA
Prvi sklop spremenljivk predstavljajo kurikularna področja (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika). Za posamezno spremenljivko »kurikularnega področja«
smo določili tri kategorije, in sicer »ni predvideno«, »nakazano« (vzgojitelj mora sam poskrbeti), »poglobljeno«.
Tabela 7: Analiza TO-poti glede na kurikularna področja.
PIRAMIDA
GIBANJE Poglobljeno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno Ni
predvideno Nakazano
JEZIK Nakazano Ni
predvideno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno Nakazano UMETNOST Nakazano Ni
Nakazano Poglobljeno Nakazano Poglobljeno Poglobljeno
NARAVA Nakazano Ni
poglobljeno Poglobljeno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno MATEMATIKA Nakazano Nakazano Poglobljeno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno
Iz tabele 7 lahko razberemo, da so zajeta vsa področja. Najbolj poglobljeno so načrtovana področja: gibanje, družba, narava in matematika. Ostali področji, torej jezik in umetnost, sta bolj nakazani, vendar vseeno pri dveh piramidah poglobljeni.
6.4 ANALIZA TO-POTI GLEDE NA PROCESNO-RAZVOJNE CILJE
Drugi sklop spremenljivk predstavlja »procesno-razvojna naravnanost TO-poti«. Za ta sklop spremenljivk smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo ugotavljali, če in na kakšen način TO-pot omogoča nadgradnjo pri posameznih področjih.
Piramida: veverica Verica
Tabela 8: Primer nadgradnje na piramidi veverice Verice.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Dodajanje ali spreminjanje obstoječih položajev z drugimi, npr. storž (skok v klopčič). Lahko otežimo zadevo, da imamo na tleh kolebnico ali postavljeno klopco in starejši otroci izvajajo položaje na klopci oz. mlajši na kolebnici.
Jezik Starejši lahko med izvajanjem glasovno oponašajo svojo vlogo, npr. lastovka (čiv, čiv, čiv), štorklja (poskusimo z usti oponašati udarjanje kljunov), graščak (se uradno pozdravljamo: »dober dan«, »pozdravljeni« …), vran (kra, kra, kra; se nagajivo hihitamo).
Umetnost Dodamo glasbo, otroci se gibajo v svojem položaju po ritmu glasbe. Dogovorimo se za simboli, ki predstavljajo naše vloge (lastovka – krila, štorklja -dolg kljun, graščak – krona, vran – nagajiv obraz). Nato otroci rišejo na tla simbole, ko mi izgovarjamo vloge.
Družba Pripravljene so sličice vlog v različnih okoljih (prenočišče, hrana, pijača …). Otroci primerjajo, ugotavljajo in spoznavajo razlike med vlogami.
Narava Glede na sličice prenočišč poskusijo otroci narediti prenočišča za vloge.
Matematika Otroci primerjajo sličice in iščejo razlike ter podobnosti med vlogami. Izdela se lahko tudi večji spomin, kjer otroci iščejo pare vlog.
Piramida: lisica Mica
Tabela 9: Primer nadgradnje na piramidi lisice Mice.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Otroci poskusijo zapenjati različne velikosti gumbov, različne velikosti zadrg in zavezujejo čevlje z različno debelino vezalk.
Jezik Dodamo sličice (jopice z gumbi, jopice z zadrgo in čevljev) ter spodaj angleške besede.
Umetnost Otrok mora papirnati lisici s pomočjo tempera barv narisati in pobarvati jopico z gumbi oz. zadrgo, hlače in pohodne čevlje.
Družba Imamo sličice različnih oblačil in obutev. Otrok razvrsti v tabelo, katera oblačila in obutev so primerna za v hribe in katera niso.
Narava Otrok ugotavlja, kako se na mrzlo vreme pripravijo različne živali (medved, štorklja, veverica, lisica, mravlja, sova).
Matematika Otrok razvršča v tabeli.
Piramida: čebela Nela
Tabela 10: Primer nadgradnje na piramidi čebele Nele.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Otrok s prijatelji narediti unikatno markacijo. Uporabite telesa.
Jezik Otrok se spomni imena za svojo unikatno markacijo.
Umetnost V okolici poišče tri barve, ki jih doda v svojo markacijo.
Družba Svojo markacijo predstavi in pove, zakaj je posebna, kaj predstavljajo te tri barve.
Narava Otrok pove, kje bi lahko uporabil svojo markacijo.
Matematika Otrok primerja markacijo svoje skupine in drugih skupin ter ugotavlja podobnosti in razlike.
Piramida: sova Saša
Tabela 11: Primer nadgradnje na piramidi sove Saše.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Otrok z zavezanimi očmi in tipanjem spoznava nove stvari.
Jezik Otrok se uči imen dreves, predmetov, ki jih najde v naravi.
Umetnost Napeljemo vrvico od enega drevesa do drugega. Otroku zavežemo oči. Na vrvici so različni predmeti. Otrok si poskuša zapomniti predmete; ko si odveže oči, poskuša poiskati vsaj tri predmete iste v naravi.
Družba Vsi predmeti, ki so na vrvici, ne sodijo v naravo. Otrok naj prepozna tiste, ki ne sodijo.
Narava Stvari, ki se jih otrok dotakne, tudi poskuša prepoznati. Če jih ne prepozna z zavezanimi očmi, poskuša prepoznati in pravilno poimenovati z odvezanimi očmi.
Matematika Otrok primerja, išče razlike in podobnosti med petimi različnimi stvarmi, do katerih otroka pelje drug otrok.
Piramida: mravlja Alja
Tabela 12: Primer nadgradnje na piramidi mravlje Alje.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Igra pozdravljanja. Otroci se sprehajajo po okolici, ko se srečajo, si rečejo »dober dan.«, ko se z istim otrokom srečajo ponovno, mu samo pokimajo.
Jezik Eden od otrok se spomni podobno zgodbico, kot jo je povedala mravlja Alja. Zgodba naj vsebuje naslednje besede:
dober dan, hvala, prosim in nasvidenje.
Umetnost Otroci med sabo priredijo tekmovanje v mahanju. Kdo najbolj unikatno pomaha?
Družba V primeru, da okolica ni čista, tako kot piše spodaj, lahko organizirajo čistilno akcijo in poberejo smeti na poti.
Narava Otroci pregledajo okolico in preverijo, ali je čista.
Matematika V primeru čistilne akcije otrok razvršča smeti med embalažo, papir in ostale odpadke.
Piramida: medved Metod
Tabela 13: Primer nadgradnje na piramidi medveda Metoda.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Medved še nima pripravljene ozimnice. Pomagajte mu jo zgraditi in naj ima vsaj tri prostorčke, kamor bo lahko razvrstil svojo hrano.
Jezik Otroci naj poimenujejo njegovo ozimnico. Naj ima tako posebno ime, da nihče ne bo ugotovil, da je to ozimnica.
Umetnost Ozimnica naj bo take barve in oblike, da bo zaščitena pred drugimi živalmi.
Družba S predmeti, ki so jih otroci prinesli, da se bo medved lahko z njimi igral, naj sedaj sestavijo igro, postavijo pravila in jo preizkusijo.
Narava Otroci ugotavljajo, kaj vse bi še lahko naredili s predmeti, ki so jih prinesli.
Matematika Otroci razvrstijo nabrane stvari za ozimnico v prostorčke za ozimnico. Sami se dogovorijo, kaj bodo dali v kateri prostorček.
6.5 IDEJA ZA VZGOJITELJICE
V tem poglavju predstavljamo idejo, kako bi lahko vzgojiteljica uporabila TO-pot
»Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Zapisali smo v obliki preproste priprave za vzgojiteljico.
Vzgojiteljica otrokom pove, da je dobila prav posebno pismo, ki ga mora nujno prebrati otrokom.
DRAGI PRIJATELJI OTROCI!
NA VAS SE OBRAČAVA S PROŠNJO, DA BI NAMA POMAGALI. NO, DA SE PREDSTAVIVA, SVA ZAČARAN GRAŠČAK IN GRAŠČAKINJA, ZAČARANA V ŠTORKLJI! POTREBUJEVA VAŠO POMOČ, DA NAMA POMAGATE PREMAGATI ČAROBNI UROK, KI GA JE IZREKEL NAGAJIVI VRAN. DA NAMA
BOSTE LAHKO POMAGALI, MORATE PRITI V PREDDVOR, KJER VAS ČAKAJO NASLEDNJA NAVODILA!
PROSIM, POMAGAJTE NAMA!
GRAŠČAK IN GRAŠČAKINJA
Vzgojiteljica otroke vpraša, ali vedo, kdo sta začarana graščaka in kdo je ta nagajivi vran, ki ju je začaral? Vpraša jih, kako mislijo, da ju je začaral in kako bi ju odčarali. Nato jih vpraša, ali je že kdo slišal za kraj Preddvor? Vzgojiteljica si z otroki ogleda zemljevid in poišče Preddvor. Skupaj z otrok lahko poišče tudi kakšno znamenitost (gradovi, jezera, pove Legendo o hudičevem borštu, ogledajo si lahko gore v okolici, predvsem poudari goro Storžič). Z otroki se pogovori, kako bi prišli do Preddvora.
V primeru, da je vrtec iz kraja Preddvor, lahko izpusti seznanjanje s krajem Preddvor.
Vzgojiteljica se z otroki dogovori, kaj vse morajo imeti s sabo (športno obutev, oblačila, plastenko vode, prigrizek), skupaj pišejo avtobusnemu prevozniku, ki jih odpelje v Preddvor, oz. se peš odpravijo do začetka poti (pri parku).
Dan pred odhodom vzgojiteljica otrokom pove, da je izvedela, kaj se je zgodilo graščakoma. Otrokom pove zgodbo:
»Nekoč sta živela graščak Tine in graščakinja Mojca. Zelo rada sta hodila v hribe, saj sta tam pozabila na vse obveznosti. Hodila sta po lahkih poteh, po zahtevnih poteh in tudi po zelo zahtevnih poteh. Odločila sta se, da bosta danes odšla po zahtevni poti na Storžič, saj je bila ta njuna najljubša. Hodila sta in hodila in prišla na vrh. Ogledovala sta si razgled in bila vedno znova navdušena nad tako lepim pogledom na njun dvorec v Preddvoru.
V Preddvoru je živel tudi nagajivi vran Fran. Ta je bil na graščaka Tineta in graščakinjo Mojco zelo jezen. Ni mu bilo všeč, da hodita v gore, saj je želel biti edini planinec v tem koncu. Zato se je odločil, da ju bo začaral!
Ko sta bila graščak Tine in graščakinja Mojca na vrhu Storžiča in si ogledovala svoj dvorec, je nagajivi vran Fran vzel čarobni storž … izrekel čarobne besede … in vrgel storž v graščaka ter ju spremenil v … ŠTORKLJI!
Graščak Tine in graščakinja Mojca sta se prestrašila in postala žalostna, saj ne moreta več hoditi v hribe. Naselila sta se na dimnik v Preddvoru in čakata, da bo nekdo premagal čarobni urok!«
Vzgojiteljica pusti otrokom nekaj minut, da razmislijo o slišanem. Nato jih vpraša, kaj se je zgodilo graščakoma, kdo ju je začaral in zakaj ter kako bi lahko po njihovem mnenju rešili graščaka. Zapiše si ideje otrok in pove, da bodo naslednji dan poskusili pomagati graščakoma.
Ko pridejo v Preddvor, pelje vzgojiteljica otroke pred dimnik, da vidijo štorklje. Nato gredo do mostička pri drevoredu, kjer jih čakajo navodila, da morajo slediti štorkljinim kljunom. Otrokom razdeli tematske kartončke, na postajah pa čim bolj doživeto prebere dialog in nalogo.
Če gre za skupino mlajših otrok, starih 2–3 leta, se priporoča, da obiščejo lahko pot. Za otroke, stare 4–6 let, se priporoča zahtevna pot in za otroke prve triade osnovne šole se priporoča zelo zahtevna pot.
Ko se vrnete v vrtec, lahko vse skupaj nadgradite. Naredite delavnice, kakšen je po njihovem mnenju čarobni storž in ga izdelate, potem lahko sestavite pesmico ali raziščete, na kakšen način bi morali izgovoriti čarobne besede, lahko tudi pripravite igre ali čarobni prigrizek za nagajivega vrana Frana, ki bi postal vaš prijatelj in bi vam namignil, kateri storž je pravi. Izdelate lahko lutke, razdelite otroke v manjše skupine in zaigrajo, kako mislijo, da je nagajivi vran Fran začaral graščaka in kako ju bodo otroci odčarali.
6.6 POVEZAVA S PROGRAMOMA MALI SONČEK IN CICIBAN PLANINEC
V tem poglavju iz predhodno sestavljenih programov evalviramo možnost izvedbe TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj« kot realizacije dela obeh programov.
Program Mali sonček
TO-pot lahko vzgojiteljice uporabijo za opravljen en izlet v okviru vrtca. Uporabijo ga lahko za vse štiri male sončke, in sicer za modrega, zelenega, rumenega in oranžnega. Za mlajše otroke (modrega in zelenega) se priporoča lahka pot TO-poti, za starejše otroke (rumen in oranžen mali sonček) se priporoča zahtevna pot. Z najstarejšimi predšolskimi otroci lahko preizkusimo oz. ponovno obiščemo tudi zelo zahtevno pot, če ugotovimo, da jim je zahtevna pot prelahka.
Program Ciciban planinec
TO-pot Skrivnost preddvorskih štorkelj se lahko obišče tudi v okviru programa Ciciban planinec. Otroci na zanimiv, razigran način usvajajo znanje o pripravi na pohode. Otroci usvojijo znanje o obleki in obutvi, o oznakah za označitev poti, o bontonu v hribih, o pripravi hrane, o ukrepih ob spremembi vremena. TO-pot bi se lahko priporočilo kot uvodni pohod, ki bi bil razigran vstop v program.
7 RAZPRAVA
Številni avtorji raziskujejo pomen in uporabnost tematskih poti (Vahčič in Mlakar, 2001, McNeill idr., 2013). Večina jih raziskuje, kako bi na obstoječih poteh lahko izvajali pouk (McNeill idr., 2003, Kovač, 2013). McNeill idr. (2003) pravijo, da je lahko orientacijski tek odlično sredstvo medpredmetnih povezav. Združuje namreč cilje, ki jih zasledujejo različni predmeti.
Vahčič in Mlakar (2001) pravita, da se pri orientacijskem teku ne prepletata zgolj šport in geografija, temveč je prisotna uporaba matematike, pri reševanju problemov in iskanju poti ter tudi slovenski jezik. Gibanje pa lahko dodatno obogatimo, če mu dodamo vsebine iz naravoslovja in biologije. Če pa otroci s pomočjo pripomočkov še kaj izdelujejo, zajamemo tudi področje tehnike in umetnosti. Kovač (2013) pravi, da učitelj oblikuje program tako, da izbere eno ali dve temi iz posameznega sklopa predmetnika in jih prepleta, da zagotovi čim bolj igrivo, a učinkovito vadbo preko TO-poti.
Vahčič in Mlakar (2001) poudarjata, da je učenje zunaj oblika dejavnosti, ki za otroke pomeni psihično in telesno sprostitev, hkrati pa prinaša izobraževalne koristi.
Marjanovič Umek (2001) pravi, da se preko tematskih poti lahko uči otroke predvsem matematike. Otroci spoznavajo prostorska razmerja, kot sta zgoraj – spodaj, spodbujamo jih, da pri opisovanju uporabljajo predloge v – na, iz – pod, blizu – daleč. Otroci naj opisujejo, kje so in kaj vidijo.
Bahovec idr. (1999) pravijo, da je orientacija zelo povezana z naravo. Otrok namreč na TO-poti spoznava in raziskuje živali in rastline.
Na tematski poti srečamo tudi matematične probleme, npr. kam sedaj, kje se vrnemo nazaj na pot, kateri markaciji sledimo itd. Vrbovšek idr. (2009) poudarjajo, da je treba pri takšnih matematičnih problemih otroke spodbujati, da sami iščejo rešitve in poti ter da so pri tem aktivni udeleženci. Naloga vzgojitelja pri tem pa je, da mora oblikovati problemske situacije, ki so primerne starosti otrok, na sami poti pa mora otroke voditi in podpirati pri njihovem prizadevanju za iskanje rešitve.
Ob analizi TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj« smo ugotovili, da je smiselno, da so zajeta vsa področja, saj tako odgovorimo na celosten otrokov razvoj, vzgojiteljici omogočimo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela in s tem taka pot postane širše oz.
večnamensko uporabna. Na analizirani izbrani TO-poti smo ugotovili, da lahko vzgojitelji omogočajo otrokom, da razvijajo in nadgrajujejo svoje znanje procesno in če izvedejo celo pot na vseh področjih. Individualizacija na poti pa omogoča ustrezno nadgradnjo iz osnovne stopnje na naslednjo, kar posledično omogoča večjo motivacijo. Marentič Požarnik (2019) opisuje nadgradnjo kot »odranje« oz. vključevanje in omogočanje učenja na višjem nivoju, v tako imenovanem območju bližnjega razvoja.
Menimo, da je dobro tudi to, da so zajeta vsa področja in zato omogočajo večjo motivacijo vsem, saj so otroci na nekaterih področjih na drugih stopnjah kot drugi. Vse piramide so pripravljene na način, da se lahko nadgradijo in dopolnijo tudi z ostalimi področji, ki niso bili prvotno izbrani.
8 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo analizirali izbrano TO-pot in ugotovili, da je premišljeno načrtovana, saj zajema vsa kurikularna področja, omogoča nadgradnjo poti in njeno razširitev. Pot je večkratno ponovljiva. Obišče se jo lahko kot tematsko-orientacijsko pot, kot izlet, ki se ga lahko uporabi za program Mali sonček, in tudi kot uvodni izlet za program Ciciban planinec, kjer se otroci srečajo z osnovnim znanjem o gorskem svetu.
Pot se lahko tudi prilagodi, nadgradi, spremeni, glede na potrebe in cilj, ki ga ima obiskovalec. Vzgojiteljica lahko zgodbo še spremeni, lahko doda novo težavo in razširi samo pot tudi na spoznavanje kraja Preddvor in okolice. Družine, ki obiščejo pot, prav tako spoznajo jezero, se sprehodijo skozi kraj in nato svoj izlet podaljšajo še do kakšnega hriba ali turistično obiskanega mesta, kar nam Preddvor tudi omogoča. Pot je primerna tako za tuje turiste kot domače obiskovalce. Ima smiselno uvodno motivacijo, domiselno in »čarobno« zgodbo, ki se vleče skozi celotno pot, in zaključek, kjer otroci dobijo ponovni motivacijski trenutek za ponoven obisk.
V diplomskem delu smo predstavili tudi idejo za vzgojiteljice, kako lahko pripravijo otroka na obisk TO-poti. Te priprave, da spoznajo okolje, zakaj je Storžič tako všeč graščakoma, posebnosti kraja, kdo je nagajivi vran Fran, se lahko še bolj poglobijo. Prav tako se lahko po obisku TO-poti pripravijo razne delavnice, izdelajo načrti, kako bodo naslednjič pomagali graščakoma, da se njun urok prekliče.
Prav tako vse več avtorjev opozarja in spodbuja učenje v naravi, kjer se otroci telesno in psihično sprostijo. Spoznavajo in usvajajo orientacijo na zabaven način. Vse skupaj pa popestrijo tudi vsebine različnih področij in predmetov ter ena skupna tematska zgodba, ki povezuje celotno pot.
TO-pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj« nam omogoča veliko poti, ki pripeljejo do poti in tudi, ki pot nadaljujejo. Z malo domišljije, izvirnosti lahko pot še izboljšamo in naredimo iz nje projekt v vrtcu za cel mesec. Čarobni storž pa še vedno čaka v Preddvoru, da reši štorklji in ju spremeni nazaj v graščaka.
9 LITERATURA
Bahovec D. idr. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Bajt, M. idr. (2012). Priročnik za izvajalce vzgoje za zdravje ob sistematskih pregledih predšolskih otrok. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
Bratina, N., Hadžič, V., Battelino, T., Pistotnik, B., Pori, M., Šajber, D., Žvan, M., Škof, B., Jurak, G., Kovač, M. in Dervišević, E. (2014). Povzetek smernic za telesno aktivnost otrok in mladostnikov. Med. Razgl. 2014; 53 (4): 585–95. Dostopno na: dejavnosti iz kurikuluma predšolske vzgoje za področje gibalnih dejavnosti. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Vrlič, T., Denac, O., Krnel, D., Japelj Pavešić, B. (2001). Otrok v vrtcu: Priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.
Kosec, M. in Mramor, M. (1991). Športna vzgoja za predšolske otroke. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Kovač, M. (2013) Učni načrt. Program osnovna šola. Šport: neobvezni izbirni predmet [elektronska izdaja]. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo.
Marentič Požarnik, B. (2019). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju.
Ljubljana: DZS.
McNeill, C., Martland, J. in Palmer, P. (2003). Orienteering in the National Curriculum.
Doune, Pertshire: Harvey.
Nemec, B. in Kranjc, M. (2013). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:
Grafenauer založba.