TO-pot se zaključi tako, da udeleženec (otrok) s svojim planinskim imenom dobi čarobno moč, ki mu pomaga poiskati čaroben storž. Stopi na čarobno mesto in izreče besede:
»ČRNAVA, ČEBELA, BELA!« Če je bil njegov storž pravi, sta se štorklji spremenili v graščaka. To pa preveri na dimniku gradu Dvor.
Otroci lahko pot ponovno obiščejo in rešijo naslednjo zahtevnost ter poskusijo z novim planinskim imenom in drugim čarobnim storžem ponovno rešiti graščaka.
V diplomskem delu želimo preučiti izbrano TO-pot, ki je nastajala v okviru PKP-projekta ZELENI IZOGIB. Nastala je pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj«, ki ima 6
tematsko-orientacijskih točk. Gre za lahko planinsko pot. Dolga je kilometer in pol, prehodi se jo v času od pol ure do ene ure (odvisno od starosti otrok). Prehodi se približno 50 m nadmorske višine. Otroci rešujejo tematski kartonček, izberejo eno od treh zahtevnosti, in sicer lahko pot, zahtevno pot, zelo zahtevno pot. Na poti otroci sledijo štorkljinim kljunom, z glavne poti jih vodijo deli živali (rep, smrček, kljun, šapa …). Pri vsaki živali imajo otroci nalogo, ki jo rešijo glede na izbrano zahtevnost (Gregorc, osebni arhiv, 2020).
V diplomskem delu želimo raziskati, ali izbrana TO-pot vključuje vsa kurikularna področja in če sledi kurikularnemu načelu procesno-razvojnih ciljev. Problem diplomskega dela je tudi ugotoviti, na kakšen način bi lahko vzgojitelji uporabili izbrano TO-pot ter ugotoviti možnosti realizacije Malega sončka in Cicibana planinca.
3 CILJI
Skladno s predmetom in problemom diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje:
analizirati točke na izbrani TO-poti z vidika razvoja vseh kurikularnih področij,
analizirati izbrano TO-pot z vidika procesno-razvojnih ciljev,
ugotoviti ustreznost TO-poti za izvajanje različnih dejavnosti v vrtcu.
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V1: Na kakšen način so zajeta kurikularna področja na TO-poti in kako so med seboj povezana?
V2: Kako je na izbrani TO-poti mogoče upoštevati procesno-razvojne cilje? Na kakšen način je zagotovljena nadgradnja pri posamezni TO-točki?
V3: Na kakšen način lahko vzgojitelji lokalnega vrtca in vzgojitelji drugih vrtcev uporabljajo izbrano TO-pot?
5 METODA DELA
5.1 VZOREC
V vzorec raziskovanja smo zajeli naslednje dokumente: Kurikulum za vrtce, Priporočila za vrtce, Zakon o vrtcih, Mali sonček in Ciciban planinec ter fiksno postavljeno tematsko-orientacijsko pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj«.
5.2 SPREMENLJIVKE
Za vsako raziskovalno vprašanje smo si postavili sklop spremenljivk, ki smo jih opazovali na izbrani TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Spremenljivke so torej razdeljene na tri sklope. Prvi sklop predstavljajo kurikularna področja (gibanje, jezik, narava, matematika, umetnost, družba). Za posamezno spremenljivko »kurikularnega področja«
smo določili tri kategorije, in sicer »ni predvideno«, »nakazano« (vzgojitelj mora sam poskrbeti), »poglobljeno«. Drugi sklop spremenljivk predstavlja »procesno-razvojna naravnanost TO-poti«. Za ta sklop spremenljivk smo uporabili deskriptivno metodo, kjer
smo ugotavljali, ali in na kakšen način TO-pot omogoča nadgradnjo pri posameznih področjih. Tretji sklop spremenljivk predstavlja uporabnost izbrane fiksne TO-poti pri različnih dejavnostih v vrtcu.
5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo pridobili preko analiziranja izbrane fiksne TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Vse tri sklope spremenljivk smo zapisali kot zbirno tabelo. Prvi sklop smo opravili preko analize vseh šestih piramid na TO-poti, drugi sklop preko stranic vseh šestih piramid ter preko celotne zgodbe in koncepta TO-poti, zadnji sklop podatkov smo pridobili preko lastnih izkušenj dela v vrtcu ter preko vsebin Malega sončka in Cicibana planinca.
5.4 METODA OBDELAVE PODATKOV
Podatke smo obdelali kvalitativno, in sicer smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja preko analize pridobljenih podatkov. Preko analize smo ovrednotili izbrano TO-pot z vidika izbranih kazalnikov načel Kurikuluma za vrtce, z vidika kazalnikov vpliva na celostni otrokov razvoj ter podali svoj pogled na možnost implementacije izbrane TO-poti v različne dejavnosti v predšolskem obdobju.
5.5 METODOLOGIJA
Diplomsko delo je nastalo v okviru projekta Odkrivanje zelenih doživetij s pomočjo tematsko orientacijskih poti, v katerem sta sodelovali Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Pagon šport, Matej Pagon s. p. – agencija za šport in prosti čas. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
6 REZULTATI
6.1 ANALIZA TO-POTI PO IZBRANIH KRITERIJIH
Za analizo TO-poti smo izbrali enake kazalnike, kot smo jih postavili v času projekta Zeleni izogib. V času projekta smo študenti obiskali 12 TO-poti, vsak od nas je analiziral eno večjo/zahtevnejšo in eno manjšo/preprostejšo TO-pot. Obiskali smo naslednje poti:
Pot močvirskih škratov na Mali plac, Pravljični Šumberk, Učna pot Trdinov vrh, Polhov doživljajski park, Pot pastirskih škratov, Zlatorogova pravljična pot, Jesenkova gozdna pot, Učna pot ob reki Iški, Učna pot v Bohinju, Zaplaške stezice, Medvedkova pot, Učna pot Olševek. Analizirali smo jih glede na spodaj opredeljene kazalnike (dopolnjene z vprašanji in trditvami):
1. Primernost: ali je primerna različno starim otrokom – je treba znati brati; kakšna je pisava (male/velike tiskane črke); je treba voditi na poti; so naloge in zgodba zapletena.
2. Tehnične značilnosti poti: razmiki med posameznimi točkami – metri, nadmorska višina, čas; koliko je vseh točk; dolžina celotne poti, prehojeni višinski metri, čas trajanja poti).
3. Informativnost table: katere informacije so na točki, kako so predstavljene informacije (slikovno, glasovno, tekstovno), vsebuje dodatne informacije (QR- kode).
4. Tehnična značilnost orientacijskih tabel: višina in način postavitve table; je v vidnem polju otrok in staršev; iz katerih materialov so table ipd.
5. Zgodba celotne poti: je zgodba primerna za različno stare otroke; so motorične, senzorne ter druge naloge v povezavi z zgodbo ter glavnim junakom.
6. Materiali: kateri materiali so uporabljeni, so obstojni na zunanje vplive, so povezani z naravo oz. okolico; so v povezavi z zgodbo in samim konceptom poti?
7. Ponovljivost: ali ima pot različne stopnje zahtevnosti ter različne načine izvedbe;
je mogoče pot in njen zaključek interpretirati na različne načine; ali je pot mišljena za enkraten ogled?
8. Primernost za večjo skupino: je pot postavljena v okolju, kjer omogoča udeležbo večjih skupin otrok (npr. predšolske ali šolske skupine otrok).
6.2 SKUPNE UGOTOVITVE POMANJKLJIVOSTI IN IZVIRNIH REŠITEV IZBRANIH TO-POTI PO KAZALNIKIH KAKOVOSTI TEMATSKO-ORIENTACIJSKE POTI
Ugotovili smo naslednje pomanjkljivosti obiskanih poti:
Večinoma so table postavljene previsoko za otroke. Prav tako so na tablah male tiskane črke, kar pomeni, da se od otrok pričakuje znanje branja malih tiskanih črk.
Nekatere poti so bile slabše označene s smerokazi oz. oznakami.
V primeru, da gre za obisk poti s knjižico, je lahko težava, če do knjižice ni mogoče priti. V primeru, da gre za obisk poti z mobilno aplikacijo, lahko nastane težava, v primeru, da nimamo signala na telefonu. Zagotoviti bi bilo treba, da se pot prehodi tudi brez knjižice oz. mobilne aplikacije in je še vedno smiselna in zanimiva.
Na nekaterih tablah je preveč besedila. Pomembno je, da so točke kratko predstavljene ter naloge kratke in jedrnate. Priporoča se tudi slikovni material.
Poti so ponovljive, vendar večinoma nimajo nadaljevanja zgodbe oz. stopenj zahtevnosti.
Ena od poti ima naloge za točke na aplikaciji. Težava je, ker je na vsaki točki več nalog in izgubiš motivacijo, prav tako se izgubi občutek, da si prišel v naravo, saj si ves čas na mobilnem telefonu.
Ugotovili smo dobre stvari obiskanih poti:
Pomembna je osrednja zgodba, okoli katere se vrtijo orientacijske točke ter naloge na njih.
Poti so zasnovane na podlagi pravljic. Te se skozi pot zapletajo in razpletajo.
Motivacijski element na poteh so knjižice, kartončki, kjer otroci zbirajo štampiljke, nalepke, žetone, žige ipd.
Večina poti je krožnih, torej se vrneš na izhodiščno točko. Nekatere poti imajo krajšo in daljšo različico, lahko izbereš tisto, ki je bolj primerna starosti otrok.
Ena od analiziranih poti je imela zapis na tabli preveden v angleški jezik, kar je dobro za tuje obiskovalce, ena od poti je imela pot prevedeno v angleški jezik na mobilni aplikaciji Nexto.
Točke med sabo naj bodo toliko narazen, da se ne vidi naslednje točke in da naslednja točka ni toliko oddaljena, da se izgubi motivacijski element.
Nekatere table so številsko označene, da se lažje orientiraš, kje približno na poti si.
Na vseh poteh prevladuje les, ki daje naraven izgled. Težava je čas in vremenski pogoji, ki ga lahko uničijo. Treba ga je ohranjati in obnavljati.
Poti so večinoma dolge od kilometra do dveh, treh kilometrov. Za mlajše otroke je bolj primerna krajša pot, približna dolžina poti bi bila kilometer in pol.
Dober primer označitve poti je Medvedkova pot, kjer sledimo medvedovim šapam. Te se lepo povezujejo z zgodbo poti.
Naloge zelo raznolike in dinamične, izvirne. Otroci naj iščejo, gradijo, postavljajo
…
Na podlagi zgoraj sestavljenih kazalnikov, prebrane literature ter analize poti s 50 otroki, smo pripravljene kazalnike uporabili tudi za analizo kakovosti tematsko-orientacijske poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«.
Spodaj predstavljamo ugotovitve po kazalnikih s ciljem, da ugotovimo, če je izbrana TO-pot načrtovana tako, da je primerna za različne skupine otrok (glede na starost in različne sposobnosti).
Analiza TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«:
1. Primernost: ali je primerna različno starim otrokom – je treba znati brati; pisava (mala/velika tiskana); je treba voditi na poti; so naloge in zgodba zapletena.
Pot je primerna za različno stare otroke, predvsem od 2. do 9. let. Ugotovili smo, da je na poti treba znati brati, vendar so črke velike tiskane, kar otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo, ne bo delalo težav. Mlajše otroke je treba voditi oz. jim prebrati navodila.
Na poti nas vodijo markacije, ki so dobro označene, zato z iskanjem poti otroci ne bodo imeli težav.
Naloge se povezujejo z zgodbo, so preproste in zanimive. Razumeli jih bodo tudi mlajši otroci, vendar bodo nekatere naloge hitreje in lažje osvojili, če jih bodo reševali skupaj s starši. Starejše otroke bo motivirala QR-koda in informacije, ki jih bodo dobili na njej.
2. Tehnične značilnosti poti: razmiki med posameznimi točkami – metri,
nadmorska višina, čas; koliko je vseh točk; dolžina celotne poti, prehojeni višinski metri, čas trajanja poti).
Otroci bodo prehodili pot, ki je dolga približno 1500 m, prehodili bodo približno 50 m nadmorske višine. Mlajši otroci bodo za pot potrebovali približno 40 minut, medtem ko bodo osnovnošolski otroci potrebovali približno eno uro, saj bodo bolj zavzeto in intenzivno reševali naloge.
Na poti je sedem točk, ena od njih je točka zavajalka, kjer ni naloge. Razmiki med točkami so primerni, saj je med eno in drugo točko dovolj prostora, da bodo otroci motivirano iskali in ne bodo bili naveličani iskanja.
3. Informativnost table: katere informacije so na točki, kako so predstavljene informacije (slikovno, glasovno, tekstovno), vsebuje dodatne informacije (QR-kode).
Informacij na tabli je ravno prav in so slikovno dopolnjene. Upodobljen je tudi slikopis.
Večinoma so naloge upodobljene s sličicami, nekje pa je napisano besedno. Mlajšim otrokom bodo sličice atraktivne. Starejši otroci si bodo ogledali tudi dodatne informacije na QR-kodah.
4. Tehnična značilnost orientacijskih tabel: višina in način postavitve table; je v vidnem polju otrok in staršev; iz katerih materialov so table ipd.
Markacije na poti so bile postavljene na primerni višini za najmlajše otroke. Piramide so primerno visoko, saj otrokom omogočajo, da berejo in si ogledujejo sličice na svoji višini.
Table so iz materiala, ki je obstojen in na katerega vremenski vplivi nimajo veliko vpliva.
5. Zgodba celotne poti: je zgodba primerna za različno stare otroke; so motorične, senzorne ter druge naloge v povezavi z zgodbo ter glavnim junakom.
Zgodba je primerna za različno stare otroke. Naloge so prilagodljive in na treh težavnostih, in sicer za prvo starostno skupino, drugo starostno skupino in prvo triado osnovne šole, tako da so prilagojene vsem. Vsaka naloga se dopolnjuje z glavno zgodbo.
Da razrešiš nalogo, moraš opraviti vse predhodne naloge. Naloge so si različne, dinamične ter se smiselno dopolnjujejo.
6. Materiali: kateri materiali so uporabljeni, so obstojni na zunanje vplive, so povezani z naravo oz. okolico; so v povezavi z zgodbo in samim konceptom poti?
Piramide so izdelane iz vodoodpornega lesa in prekrite z zaščito pred vremenskimi vplivi.
Markacije so natisnjene na kovinske podlage in posledično obstojne.
7. Ponovljivost: ali ima pot različne stopnje zahtevnosti ter različne načine izvedbe;
je mogoče pot in njen zaključek interpretirati na različne načine; ali je pot mišljena za enkraten ogled?
Pot ima tri ponovljivosti. Vsak lahko opravi vse tri ponovljivosti. Rešuje se tematski kartonček. Na koncu poti se pridobi planinsko ime in z njim možnost, da se razreši urok.
Če obiskovalcu ne uspe, gre lahko vedno znova na pot in pridobi drugačno planinsko ime ter tako poskuša ponovno razrešiti urok.
8. Primernost za večjo skupino: je pot postavljena v okolju, kjer omogoča udeležbo večjih skupin otrok (npr. predšolske ali šolske skupine otrok).
Pot je primerna tudi za večje skupine otrok. Ugotovili smo, da je materiala dovolj. Pri starejših otrocih se je opazilo, da so otroci tudi med seboj tudi bolj sodelovali, si pomagali, skupaj iskali ideje, kot pri mlajših otrocih.
Otvoritev TO-poti s tremi skupinami otrok (do 3 leta, 4- do 6-letniki, šolski otroci).
Na odprtju TO-poti smo naredili tri skupine otrok. Ugotovili smo, da so učenci, ker že znajo sami brati, table brali sami. Predšolskim so jih starši ali študenti. Učenci so na koncu, po opravljeni nalogi preizkusili še aplikacijo in prebrali zanimivosti o živalih na piramidah, pri mlajših so to naredili starši. Vse otroke so piramide zelo privlačile, učenci so prebrali tudi naloge za mlajše otroke. Še posebej učenci so naloge opravljali natančno, sami, med seboj so si pomagali. Zanimivost pri učencih se je zgodila pri piramidi »sove«.
Učenci so v izvajanje naloge vpeljali tudi starše, ki so se najprej upirali, nato pa je tudi njim postalo zanimivo.
Analiza poti po piramidah
Pri prvi piramidi (»veverica«) niso imeli težav z ravnotežjem. Občudovali so sličice veverice in jo tudi oponašali.