UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
KATJA VRHOVEC
MOŽNOSTI UPORABE TEMATSKO- ORIENTACIJSKE POTI V PREDŠOLSKEM
OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja
KATJA VRHOVEC
Mentorica: izr. prof. dr. JERA GREGORC
MOŽNOSTI UPORABE TEMATSKO-
ORIENTACIJSKE POTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Za vodenje pri pisanju diplomskega dela bi se rada zahvalila izr. prof. dr. Jeri Gregorc, ki mi je pomagala z idejami in mi podala še veliko novega znanja. Prav tako bi se ji zahvalila, ker me je povabila v projekt Zeleni izogib, v katerem je nastala tematsko- orientacijska pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Zahvalila bi se tudi vsem ostalim študentom, ki so sodelovali pri projektu, ga popestrili in s skupnimi močmi postavili zelo zanimivo pot. Zahvalila bi se tudi partnerju, družini in prijateljicam za vso podporo, spodbudne besede in ker ste verjeli vame.
IZJAVA
Podpisana Katja Vrhovec, rojena 3. maja 1998 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Možnosti uporabe tematsko-orientacijske poti v predšolskem obdobju pri mentorici izr. prof. dr. Jeri Gregorc avtorsko delo. Uporabljeni viri so korektno navedeni, tekstni niso prepisani brez ustrezne navedbe avtorja.
__________________________
Ljubljana, 2020
MOŽNOSTI UPORABE TEMATSKO-ORIENTACIJSKE POTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, julij 2020
Število strani: 41 Število slik: 15 Število tabel: 13 Število virov: 22
POVZETEK
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, na kakšen način so zajeta kurikularna področja na izbrani tematsko-orientacijski poti in kako so med seboj povezana, kako izbrana tematsko-orientacijska pot omogoča vzgojitelju upoštevanje procesno-razvojnih ciljev, na kakšen način je zagotovljena nadgradnja pri posamezni točki in na kakšen način lahko vzgojitelji lokalnega vrtca in vzgojitelji drugih vrtcev uporabljajo izbrano pot.
Z analizo Kurikuluma za vrtce, Priporočil za vrtce, Zakona o vrtcih, Malega sončka in Cicibana planinca ter fiksno postavljene tematsko-orientacijske poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj« smo na podlagi spremenljivk, ki so bile razdeljene na tri dele, in sicer so prvi sklop spremenljivk predstavljala kurikularna področja (gibanje, jezik, narava, matematika, umetnost in družba), drugi sklop je predstavljala procesno-razvojna naravnanost TO-poti, tretji sklop pa uporabnost izbrane fiksne TO-poti pri različnih dejavnostih v vrtcu, smo ugotovili, da so kurikularna področja zajeta na vseh točkah. Na vsaki točki prevladuje eno glavno področje, ki ga spremlja še vsaj eno področje. Področja se med seboj povezujejo in nadgrajujejo. Vsaka točka omogoča, da jo nadgradimo tako, da zajamemo tudi procesno-razvojne cilje drugih področji. Vzgojitelji lokalnega vrtca in tudi drugih vrtcev lahko na izbran TO-poti krepijo vzdržljivost, hkrati pa na igriv način predstavijo planinske vsebine (npr. bonton, orientacijo idr.) ter skupaj raziskujejo okolico.
Ključne besede: tematsko-orientacijska pot, gibanje, aerobne aktivnosti, Skrivnost preddvorskih štorkelj.
POSSIBILITIES OF THE USE OF THE THEMATIC ORIENTATION PATH IN PRESCHOOL
University of Ljubljana, Faculty of Education, July 2020
Number of pages: 41 Number of figures: 15 Number of tables: 13 Number of sources: 22
SUMMARY
The purpose of the thesis was to identify in what way the curricular fields of the selected thematic orientation path are included and how they are interconnected, how the selected thematic orientation path allows the educator to consider the process development goals, how the upgrade of individual spots is ensured and how educators of the local kindergarten and other kindergartens use the selected path.
With an analysis of the Curricula for kindergartens, Suggestions for kindergartens, the Kindergartens Act, the magazines Mali sonček and Ciciban planinec, and the fixed set thematic orientation path “The secret of the storks of Predvor”, we found that the curricular fields for all the spots are included. We did this based on variables, which were divided into three parts. The first set of variables included the curricular fields (motion, language, nature, mathematics, arts and society), the second part included the process developmental orientation of the TO-path, and the third set presented the usability of the selected TO-path for different activities within the kindergarten. One field, accompanied by at least another field, is prevailing on each spot. The spots are interconnected ad upgrading each other. Each spot allows us to upgrade it in such a way that we also include the process development goals of other fields. The educators of the local kindergarten and other kindergartens can use the selected TO-path to strengthen their endurance and at the same time present the hiking content (e.g. etiquette, orientation etc.) in a playful manner and explore the surroundings together.
Keywords: thematic orientation path, motion, aerobic activities, The secret of the storks of Preddvor.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 PREDMET IN PROBLEM ... 2
2.1 GIBALNI RAZVOJ ... 2
2.2 GIBANJE V KURIKULUMU ... 4
2.3 AEROBNE AKTIVNOSTI ... 6
2.4 TEMATSKO–ORIENTACIJSKE POTI ... 7
2.5 SKRIVNOST PREDDVORSKIH ŠTORKELJ ... 8
3 CILJI ... 15
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 15
5 METODA DELA ... 15
5.1 VZOREC ... 15
5.2 SPREMENLJIVKE ... 15
5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV ... 16
5.4 METODA OBDELAVE PODATKOV ... 16
5.5 METODOLOGIJA ... 16
6 REZULTATI ... 17
6.1 ANALIZA TO-POTI PO IZBRANIH KRITERIJIH ... 17
6.2 SKUPNE UGOTOVITVE POMANJKLJIVOSTI IN IZVIRNIH REŠITEV IZBRANIH TO-POTI PO KAZALNIKIH KAKOVOSTI TEMATSKO- ORIENTACIJSKE POTI ... 18
6.3 ANALIZA TO-POTI GLEDE NA KURIKULARNA PODROČJA... 29
6.4 ANALIZA TO-POTI GLEDE NA PROCESNO-RAZVOJNE CILJE ... 29
6.5 IDEJA ZA VZGOJITELJICE ... 33
6.6 POVEZAVA S PROGRAMOMA MALI SONČEK IN CICIBAN PLANINEC 35 7 RAZPRAVA ... 37
8 ZAKLJUČEK ... 39
9 LITERATURA ... 40
KAZALO TABEL
Tabela 1: Opis nalog na postaji veverice Verice. ... 10
Tabela 2: Opis nalog na postaji lisice Mice. ... 10
Tabela 3: Opis nalog na postaji čebele Nele. ... 11
Tabela 4: Opis nalog na postaji sove Saše. ... 11
Tabela 5: Opis nalog na postaji mravlje Alje. ... 12
Tabela 6: Opis nalog na postaji medveda Metoda. ... 12
Tabela 7: Analiza TO-poti glede na kurikularna področja. ... 29
Tabela 8: Primer nadgradnje na piramidi veverice Verice. ... 30
Tabela 9: Primer nadgradnje na piramidi lisice Mice. ... 31
Tabela 10: Primer nadgradnje na piramidi čebele Nele. ... 31
Tabela 11: Primer nadgradnje na piramidi sove Saše. ... 32
Tabela 12: Primer nadgradnje na piramidi mravlje Alje. ... 32
Tabela 13: Primer nadgradnje na piramidi medveda Metoda. ... 33
KAZALO SLIK
Slika 1 Tematski kartonček ... 9Slika 2 Glavna markacija, ki nas vodi po poti. ... 9
Slika 3 Tabla za planinsko ime ... 13
Slika 4 Branje navodil pri veverici Verici . ... 22
Slika 5 Položaj lastovke ... 22
Slika 6 Postavljanje možica ... 23
Slika 7 Branje zanimivosti o čebelah na aplikaciji . ... 23
Slika 8 Točka zavajalka: nagajivi vran Fran ... 24
Slika 9 Odziv otrok na točko zavajalko ... 24
Slika 10 Iskanje drevesa ... 25
Slika 11 Branje navodil pri mravlji Alji ... 25
Slika 12 Igra telefončki ... 26
Slika 13 Iskanje naročenih predmetov ... 27
Slika 14 Vrtenje kolesa za planinsko ime ... 27
Slika 15 Metanje čarobnega storža v štor ... 28
1 UVOD
V diplomskem delu smo raziskovali gibalni razvoj otroka in kakšen pomen ima gibanje za zdrav otrokov razvoj. Preučili smo področje gibanja v Kurikulumu za vrtce ter se osredinili na dejavnosti aerobnega tipa.
Vzgojitelji pri svojem delu izhajajo iz Kurikuluma za vrtce. Dokument jim omogoča različna sredstva za dosego istih (procesno-razvojnih) ciljev. Takšno načrtovanje in izvajanje dejavnosti je pričakovano pri vseh kurikularnih področjih, tudi pri gibanju. Za razvoj vzdržljivosti, ki je ena od sposobnosti, ki jo kurikulum predvideva pri področju gibanja, je smiselno izbirati dejavnosti aerobnega tipa. To so različni pohodi, sprehodi, tek in hoja po različnih podlagah zunaj, npr. parkih, trim stezah, gričih, hribih ipd. Med gibanjem zunaj s ciljem razvoja vzdržljivosti lahko vzgojitelj uporabi tudi orientacijske igre, orientacijske parke, tematske poti, tematsko-orientacijske poti.
V diplomskem delu predstavimo tematsko-orientacijsko pot (TO-pot) »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Nato pa jo analiziramo glede na podane kazalnike in jo primerjamo z drugimi TO-potmi.
TO-pot analiziramo z vidika kurikuluma in procesno-razvojnih ciljev ter nato predstavimo možnosti uporabe TO-poti v vrtcu.
TO-pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj« je sicer nastala v okviru projekta »Odkrivanje zelenih doživetij s pomočjo tematsko-orientacijskih poti«, ki je potekal od 1. 2. 2020 do 31. 6. 2020. Nosilka projekta je bila UL PeF. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada.
2 PREDMET IN PROBLEM
2.1 GIBALNI RAZVOJ
Gibanje je prva komunikacija otroka s svetom, eden prvih načinov zaznavanja lastnega telesa, navezovanja stika z okolico in samozavedanjem (Videmšek in Pišot, 2007). Z gibalnim izražanjem začne otrok komunicirati s svetom (Zajec, 2011). Možgani upravljajo živčno-mišični sistem, medtem ko ga kostno-mišični sistem nato izvaja (Zajec, 2011 po Bregant, 2010). Za razvoj možganov so določena časovna kritična obdobja, ko njihov razvoj najbolj napreduje. V predšolskem obdobju je razvoj možganov izredno hiter in plastičen, predstavlja pa kritično obdobje za usvajanje dejavnosti, kot so gibalna znanja, logično mišljenje, govor ipd. (prav tam). V predšolskem obdobju otrok doseže stopnjo, ki je ni sposobno doseči nobeno drugo bitje, in sicer se začne gibati v pokončnem položaju (Videmšek in Visinski, 2001).
Motorični razvoj otroka poteka po dveh smereh, in sicer od zgoraj navzdol oz. po cefalokavdalni smeri in iz sredine navzven oz. po proksimodistalni smeri (Kosec in Mramor, 1991). Pri cefalokavdalni smeri gre za postopen nadzor mišic od glave navzdol.
Glava otroka ima pri štirih mesecih že čvrst položaj in lahko sedi v naročju. Pri proksimodistalni smeri pa otrok najprej obvladuje gibe trupa, nato roke in na koncu zapestja ter prste. Pri desetih mesecih otrok že zmore sedeti brez opore. Med dvanajstim in štirinajstim mesecem že začne delati prve korake. Hoja se počasi razvija, vse bolj postaja zanesljiva in okoli osemnajstega meseca otrok poskuša tekati. Nato se hoji pridružijo še plezanje, vlečenje, potiskanje, metanje in dvigovanje (Videmšek in Visinski, 2001).
Osnovno motoriko otroka sestavljajo naravne oblike gibanja. To so najstarejša gibanja, ki jih je razvil človek. Sem sodijo hoja, tek, plazenja, lazenja, plezanja, skoki in poskoki, dviganja in nošenja, potiskanja in vlečenja (Videmšek idr., 2018).
Za izvajanje različnih gibalnih spretnosti so potrebne gibalne sposobnosti in obratno.
Oboje (spretnosti in sposobnosti) se razvijajo kontinuirano in dlje časa. Spretnosti so odvisne od ponujenih priložnosti, sposobnosti se z njimi krepijo, nadgrajujejo, izboljšujejo (Videmšek idr., 2010).
Za razvoj gibalnih sposobnosti so značilna občasna obdobja stagnacij. Razvoj nekaterih gibalnih sposobnosti, npr. koordinacije in hitrosti, je v zgodnjem otroštvu bolj intenziven in izrazito prepleten. Omenjeni sposobnosti zato v predšolskem obdobju težko ločimo na dve samostojni sposobnosti. Za nekatere druge sposobnosti pa je značilen počasen napredek, npr. moč (Videmšek in Pišot, 2007).
Gibalne sposobnosti so: moč, koordinacija gibanja, ravnotežje, preciznost, hitrost in gibljivost. To so sposobnosti, ki določajo posameznikovo učinkovitost pri izvajanju različnih gibalnih nalog. Tu je pomembna še vzdržljivost, ki v soodvisnosti delovanja srčno-žilnega in dihalnega sistema opredeljuje intenzivnost izvajanja določene naloge. V predšolskem obdobju razvijamo predvsem koordinacijo gibanja, ravnotežje in moč (Videmšek idr., 2010).
Za otroke so pomembne naravne vrste motoričnega izražanja, saj so podlaga za vso motoriko, ki jo otrok potrebuje v vsakdanjem življenju. Prav tako imajo pomembno vlogo, saj so osnovna podlaga za sestavljeno motoriko, ki je značilna za različne športe, npr. smučanje, kolesarjenje (Kosec in Mramor, 1991).
Otrokov razvoj je celosten, kar pomeni, da se hkrati razvija na več področjih, in sicer na telesnem, ki zajema še zaznavni in gibalni razvoj; na spoznavnem, ki zajema razvoj mišljenja, spomina in učenja ter govor; na čustveno-osebnostnem, ki zajema čustveni in osebnostni razvoj ter na socialnem, ki zajema socialni in moralni razvoj. Vsa ta področja so medsebojno povezana in odvisna drug od drugega (Nemec in Kranjc, 2013). Zato je nujno, da vzgojitelj pri načrtovanju dejavnosti upošteva vsa področja in jih prepleta z dnevno rutino. Vzgojitelj mora v dnevno rutino vključevati tudi otroško igro, tj.
dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, spremeni otrokov odnos do realnosti, predvsem pa je notranje motivirana, svobodna in otroku prijetna (Bahovec idr. 1999). Za načrtovanje in izvajanje vseh področij hkrati lahko vzgojitelj uporablja različne metode dela (metoda aktivnega učenja, metoda igre, metoda demonstracije, metoda pogovora, metoda igre). Pomembno je, da se pri vsaki metodi vzpostavljajo interakcije med otroki in odraslimi (Videmšek in Visinski, 2001).
Igra oz. gibalna dejavnost je za otroka izredno pomembna, saj se ob njej spopada s težavami, išče poti za rešitev problema, je sproščena. Pomembna pa ni samo za motorični razvoj, temveč tudi za razvoj njegove osebnosti. Z gibalno dejavnostjo prihaja do novih
spoznanj na spoznavnem, čustvenem, socialnem in telesnem področju (Devjak in Juriševič, 2000).
2.2 GIBANJE V KURIKULUMU
Vzgojitelj pri načrtovanju, izvajanju in analiziranju dela uporablja strokovni dokument Kurikulum za vrtce, ki ima procesno-razvojne cilje. To pomeni, da mora vzgojitelj hkrati slediti otrokovemu razvoju in s primernimi metodami vplivati na razvoj (npr. vstopati v igro kot mentalno-razvitejši partner, postavljati ustrezna vprašanja, izbirati igrače, ki omogočajo razvijanje in nadgradnjo …) (Kroflič idr., 2001).
Otrokovi primarni potrebi sta potrebi po gibanju in igri. Otrok začne z gibanjem telesa zaznavati okolico, čas, prostor in sam sebe. Vrtec mora otrokom vsakodnevno omogočiti ter jih spodbujati, da z raznolikimi dejavnostmi v prostoru in na prostem pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, preko katerih razvijajo gibalne spretnosti ter usvojijo posamezne gibalne koncepte. Otrok pridobiva gibalne izkušnje preko igre. Vzgojitelj mora upoštevati različne potrebe, interese in sposobnosti otrok, da omogoči optimalni razvoj otrok (Bahovec idr. 1999).
Vzgojitelj mora otroke dobro opazovati in poznati njihove sposobnosti. Tako jim prilagodi dejavnosti na način, da otrok napreduje v razvoju. Prav tako je njegova naloga, da otroke spodbuja k iskanju rešitev na določen gibalni problem. Problem pa mora ustvariti na način, da bo otroku zanimiv in mu bo predstavljal izziv. Pri ustvarjanju izzivov uporablja različne metode dela (delo po postajah, poligon, metoda igre ipd.) in oblike dela (individualno, v parih, skupinah, skupno), kjer otroci s svojimi telesi razlikujejo postavljen prostor in upoštevajo pravila igre bodisi individualno bodisi v parih, skupinah ali kot celoten oddelek. Spoznavajo različne rekvizite, za katere M.
Videmšek in Pišot (2007) menita, naj ne bodo samo standardizirani, temveč tudi improvizirani. Dejavnosti naj si bodo različne glede na vsebino, trajanje, izvedbo v prostoru oz. na prostem. V pripravo in pospravljanje športnega okolja naj bodo vključeni tudi otroci (Bahovec idr. 1999).
Kurikulum za vrtce na področju gibanja opredeljuje sedem ciljev, med drugim razvoj dejavnosti aerobnega tipa, med njimi hojo, pohode; razvijanje koordinacije celega telesa in ravnotežja; razvijanje moči, natančnosti, gibljivosti in vztrajnosti; iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov; spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini,
medsebojne pomoči in »športnega obnašanja«; spoznavanje oblačil in obutev, ki so primerne za gibalne dejavnosti in spoznavanje vloge naravnega in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi (Bahovec idr. 1999).
Cilje, ki so zapisani v Kurikulumu za vrtce (1999), lahko uresničujemo tudi z dvema programoma, in sicer z Malim sončkom in Cicibanom planincem.
Mali sonček je športno-gibalni program. Namenjen je otrokom od drugega do šestega leta starosti in je razdeljen na štiri stopnje, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo. Poudarek je na igri in vadbi, ki je prilagojena otroku. Vsebuje štiri stopnje: modri mali sonček (za otroke od 2. do 3. leta); zeleni mali sonček (za otroke od 3. do 4. leta); oranžni mali sonček (za otroke od 4. do 5. leta) in rumeni mali sonček (za otroke od 5. do 6. leta). Poudarek programa je na usvajanju gibalne abecede; otroci namreč izvajajo naravne oblike gibanja ter počasi in postopoma spoznavajo osnovne elemente različnih športnih zvrsti (Videmšek idr., 2018).
Videmšek, Stančevič in Zajec (2011) pravijo, da v Malem sončku prevladujejo dejavnosti, ki prevladujejo na prostem in s katerimi razvijamo aerobne oz. funkcionalne sposobnosti.
Program je prilagojen tako, da se ga lahko izvaja skozi vse leto. Pri vadbi je treba upoštevati tudi didaktična načela, še posebno načelo sistematičnosti in postopnosti, načelo varnosti ter načelo individualnega obravnavanja otrok. Na koncu vsakega šolskega leta dobi otrok, ki je opravil vsaj pet nalog, priznanje (prav tam).
Program Ciciban planinec predstavlja sintezni pristop povezovanja in prepletanja različnih planinskih vsebin z izletniško dejavnostjo v smiselno celoto. Otroci z udeležbo v programu pridobijo uporabno gorniško znanje, izkušnje in veščine, ki jim nato omogočijo varnejše gibanje v gorah, kakovosten in postopen osebni gorniški razvoj, razvijanje odnosa in odgovornosti človeka do narave. Vsebina izletov je prilagojena, določajo jo programske usmeritve, ki jih lahko prilagajamo tudi glede na razmere. Z vsebinami spodbujamo proces samovodenega gorniškega usposabljanja. Otroci na koncu dobijo priznanje za dosego ciljev (Planinska zveza Slovenije, 30. 7. 2020).
Programa sta med sabo povezana. Na vsaki stopnji programa Mali sonček je ena naloga povezana s planinstvom. Na tem področju program spodbuja izlete v vsakem vremenu in vseh letnih časih, spodbuja pestrost izletov in predpostavlja, da otroci uživajo na izletih.
Priporoča različne aktivnosti, ki naj bi bile izvedene skozi igro, npr. nočni izleti, iskanje skritega zaklada. To otrokom vpliva potrebo in željo po aktivnosti ter zdravem načinu življenja (Videmšek idr., 2011).
2.3 AEROBNE AKTIVNOSTI
Pri aerobni aktivnosti gre za oksidativno vadbo, kjer se energija (ATP) ob prisotnosti kisika tvori iz ogljikovih hidratov in maščob, ki se pretvorijo v glukozo. Pri predšolskih otrocih se osredotočamo na aerobno dinamično vzdržljivost oz. na telesno kondicijo.
Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost organizma, za daljše izvajanje nekega gibanja z nezmanjšano učinkovitostjo (Škof, 2007; Cemič in Gregorc, 2018).
Škof (2007) pravi, da je vzdržljivost povezana z zdravjem, kakovostjo človeškega življenja in telesno vitalnostjo. Vadba vzdržljivosti ima pozitivne posledice, saj z njo razvijamo pomembne človekove lastnosti, in sicer delavnost, vztrajnost in doseganje dolgoročnih ciljev.
Avtorji (Bratina idr., 2013) pravijo, da najprimernejši program aerobne aktivnosti vključuje intervalno in nepretrgano telesno aktivnost. Priporočljive so ciklične aktivnosti, ki vključujejo predvsem uporabo velikih mišičnih skupin (npr. tek, kolesarjenje, veslanje, plavanje itd.). Na aerobno učinkovitost otrok pa vadba vpliva le, če je dovolj obsežna in intenzivna. Za otroke se priporoča telesna aktivnost vsak dan v tednu po vsaj eno uro na dan. Medtem naj bo intenzivnost vadbe zmerna do visoka. Vadba, ki zahteva višjo intenzivnost, naj bi se izvajala vsaj trikrat na teden. Za otroke svetujejo delovni srčni utrip med 140 in 170 utripov/minuto. Pri tem se priporočajo hitra hoja, dinamične igre na igrišču ali v naravi in kolesarjenje.
Aerobna vadba je pomembna za mladostnike in otroke s kroničnimi obolenji, saj zmanjšuje utrujenost, hkrati pa izboljšuje kakovost življenja (Bratina itd., 2013).
To lahko v predšolskem obdobju razvijamo s tem, da predvsem skrbimo, da so otroci v dobri telesni kondiciji. To pa lahko zagotovimo z daljšimi sprehodi, obiskom planin ali hribov.
2.4 TEMATSKO–ORIENTACIJSKE POTI
Kadar govorimo o vzgojno-izobraževalnem delu v vrtcu sodi bivanje na prostem med usmerjene zaposlitve. Sprehod naj bi vzgojitelji načrtovali vsaj 3- do 4-krat na teden. Biti mora premišljen in vsebinsko pripravljen (Kosec in Mramor, 1991). Sprehod je lahko dobro izhodišče za ustvarjanje napetosti ali za različna presenečenja, ki jih vzgojitelj pripravi otrokom. To presenečenje je lahko med drugim tudi tematsko-orientacijska pot (TO-pot). TO-pot, otroke zaposli tako, da iščejo pot in na njej rešujejo pripravljene naloge, ki so različne in pestre. Črpamo jih lahko iz vzgojnega programa in zajamemo vsa kurikularna področja (prav tam).
TO-pot je vrsta poti, na kateri se izvaja rekreativna dejavnost, ki poteka v gozdovih, ob turističnih destinacijah, na trim stezah itd. Preko TO-poti otroci poiščejo kontrolne točke po ustreznem vrstnem redu, na točki rešijo nalogo in z luknjačem preluknjajo svoj kartonček (Vahčič in Mlakar, 2011). Igre povezujejo različna tematska področja in delovanje otrokovega telesa. Gre za sklop dražljajev, ki imajo na otroka motorični, miselni, socialni, taktični, organizacijski, motivacijski, fizični in zdravstveni vpliv (Pagon šport, 2020). Gibanje po TO-poti omogoča razvoj preprostih in naravnih oblik gibanja pa tudi zahtevnejše športne dejavnosti (Bahovec idr. 1999). Hoja in tek med potjo pomembno vplivata na psihosomatični status otroka, saj imata nanj naslednje učinke:
krepita mišičevje spodnjih okončin, rok in ramenskega obroča ter medeničnega obroča;
zboljšujeta aerobno zmogljivost organizma (otroci tečejo na krajše razdalje, skačejo, poskakujejo, plezajo, se plazijo, mečejo in prenašajo predmete); vplivata na boljše prehranjevanje tkiv; ohranjata elastičnost prsnega koša itd. (Vahčič in Mlakar, 2001).
Bratina idr. (2014) pravijo, naj bi se aerobni trening, ki je najbolj primeren in priporočljiv za predšolske otroke, izvajal tri- do štirikrat tedensko 40–60 min. Vključeval naj bi intervale visoke intenzivnosti in kratkega trajanja.
TO-pot je dober primer, kako otroci aktivno preživijo čas v naravi (Bajt idr., 2012).
TO-pot mora biti dobro pripravljena. Premišljeno mora biti izbrana dolžina in čas trajanja, za predšolske otroke priporočljivo do 2 km dolgo pot. Pot je še bolj popestrena, če je izpeljana po razgibanem terenu (po travniku, gozdu, čez gozdno jaso, na vzpetino). Pot je lahko krožna ali pa se konča na drugem koncu (Kosec in Mramor, 1991). Skupaj z otroki lahko pripravimo material. Znaki, ki označujejo progo, naj bodo enotni, barva
znakov naj bo izstopajoča oz. nasprotna barvam narave. Nalog na poti ne sme biti preveč, približno 7 do 9. Na poti lahko otroci zbirajo znake, žige, rešujejo tematske kartončke. V pot pa lahko vključimo tudi različne elemente gibalne vzgoje, in sicer hitro hojo, tek, poskoke, skoke, metanje, zadevanje, prenašanje bremen, elementarne igre, plezanje itn.
(Videmšek in Visinski, 2001).
TO-pot Videmšek in Stančevič (2011) označujeta kot priložnost za druženje s starši.
Menita, da imajo starši pomembno vlogo, in sicer kot zgled otrokom. Poudarita, da je treba športne dejavnosti aktivno izvajati skupaj z otrokom. Gibalne/športne dejavnosti skupaj s starši imajo po njunem mnenju pozitivne učinke na otroka, saj se med njimi vzpostavlja pristen kontakt, poglabljajo se čustvene vezi; starši s tem tudi vidijo in kasneje že lahko spremljajo gibalni razvoj svojega otroka.
2.5 SKRIVNOST PREDDVORSKIH ŠTORKELJ
Tematsko-orientacijska pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj« je nastala pod okriljem projekta »Odkrivanje zelenih doživetij s pomočjo tematsko orientacijskih poti«. Nosilec projekta je bila Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. V projektu so sodelovali študentje: Tilen Stenovec, Saša Arh, Neža Lajevec, Marija Primožič, Anja Apih in Katja Vrhovec. Pedagoški mentorici sta bili izr. prof. dr. Jera Gregorc in doc. dr. Darija Skubic.
Delovni mentor je bil Matej Pagon.
Pot je dolga 1500 metrov, prehodi se približno 50 metrov višinske razlike, pot pa sodi med lahke planinske poti. Priporočajo se planinski čevlji in tematski kartonček, ki ga vsak dobi na začetku poti.
Slika 1 Tematski kartonček (Vir: Matej Pagon, 2020, osebni arhiv).
Pot je ena, na točkah imamo tri težavnosti nalog. Posledično se mora vsak otrok že na začetku odločiti za eno od težavnosti (lahka pot – za najmlajše, zahtevna pot – za drugo starostno skupino in zelo zahtevna pot za prvo triado OŠ) in to težavnost reševati skozi celo pot ter na tematskem kartončku beležiti žige. Na poti sledijo štorkljinim markacijam, z glavne poti pa otroke izvabljajo živali s svojimi markacijami. Živali imajo za otroke pripravljene izzive, ki ga najdejo na stranici tematske gore.
Slika 2 Glavna markacija, ki nas vodi po poti (Vir: Matej Pagon, 2020, osebni arhiv).
Pot govori o tem, da sta včasih v Preddvoru živela graščak in graščakinja. Rada sta hodila na Storžič. Nekega dne ju je čarobni vran Fran začaral v štorklji, saj je želel biti edini planinec v okolišu. Začaral ju je s pomočjo čarobnih besed in metom čarobnega storža vanju. Od takrat si želita štorklji spet postati graščaka, vendar potrebujeta pomoč otroka, da ju odčara nazaj. Naloga otroka je, da si pridobi planinsko ime, z njim poišče čarobni storž ter ga ob pravih besedah vrže v pravi štor.
Nadgradnja TO-poti je mobilna aplikacija raziskuj – odkrivaj – uživaj (Matej Pagon s.
p.), s katero spoznavajo otroci zanimive informacije o živalih.
Na poti je šest živali, in sicer veverica Verica, lisica Mica, čebela Nela, sova Saša, mravlja Alja in medved Metod. Vsaka žival ima za otroke pripravljene naloge. Na poti je tudi točka zavajalka, to je nagajivi vran Fran, ki otroke načrtno izvabi z glavne poti in se pošali, da so na nepravi poti.
Naloge na postajah:
Veverica Verica: je ena najspretnejših živali, saj z lahkoto skače z enega drevesa na drugega. Igrali se bomo prilagojeno igro dan-noč. Namesto dan-noč govorimo:
Tabela 1: Opis nalog na postaji veverice Verice.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Lastovka (položaj lastovice) in štorklja
(eno koleno pokrčeno v zraku).
Zahtevna pot Dodamo graščaka (dvig na prste).
Zelo zahtevna pot Dodamo vrana (počep na eni nogi).
Lisica Mica: pove, da je treba imeti na poti v hribe dovolj rezervnih oblačil in da naj se oblačijo čebulno.
Tabela 2: Opis nalog na postaji lisice Mice.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Naloga otroka je, da na jopici odpne in zapne vse gumbe.
Zahtevna pot Naloga otroka je, da na jopici odpne in zapne zadrgo.
Zelo zahtevna pot Naloga otroka je, da zaveže svoj čevelj.
Čebela Nela: nas nauči več o oznakah in orientaciji.
Tabela 3: Opis nalog na postaji čebele Nele.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Okoli njene točke so tri markacije, ki jih morajo otroci poiskati. Gre za gozdno učno pot, Knafelčevo markacijo in možica.
Zahtevna pot Otroci morajo iz materialov, ki jih najdejo okrog sebe, postaviti podobne markacije.
Zelo zahtevna pot Otroci določijo nekoga, ki se mora skriti. Za seboj mora puščati oznake ali markacije, ki si jih sam zamisli. Ostali nato sledijo tem oznakam in poiščejo otroka.
Sova Saša: nas nauči, kako ravnati, če nas v hribih ulovi megla ali noč. Pokaže nam, kako si lahko pomagamo, če ničesar ne vidimo.
Tabela 4: Opis nalog na postaji sove Saše.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Pomagamo si s sluhom: pokrijemo si oči z vato ali roko. Prijatelj pred nami se premika in spušča zvoke, mi pa mu poskusimo slediti.
Zahtevna pot Pomagamo si s tipom: pokrijemo si oči z vato ali roko. Prijatelj nas prime za roko ter odpelje do petih različnih stvari okrog sovinega gnezda. Potipajte, kar čutite, in to opišite prijatelju.
Zelo zahtevna pot Pomagamo si s tipom in sluhom: pokrijemo si oči, prijatelj nas trikrat zavrti, nato pa odpelje do enega drevesa. Tega pretipamo in objamemo. Nato nas prijatelj odpelje nazaj in nas ponovno trikrat zavrti.
Snamemo prevezo in poskušamo poiskati naše drevo.
Mravlja Alja: nam predstavi pravila obnašanja v gorah
Tabela 5: Opis nalog na postaji mravlje Alje.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Ogrejemo si glasilke, oponašamo čebelo, ovco in zarezgetamo kot konj. Pove nam zgodbo, da bomo veliko volj veseli, če bomo ljudi, ki jih srečujemo, pozdravljali z »dober dan«.
Zahtevna pot Pove nam, da moramo odpadke odnesti v smetnjak.
Zelo zahtevna pot Igramo se telefončke. Povemo si zgodbo: Mravlje smo zelo solidarne. Ste vedeli, da imamo dva trebuščka? V enem je hrana zame, v drugem pa hrana, ki jo delim z drugimi mravljami. V hribih je treba deliti stvari in pomagati drugemu, če potrebuje pomoč. Enkrat sem se urezala s steklom, ki ga je nekdo pustil v gozdu. Najbližja mravlja mi je takoj pomagala, zato danes spet lahko delam v mravljišču.
Medved Metod: nas nauči skrbnega pripravljena za v hribe.
Tabela 6: Opis nalog na postaji medveda Metoda.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Prinesti mu moramo nekaj zelenega, nekaj rjavega in nekaj zelo majhnega.
Zahtevna pot Prinesti mu moramo nekaj mehkega, na čemer bo lahko spal; nekaj, kar dela zvok, in nekaj lesenega.
Zelo zahtevna pot Prinesti mu moramo nekaj, s čimer se lahko počoha; nekaj, s čimer se lahko igra in nekaj bodičastega.
Za pridobitev planinskega imena mora udeleženec poti pogledati, katero zahtevnost poti je izbral. Če je šel po lahki poti, je prvi del imena planinski/a, če si šel po zahtevni poti, je prvi del imena hribovska/i in če si šel po zelo zahtevni poti, je prvi del imena gorski/a.
Drugi del imena udeleženec prejme tako, da v svoji bližini poišče tablo, na kateri zavrti puščico in ta mu pokaže, katera žival je. Ko sestavi prvi in drugi del imena, dobi svoje čarobno ime.
Slika 3Tabla za planinsko ime (Vir: Matej Pagon, 2020, osebni arhiv).
TO-pot se zaključi tako, da udeleženec (otrok) s svojim planinskim imenom dobi čarobno moč, ki mu pomaga poiskati čaroben storž. Stopi na čarobno mesto in izreče besede:
»ČRNAVA, ČEBELA, BELA!« Če je bil njegov storž pravi, sta se štorklji spremenili v graščaka. To pa preveri na dimniku gradu Dvor.
Otroci lahko pot ponovno obiščejo in rešijo naslednjo zahtevnost ter poskusijo z novim planinskim imenom in drugim čarobnim storžem ponovno rešiti graščaka.
V diplomskem delu želimo preučiti izbrano TO-pot, ki je nastajala v okviru PKP-projekta ZELENI IZOGIB. Nastala je pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj«, ki ima 6 tematsko-
orientacijskih točk. Gre za lahko planinsko pot. Dolga je kilometer in pol, prehodi se jo v času od pol ure do ene ure (odvisno od starosti otrok). Prehodi se približno 50 m nadmorske višine. Otroci rešujejo tematski kartonček, izberejo eno od treh zahtevnosti, in sicer lahko pot, zahtevno pot, zelo zahtevno pot. Na poti otroci sledijo štorkljinim kljunom, z glavne poti jih vodijo deli živali (rep, smrček, kljun, šapa …). Pri vsaki živali imajo otroci nalogo, ki jo rešijo glede na izbrano zahtevnost (Gregorc, osebni arhiv, 2020).
V diplomskem delu želimo raziskati, ali izbrana TO-pot vključuje vsa kurikularna področja in če sledi kurikularnemu načelu procesno-razvojnih ciljev. Problem diplomskega dela je tudi ugotoviti, na kakšen način bi lahko vzgojitelji uporabili izbrano TO-pot ter ugotoviti možnosti realizacije Malega sončka in Cicibana planinca.
3 CILJI
Skladno s predmetom in problemom diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje:
analizirati točke na izbrani TO-poti z vidika razvoja vseh kurikularnih področij,
analizirati izbrano TO-pot z vidika procesno-razvojnih ciljev,
ugotoviti ustreznost TO-poti za izvajanje različnih dejavnosti v vrtcu.
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V1: Na kakšen način so zajeta kurikularna področja na TO-poti in kako so med seboj povezana?
V2: Kako je na izbrani TO-poti mogoče upoštevati procesno-razvojne cilje? Na kakšen način je zagotovljena nadgradnja pri posamezni TO-točki?
V3: Na kakšen način lahko vzgojitelji lokalnega vrtca in vzgojitelji drugih vrtcev uporabljajo izbrano TO-pot?
5 METODA DELA
5.1 VZOREC
V vzorec raziskovanja smo zajeli naslednje dokumente: Kurikulum za vrtce, Priporočila za vrtce, Zakon o vrtcih, Mali sonček in Ciciban planinec ter fiksno postavljeno tematsko- orientacijsko pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj«.
5.2 SPREMENLJIVKE
Za vsako raziskovalno vprašanje smo si postavili sklop spremenljivk, ki smo jih opazovali na izbrani TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Spremenljivke so torej razdeljene na tri sklope. Prvi sklop predstavljajo kurikularna področja (gibanje, jezik, narava, matematika, umetnost, družba). Za posamezno spremenljivko »kurikularnega področja«
smo določili tri kategorije, in sicer »ni predvideno«, »nakazano« (vzgojitelj mora sam poskrbeti), »poglobljeno«. Drugi sklop spremenljivk predstavlja »procesno-razvojna naravnanost TO-poti«. Za ta sklop spremenljivk smo uporabili deskriptivno metodo, kjer
smo ugotavljali, ali in na kakšen način TO-pot omogoča nadgradnjo pri posameznih področjih. Tretji sklop spremenljivk predstavlja uporabnost izbrane fiksne TO-poti pri različnih dejavnostih v vrtcu.
5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo pridobili preko analiziranja izbrane fiksne TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Vse tri sklope spremenljivk smo zapisali kot zbirno tabelo. Prvi sklop smo opravili preko analize vseh šestih piramid na TO-poti, drugi sklop preko stranic vseh šestih piramid ter preko celotne zgodbe in koncepta TO-poti, zadnji sklop podatkov smo pridobili preko lastnih izkušenj dela v vrtcu ter preko vsebin Malega sončka in Cicibana planinca.
5.4 METODA OBDELAVE PODATKOV
Podatke smo obdelali kvalitativno, in sicer smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja preko analize pridobljenih podatkov. Preko analize smo ovrednotili izbrano TO-pot z vidika izbranih kazalnikov načel Kurikuluma za vrtce, z vidika kazalnikov vpliva na celostni otrokov razvoj ter podali svoj pogled na možnost implementacije izbrane TO- poti v različne dejavnosti v predšolskem obdobju.
5.5 METODOLOGIJA
Diplomsko delo je nastalo v okviru projekta Odkrivanje zelenih doživetij s pomočjo tematsko orientacijskih poti, v katerem sta sodelovali Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Pagon šport, Matej Pagon s. p. – agencija za šport in prosti čas. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
6 REZULTATI
6.1 ANALIZA TO-POTI PO IZBRANIH KRITERIJIH
Za analizo TO-poti smo izbrali enake kazalnike, kot smo jih postavili v času projekta Zeleni izogib. V času projekta smo študenti obiskali 12 TO-poti, vsak od nas je analiziral eno večjo/zahtevnejšo in eno manjšo/preprostejšo TO-pot. Obiskali smo naslednje poti:
Pot močvirskih škratov na Mali plac, Pravljični Šumberk, Učna pot Trdinov vrh, Polhov doživljajski park, Pot pastirskih škratov, Zlatorogova pravljična pot, Jesenkova gozdna pot, Učna pot ob reki Iški, Učna pot v Bohinju, Zaplaške stezice, Medvedkova pot, Učna pot Olševek. Analizirali smo jih glede na spodaj opredeljene kazalnike (dopolnjene z vprašanji in trditvami):
1. Primernost: ali je primerna različno starim otrokom – je treba znati brati; kakšna je pisava (male/velike tiskane črke); je treba voditi na poti; so naloge in zgodba zapletena.
2. Tehnične značilnosti poti: razmiki med posameznimi točkami – metri, nadmorska višina, čas; koliko je vseh točk; dolžina celotne poti, prehojeni višinski metri, čas trajanja poti).
3. Informativnost table: katere informacije so na točki, kako so predstavljene informacije (slikovno, glasovno, tekstovno), vsebuje dodatne informacije (QR- kode).
4. Tehnična značilnost orientacijskih tabel: višina in način postavitve table; je v vidnem polju otrok in staršev; iz katerih materialov so table ipd.
5. Zgodba celotne poti: je zgodba primerna za različno stare otroke; so motorične, senzorne ter druge naloge v povezavi z zgodbo ter glavnim junakom.
6. Materiali: kateri materiali so uporabljeni, so obstojni na zunanje vplive, so povezani z naravo oz. okolico; so v povezavi z zgodbo in samim konceptom poti?
7. Ponovljivost: ali ima pot različne stopnje zahtevnosti ter različne načine izvedbe;
je mogoče pot in njen zaključek interpretirati na različne načine; ali je pot mišljena za enkraten ogled?
8. Primernost za večjo skupino: je pot postavljena v okolju, kjer omogoča udeležbo večjih skupin otrok (npr. predšolske ali šolske skupine otrok).
6.2 SKUPNE UGOTOVITVE POMANJKLJIVOSTI IN IZVIRNIH REŠITEV IZBRANIH TO-POTI PO KAZALNIKIH KAKOVOSTI TEMATSKO- ORIENTACIJSKE POTI
Ugotovili smo naslednje pomanjkljivosti obiskanih poti:
Večinoma so table postavljene previsoko za otroke. Prav tako so na tablah male tiskane črke, kar pomeni, da se od otrok pričakuje znanje branja malih tiskanih črk.
Nekatere poti so bile slabše označene s smerokazi oz. oznakami.
V primeru, da gre za obisk poti s knjižico, je lahko težava, če do knjižice ni mogoče priti. V primeru, da gre za obisk poti z mobilno aplikacijo, lahko nastane težava, v primeru, da nimamo signala na telefonu. Zagotoviti bi bilo treba, da se pot prehodi tudi brez knjižice oz. mobilne aplikacije in je še vedno smiselna in zanimiva.
Na nekaterih tablah je preveč besedila. Pomembno je, da so točke kratko predstavljene ter naloge kratke in jedrnate. Priporoča se tudi slikovni material.
Poti so ponovljive, vendar večinoma nimajo nadaljevanja zgodbe oz. stopenj zahtevnosti.
Ena od poti ima naloge za točke na aplikaciji. Težava je, ker je na vsaki točki več nalog in izgubiš motivacijo, prav tako se izgubi občutek, da si prišel v naravo, saj si ves čas na mobilnem telefonu.
Ugotovili smo dobre stvari obiskanih poti:
Pomembna je osrednja zgodba, okoli katere se vrtijo orientacijske točke ter naloge na njih.
Poti so zasnovane na podlagi pravljic. Te se skozi pot zapletajo in razpletajo.
Motivacijski element na poteh so knjižice, kartončki, kjer otroci zbirajo štampiljke, nalepke, žetone, žige ipd.
Večina poti je krožnih, torej se vrneš na izhodiščno točko. Nekatere poti imajo krajšo in daljšo različico, lahko izbereš tisto, ki je bolj primerna starosti otrok.
Ena od analiziranih poti je imela zapis na tabli preveden v angleški jezik, kar je dobro za tuje obiskovalce, ena od poti je imela pot prevedeno v angleški jezik na mobilni aplikaciji Nexto.
Točke med sabo naj bodo toliko narazen, da se ne vidi naslednje točke in da naslednja točka ni toliko oddaljena, da se izgubi motivacijski element.
Nekatere table so številsko označene, da se lažje orientiraš, kje približno na poti si.
Na vseh poteh prevladuje les, ki daje naraven izgled. Težava je čas in vremenski pogoji, ki ga lahko uničijo. Treba ga je ohranjati in obnavljati.
Poti so večinoma dolge od kilometra do dveh, treh kilometrov. Za mlajše otroke je bolj primerna krajša pot, približna dolžina poti bi bila kilometer in pol.
Dober primer označitve poti je Medvedkova pot, kjer sledimo medvedovim šapam. Te se lepo povezujejo z zgodbo poti.
Naloge zelo raznolike in dinamične, izvirne. Otroci naj iščejo, gradijo, postavljajo
…
Na podlagi zgoraj sestavljenih kazalnikov, prebrane literature ter analize poti s 50 otroki, smo pripravljene kazalnike uporabili tudi za analizo kakovosti tematsko-orientacijske poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«.
Spodaj predstavljamo ugotovitve po kazalnikih s ciljem, da ugotovimo, če je izbrana TO- pot načrtovana tako, da je primerna za različne skupine otrok (glede na starost in različne sposobnosti).
Analiza TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«:
1. Primernost: ali je primerna različno starim otrokom – je treba znati brati; pisava (mala/velika tiskana); je treba voditi na poti; so naloge in zgodba zapletena.
Pot je primerna za različno stare otroke, predvsem od 2. do 9. let. Ugotovili smo, da je na poti treba znati brati, vendar so črke velike tiskane, kar otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo, ne bo delalo težav. Mlajše otroke je treba voditi oz. jim prebrati navodila.
Na poti nas vodijo markacije, ki so dobro označene, zato z iskanjem poti otroci ne bodo imeli težav.
Naloge se povezujejo z zgodbo, so preproste in zanimive. Razumeli jih bodo tudi mlajši otroci, vendar bodo nekatere naloge hitreje in lažje osvojili, če jih bodo reševali skupaj s starši. Starejše otroke bo motivirala QR-koda in informacije, ki jih bodo dobili na njej.
2. Tehnične značilnosti poti: razmiki med posameznimi točkami – metri,
nadmorska višina, čas; koliko je vseh točk; dolžina celotne poti, prehojeni višinski metri, čas trajanja poti).
Otroci bodo prehodili pot, ki je dolga približno 1500 m, prehodili bodo približno 50 m nadmorske višine. Mlajši otroci bodo za pot potrebovali približno 40 minut, medtem ko bodo osnovnošolski otroci potrebovali približno eno uro, saj bodo bolj zavzeto in intenzivno reševali naloge.
Na poti je sedem točk, ena od njih je točka zavajalka, kjer ni naloge. Razmiki med točkami so primerni, saj je med eno in drugo točko dovolj prostora, da bodo otroci motivirano iskali in ne bodo bili naveličani iskanja.
3. Informativnost table: katere informacije so na točki, kako so predstavljene informacije (slikovno, glasovno, tekstovno), vsebuje dodatne informacije (QR- kode).
Informacij na tabli je ravno prav in so slikovno dopolnjene. Upodobljen je tudi slikopis.
Večinoma so naloge upodobljene s sličicami, nekje pa je napisano besedno. Mlajšim otrokom bodo sličice atraktivne. Starejši otroci si bodo ogledali tudi dodatne informacije na QR-kodah.
4. Tehnična značilnost orientacijskih tabel: višina in način postavitve table; je v vidnem polju otrok in staršev; iz katerih materialov so table ipd.
Markacije na poti so bile postavljene na primerni višini za najmlajše otroke. Piramide so primerno visoko, saj otrokom omogočajo, da berejo in si ogledujejo sličice na svoji višini.
Table so iz materiala, ki je obstojen in na katerega vremenski vplivi nimajo veliko vpliva.
5. Zgodba celotne poti: je zgodba primerna za različno stare otroke; so motorične, senzorne ter druge naloge v povezavi z zgodbo ter glavnim junakom.
Zgodba je primerna za različno stare otroke. Naloge so prilagodljive in na treh težavnostih, in sicer za prvo starostno skupino, drugo starostno skupino in prvo triado osnovne šole, tako da so prilagojene vsem. Vsaka naloga se dopolnjuje z glavno zgodbo.
Da razrešiš nalogo, moraš opraviti vse predhodne naloge. Naloge so si različne, dinamične ter se smiselno dopolnjujejo.
6. Materiali: kateri materiali so uporabljeni, so obstojni na zunanje vplive, so povezani z naravo oz. okolico; so v povezavi z zgodbo in samim konceptom poti?
Piramide so izdelane iz vodoodpornega lesa in prekrite z zaščito pred vremenskimi vplivi.
Markacije so natisnjene na kovinske podlage in posledično obstojne.
7. Ponovljivost: ali ima pot različne stopnje zahtevnosti ter različne načine izvedbe;
je mogoče pot in njen zaključek interpretirati na različne načine; ali je pot mišljena za enkraten ogled?
Pot ima tri ponovljivosti. Vsak lahko opravi vse tri ponovljivosti. Rešuje se tematski kartonček. Na koncu poti se pridobi planinsko ime in z njim možnost, da se razreši urok.
Če obiskovalcu ne uspe, gre lahko vedno znova na pot in pridobi drugačno planinsko ime ter tako poskuša ponovno razrešiti urok.
8. Primernost za večjo skupino: je pot postavljena v okolju, kjer omogoča udeležbo večjih skupin otrok (npr. predšolske ali šolske skupine otrok).
Pot je primerna tudi za večje skupine otrok. Ugotovili smo, da je materiala dovolj. Pri starejših otrocih se je opazilo, da so otroci tudi med seboj tudi bolj sodelovali, si pomagali, skupaj iskali ideje, kot pri mlajših otrocih.
Otvoritev TO-poti s tremi skupinami otrok (do 3 leta, 4- do 6-letniki, šolski otroci).
Na odprtju TO-poti smo naredili tri skupine otrok. Ugotovili smo, da so učenci, ker že znajo sami brati, table brali sami. Predšolskim so jih starši ali študenti. Učenci so na koncu, po opravljeni nalogi preizkusili še aplikacijo in prebrali zanimivosti o živalih na piramidah, pri mlajših so to naredili starši. Vse otroke so piramide zelo privlačile, učenci so prebrali tudi naloge za mlajše otroke. Še posebej učenci so naloge opravljali natančno, sami, med seboj so si pomagali. Zanimivost pri učencih se je zgodila pri piramidi »sove«.
Učenci so v izvajanje naloge vpeljali tudi starše, ki so se najprej upirali, nato pa je tudi njim postalo zanimivo.
Analiza poti po piramidah
Pri prvi piramidi (»veverica«) niso imeli težav z ravnotežjem. Občudovali so sličice veverice in jo tudi oponašali.
Slika 4 Branje navodil pri veverici Verici (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 5 Položaj lastovke (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Pri drugi piramidi (»lisici«) smo ugotovili, da večina otrok ni imela čevljev z vezalkami.
Za izvajanje naloge smo jim omogočili uporabe plastificiranih čevljev. Vtikanje v luknjice je bilo lažje kot zavezovanje oz. delanje mašnice.
Pri tretji piramidi (»čebeli«) jim iskanje markacij ni delalo težav. Večje težave so bile, kako naj označijo pot za sabo. Ena deklica se je odločila za travnate rastline. Otroci so jo našli, vendar so bili že malo neučakani, ko so jo čakali, da se skrije.
Slika 6 Postavljanje možica (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 7 Branje zanimivosti o čebelah na aplikaciji (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Naslednja točka zavajalka je bila otrokom malo dvomljiva. Niso vedeli, ali naj sledijo oznakam, saj so bile drugačne, vendar so se na koncu nagajivemu Franu zelo nasmejali in mu povedali, da ni lepo, da jih zavaja.
Slika 8 Točka zavajalka: nagajivi vran Fran (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 9 Odziv otrok na točko zavajalko (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Pri sovi, četrti piramidi, so se zelo zaigrali. V igro so povabili starše, nekateri so vloge zamenjali v paru tudi po trikrat in vedno jim je bilo zanimivo ugotavljati, ali so našli pravo drevo.
Slika 10 Iskanje drevesa (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Pri piramidi »mravlja« je imela ena deklica težave, saj se je bala, da bo vse besedilo pozabila in da ga je za njo preveč. Povedali smo ji, naj pove naprej toliko, kolikor se spomni. Na koncu je zadnji otrok povedal dve povedi. Mogoče, bi lahko bilo tukaj malo manj besedila.
Slika 11 Branje navodil pri mravlji Alji (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 12 Igra telefončki (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Pri zadnji piramidi (»medvedu Metodu«) so otroci zelo uživali, ko so iskali stvari, ki jim jih je naročil. Nato so med sabo primerjali in razlagali, zakaj so se odločili za določen predmet. Nekateri so nato menjavali predmete.
Slika 13 Iskanje naročenih predmetov (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Glede na to, da so bili otroci, ki so se udeležili otvoritve TO-poti, nad imeni navdušeni, menimo, da jih je TO-pot zelo pritegnila. Iskanju storža so posvetili veliko časa in jih tudi zavračali ter iskali novega. Storž so vrgli v štor. En deček je želel svoje ime spremeniti, hotel je biti druga žival in mu to nikakor ni uspelo. Bil je odločen, da se spet vrne in ponovno poskusi.
Otroci so bili zelo navdušeni tudi nad markacijami. Od točke do točke so tekli in tudi razumeli sistem, da se morajo vrniti nazaj na glavno pot, ko končajo določeno nalogo.
Slika 14 Vrtenje kolesa za planinsko ime (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 15 Metanje čarobnega storža v štor (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Pot bi bila lahko še bolj zanimiva, če bi imeli ščipalci na tablah neko povezavo oz. bi na koncu dobili neko ime, sliko. Starejši otroci so namreč ves čas sestavljali črke in ugibali, kaj bodo dobili na koncu.
Otrokom in tudi staršem je bilo všeč, ko so nekaj novega spoznali oz. se naučili ter da sta jih štorklji vedno spremljali na vsaki tabli in se je zgodba povezovala ter nadgrajevala.
Ugotovili smo, da smo uspeli nekatere kazalnike kakovosti TO-poti izboljšati. Poskrbeli smo, da so piramide na tleh in so imeli otroci dostop do njih. Besedilo na piramidah je bilo napisano v velikih tiskanih črkah, tako da so ga starejši otroci brali brez težav.
Besedilo so spremljale tudi sličice, kar je pomagalo mlajšim otrokom pri razumevanju besedila. Naloge so bile razložene kratko in jedrnato. Otroci so jih razumeli.
Markacije so bile postavljene bolj nizko, na določenih mestih, malo previsoko, vendar so jih otroci vseeno opazili in jim sledili.
Material je bil izbran tako, da je bil čim bolj naraven, razen pri točki lisice Mice, kjer je večina otrok uporabila svoje jopice ali so si jopice oz. čevlje izposodili pri nas.
Zgodba je otroke zelo privlačila in jih ves čas motivirala, dodatno motivacijo jim je dal tudi nagajivi vran Fran. Tudi najstarejšim otrokom je bila zgodba zanimiva in jih je zelo
prevzela. Pot je ponovljiva in se po zahtevnosti tudi nadgrajuje. Naloge so individualne, v dvojici, skupne in skupinske, kar otroke še dodatno motivira, saj so si morali pomagati in sodelovati.
6.3 ANALIZA TO-POTI GLEDE NA KURIKULARNA PODROČJA
Prvi sklop spremenljivk predstavljajo kurikularna področja (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika). Za posamezno spremenljivko »kurikularnega področja«
smo določili tri kategorije, in sicer »ni predvideno«, »nakazano« (vzgojitelj mora sam poskrbeti), »poglobljeno«.
Tabela 7: Analiza TO-poti glede na kurikularna področja.
PIRAMIDA VEVERICA VERICA
PIRAMIDA LISICA
MICA
PIRAMIDA ČEBELA
NELA
PIRAMIDA SOVA SAŠA
PIRAMIDA MRAVLJA
ALJA
PIRAMIDA MEDVED
METOD
GIBANJE Poglobljeno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno Ni
predvideno Nakazano
JEZIK Nakazano Ni
predvideno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno Nakazano UMETNOST Nakazano Ni
predvideno
Poglobljeno Ni predvideno
Poglobljeno Nakazano
DRUŽBA Ni
predvideno
Nakazano Poglobljeno Nakazano Poglobljeno Poglobljeno
NARAVA Nakazano Ni
poglobljeno Poglobljeno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno MATEMATIKA Nakazano Nakazano Poglobljeno Poglobljeno Nakazano Poglobljeno
Iz tabele 7 lahko razberemo, da so zajeta vsa področja. Najbolj poglobljeno so načrtovana področja: gibanje, družba, narava in matematika. Ostali področji, torej jezik in umetnost, sta bolj nakazani, vendar vseeno pri dveh piramidah poglobljeni.
6.4 ANALIZA TO-POTI GLEDE NA PROCESNO-RAZVOJNE CILJE
Drugi sklop spremenljivk predstavlja »procesno-razvojna naravnanost TO-poti«. Za ta sklop spremenljivk smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo ugotavljali, če in na kakšen način TO-pot omogoča nadgradnjo pri posameznih področjih.
Piramida: veverica Verica
Tabela 8: Primer nadgradnje na piramidi veverice Verice.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Dodajanje ali spreminjanje obstoječih položajev z drugimi, npr. storž (skok v klopčič). Lahko otežimo zadevo, da imamo na tleh kolebnico ali postavljeno klopco in starejši otroci izvajajo položaje na klopci oz. mlajši na kolebnici.
Jezik Starejši lahko med izvajanjem glasovno oponašajo svojo vlogo, npr. lastovka (čiv, čiv, čiv), štorklja (poskusimo z usti oponašati udarjanje kljunov), graščak (se uradno pozdravljamo: »dober dan«, »pozdravljeni« …), vran (kra, kra, kra; se nagajivo hihitamo).
Umetnost Dodamo glasbo, otroci se gibajo v svojem položaju po ritmu glasbe. Dogovorimo se za simboli, ki predstavljajo naše vloge (lastovka – krila, štorklja -dolg kljun, graščak – krona, vran – nagajiv obraz). Nato otroci rišejo na tla simbole, ko mi izgovarjamo vloge.
Družba Pripravljene so sličice vlog v različnih okoljih (prenočišče, hrana, pijača …). Otroci primerjajo, ugotavljajo in spoznavajo razlike med vlogami.
Narava Glede na sličice prenočišč poskusijo otroci narediti prenočišča za vloge.
Matematika Otroci primerjajo sličice in iščejo razlike ter podobnosti med vlogami. Izdela se lahko tudi večji spomin, kjer otroci iščejo pare vlog.
Piramida: lisica Mica
Tabela 9: Primer nadgradnje na piramidi lisice Mice.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Otroci poskusijo zapenjati različne velikosti gumbov, različne velikosti zadrg in zavezujejo čevlje z različno debelino vezalk.
Jezik Dodamo sličice (jopice z gumbi, jopice z zadrgo in čevljev) ter spodaj angleške besede.
Umetnost Otrok mora papirnati lisici s pomočjo tempera barv narisati in pobarvati jopico z gumbi oz. zadrgo, hlače in pohodne čevlje.
Družba Imamo sličice različnih oblačil in obutev. Otrok razvrsti v tabelo, katera oblačila in obutev so primerna za v hribe in katera niso.
Narava Otrok ugotavlja, kako se na mrzlo vreme pripravijo različne živali (medved, štorklja, veverica, lisica, mravlja, sova).
Matematika Otrok razvršča v tabeli.
Piramida: čebela Nela
Tabela 10: Primer nadgradnje na piramidi čebele Nele.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Otrok s prijatelji narediti unikatno markacijo. Uporabite telesa.
Jezik Otrok se spomni imena za svojo unikatno markacijo.
Umetnost V okolici poišče tri barve, ki jih doda v svojo markacijo.
Družba Svojo markacijo predstavi in pove, zakaj je posebna, kaj predstavljajo te tri barve.
Narava Otrok pove, kje bi lahko uporabil svojo markacijo.
Matematika Otrok primerja markacijo svoje skupine in drugih skupin ter ugotavlja podobnosti in razlike.
Piramida: sova Saša
Tabela 11: Primer nadgradnje na piramidi sove Saše.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Otrok z zavezanimi očmi in tipanjem spoznava nove stvari.
Jezik Otrok se uči imen dreves, predmetov, ki jih najde v naravi.
Umetnost Napeljemo vrvico od enega drevesa do drugega. Otroku zavežemo oči. Na vrvici so različni predmeti. Otrok si poskuša zapomniti predmete; ko si odveže oči, poskuša poiskati vsaj tri predmete iste v naravi.
Družba Vsi predmeti, ki so na vrvici, ne sodijo v naravo. Otrok naj prepozna tiste, ki ne sodijo.
Narava Stvari, ki se jih otrok dotakne, tudi poskuša prepoznati. Če jih ne prepozna z zavezanimi očmi, poskuša prepoznati in pravilno poimenovati z odvezanimi očmi.
Matematika Otrok primerja, išče razlike in podobnosti med petimi različnimi stvarmi, do katerih otroka pelje drug otrok.
Piramida: mravlja Alja
Tabela 12: Primer nadgradnje na piramidi mravlje Alje.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Igra pozdravljanja. Otroci se sprehajajo po okolici, ko se srečajo, si rečejo »dober dan.«, ko se z istim otrokom srečajo ponovno, mu samo pokimajo.
Jezik Eden od otrok se spomni podobno zgodbico, kot jo je povedala mravlja Alja. Zgodba naj vsebuje naslednje besede:
dober dan, hvala, prosim in nasvidenje.
Umetnost Otroci med sabo priredijo tekmovanje v mahanju. Kdo najbolj unikatno pomaha?
Družba V primeru, da okolica ni čista, tako kot piše spodaj, lahko organizirajo čistilno akcijo in poberejo smeti na poti.
Narava Otroci pregledajo okolico in preverijo, ali je čista.
Matematika V primeru čistilne akcije otrok razvršča smeti med embalažo, papir in ostale odpadke.
Piramida: medved Metod
Tabela 13: Primer nadgradnje na piramidi medveda Metoda.
Področje v kurikulumu Primer nadgradnje
Gibanje Medved še nima pripravljene ozimnice. Pomagajte mu jo zgraditi in naj ima vsaj tri prostorčke, kamor bo lahko razvrstil svojo hrano.
Jezik Otroci naj poimenujejo njegovo ozimnico. Naj ima tako posebno ime, da nihče ne bo ugotovil, da je to ozimnica.
Umetnost Ozimnica naj bo take barve in oblike, da bo zaščitena pred drugimi živalmi.
Družba S predmeti, ki so jih otroci prinesli, da se bo medved lahko z njimi igral, naj sedaj sestavijo igro, postavijo pravila in jo preizkusijo.
Narava Otroci ugotavljajo, kaj vse bi še lahko naredili s predmeti, ki so jih prinesli.
Matematika Otroci razvrstijo nabrane stvari za ozimnico v prostorčke za ozimnico. Sami se dogovorijo, kaj bodo dali v kateri prostorček.
6.5 IDEJA ZA VZGOJITELJICE
V tem poglavju predstavljamo idejo, kako bi lahko vzgojiteljica uporabila TO-pot
»Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Zapisali smo v obliki preproste priprave za vzgojiteljico.
Vzgojiteljica otrokom pove, da je dobila prav posebno pismo, ki ga mora nujno prebrati otrokom.
DRAGI PRIJATELJI OTROCI!
NA VAS SE OBRAČAVA S PROŠNJO, DA BI NAMA POMAGALI. NO, DA SE PREDSTAVIVA, SVA ZAČARAN GRAŠČAK IN GRAŠČAKINJA, ZAČARANA V ŠTORKLJI! POTREBUJEVA VAŠO POMOČ, DA NAMA POMAGATE PREMAGATI ČAROBNI UROK, KI GA JE IZREKEL NAGAJIVI VRAN. DA NAMA
BOSTE LAHKO POMAGALI, MORATE PRITI V PREDDVOR, KJER VAS ČAKAJO NASLEDNJA NAVODILA!
PROSIM, POMAGAJTE NAMA!
GRAŠČAK IN GRAŠČAKINJA
Vzgojiteljica otroke vpraša, ali vedo, kdo sta začarana graščaka in kdo je ta nagajivi vran, ki ju je začaral? Vpraša jih, kako mislijo, da ju je začaral in kako bi ju odčarali. Nato jih vpraša, ali je že kdo slišal za kraj Preddvor? Vzgojiteljica si z otroki ogleda zemljevid in poišče Preddvor. Skupaj z otrok lahko poišče tudi kakšno znamenitost (gradovi, jezera, pove Legendo o hudičevem borštu, ogledajo si lahko gore v okolici, predvsem poudari goro Storžič). Z otroki se pogovori, kako bi prišli do Preddvora.
V primeru, da je vrtec iz kraja Preddvor, lahko izpusti seznanjanje s krajem Preddvor.
Vzgojiteljica se z otroki dogovori, kaj vse morajo imeti s sabo (športno obutev, oblačila, plastenko vode, prigrizek), skupaj pišejo avtobusnemu prevozniku, ki jih odpelje v Preddvor, oz. se peš odpravijo do začetka poti (pri parku).
Dan pred odhodom vzgojiteljica otrokom pove, da je izvedela, kaj se je zgodilo graščakoma. Otrokom pove zgodbo:
»Nekoč sta živela graščak Tine in graščakinja Mojca. Zelo rada sta hodila v hribe, saj sta tam pozabila na vse obveznosti. Hodila sta po lahkih poteh, po zahtevnih poteh in tudi po zelo zahtevnih poteh. Odločila sta se, da bosta danes odšla po zahtevni poti na Storžič, saj je bila ta njuna najljubša. Hodila sta in hodila in prišla na vrh. Ogledovala sta si razgled in bila vedno znova navdušena nad tako lepim pogledom na njun dvorec v Preddvoru.
V Preddvoru je živel tudi nagajivi vran Fran. Ta je bil na graščaka Tineta in graščakinjo Mojco zelo jezen. Ni mu bilo všeč, da hodita v gore, saj je želel biti edini planinec v tem koncu. Zato se je odločil, da ju bo začaral!
Ko sta bila graščak Tine in graščakinja Mojca na vrhu Storžiča in si ogledovala svoj dvorec, je nagajivi vran Fran vzel čarobni storž … izrekel čarobne besede … in vrgel storž v graščaka ter ju spremenil v … ŠTORKLJI!
Graščak Tine in graščakinja Mojca sta se prestrašila in postala žalostna, saj ne moreta več hoditi v hribe. Naselila sta se na dimnik v Preddvoru in čakata, da bo nekdo premagal čarobni urok!«
Vzgojiteljica pusti otrokom nekaj minut, da razmislijo o slišanem. Nato jih vpraša, kaj se je zgodilo graščakoma, kdo ju je začaral in zakaj ter kako bi lahko po njihovem mnenju rešili graščaka. Zapiše si ideje otrok in pove, da bodo naslednji dan poskusili pomagati graščakoma.
Ko pridejo v Preddvor, pelje vzgojiteljica otroke pred dimnik, da vidijo štorklje. Nato gredo do mostička pri drevoredu, kjer jih čakajo navodila, da morajo slediti štorkljinim kljunom. Otrokom razdeli tematske kartončke, na postajah pa čim bolj doživeto prebere dialog in nalogo.
Če gre za skupino mlajših otrok, starih 2–3 leta, se priporoča, da obiščejo lahko pot. Za otroke, stare 4–6 let, se priporoča zahtevna pot in za otroke prve triade osnovne šole se priporoča zelo zahtevna pot.
Ko se vrnete v vrtec, lahko vse skupaj nadgradite. Naredite delavnice, kakšen je po njihovem mnenju čarobni storž in ga izdelate, potem lahko sestavite pesmico ali raziščete, na kakšen način bi morali izgovoriti čarobne besede, lahko tudi pripravite igre ali čarobni prigrizek za nagajivega vrana Frana, ki bi postal vaš prijatelj in bi vam namignil, kateri storž je pravi. Izdelate lahko lutke, razdelite otroke v manjše skupine in zaigrajo, kako mislijo, da je nagajivi vran Fran začaral graščaka in kako ju bodo otroci odčarali.
6.6 POVEZAVA S PROGRAMOMA MALI SONČEK IN CICIBAN PLANINEC
V tem poglavju iz predhodno sestavljenih programov evalviramo možnost izvedbe TO- poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj« kot realizacije dela obeh programov.
Program Mali sonček
TO-pot lahko vzgojiteljice uporabijo za opravljen en izlet v okviru vrtca. Uporabijo ga lahko za vse štiri male sončke, in sicer za modrega, zelenega, rumenega in oranžnega. Za mlajše otroke (modrega in zelenega) se priporoča lahka pot TO-poti, za starejše otroke (rumen in oranžen mali sonček) se priporoča zahtevna pot. Z najstarejšimi predšolskimi otroci lahko preizkusimo oz. ponovno obiščemo tudi zelo zahtevno pot, če ugotovimo, da jim je zahtevna pot prelahka.
Program Ciciban planinec
TO-pot Skrivnost preddvorskih štorkelj se lahko obišče tudi v okviru programa Ciciban planinec. Otroci na zanimiv, razigran način usvajajo znanje o pripravi na pohode. Otroci usvojijo znanje o obleki in obutvi, o oznakah za označitev poti, o bontonu v hribih, o pripravi hrane, o ukrepih ob spremembi vremena. TO-pot bi se lahko priporočilo kot uvodni pohod, ki bi bil razigran vstop v program.
7 RAZPRAVA
Številni avtorji raziskujejo pomen in uporabnost tematskih poti (Vahčič in Mlakar, 2001, McNeill idr., 2013). Večina jih raziskuje, kako bi na obstoječih poteh lahko izvajali pouk (McNeill idr., 2003, Kovač, 2013). McNeill idr. (2003) pravijo, da je lahko orientacijski tek odlično sredstvo medpredmetnih povezav. Združuje namreč cilje, ki jih zasledujejo različni predmeti.
Vahčič in Mlakar (2001) pravita, da se pri orientacijskem teku ne prepletata zgolj šport in geografija, temveč je prisotna uporaba matematike, pri reševanju problemov in iskanju poti ter tudi slovenski jezik. Gibanje pa lahko dodatno obogatimo, če mu dodamo vsebine iz naravoslovja in biologije. Če pa otroci s pomočjo pripomočkov še kaj izdelujejo, zajamemo tudi področje tehnike in umetnosti. Kovač (2013) pravi, da učitelj oblikuje program tako, da izbere eno ali dve temi iz posameznega sklopa predmetnika in jih prepleta, da zagotovi čim bolj igrivo, a učinkovito vadbo preko TO-poti.
Vahčič in Mlakar (2001) poudarjata, da je učenje zunaj oblika dejavnosti, ki za otroke pomeni psihično in telesno sprostitev, hkrati pa prinaša izobraževalne koristi.
Marjanovič Umek (2001) pravi, da se preko tematskih poti lahko uči otroke predvsem matematike. Otroci spoznavajo prostorska razmerja, kot sta zgoraj – spodaj, spodbujamo jih, da pri opisovanju uporabljajo predloge v – na, iz – pod, blizu – daleč. Otroci naj opisujejo, kje so in kaj vidijo.
Bahovec idr. (1999) pravijo, da je orientacija zelo povezana z naravo. Otrok namreč na TO-poti spoznava in raziskuje živali in rastline.
Na tematski poti srečamo tudi matematične probleme, npr. kam sedaj, kje se vrnemo nazaj na pot, kateri markaciji sledimo itd. Vrbovšek idr. (2009) poudarjajo, da je treba pri takšnih matematičnih problemih otroke spodbujati, da sami iščejo rešitve in poti ter da so pri tem aktivni udeleženci. Naloga vzgojitelja pri tem pa je, da mora oblikovati problemske situacije, ki so primerne starosti otrok, na sami poti pa mora otroke voditi in podpirati pri njihovem prizadevanju za iskanje rešitve.
Ob analizi TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj« smo ugotovili, da je smiselno, da so zajeta vsa področja, saj tako odgovorimo na celosten otrokov razvoj, vzgojiteljici omogočimo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela in s tem taka pot postane širše oz.
večnamensko uporabna. Na analizirani izbrani TO-poti smo ugotovili, da lahko vzgojitelji omogočajo otrokom, da razvijajo in nadgrajujejo svoje znanje procesno in če izvedejo celo pot na vseh področjih. Individualizacija na poti pa omogoča ustrezno nadgradnjo iz osnovne stopnje na naslednjo, kar posledično omogoča večjo motivacijo. Marentič Požarnik (2019) opisuje nadgradnjo kot »odranje« oz. vključevanje in omogočanje učenja na višjem nivoju, v tako imenovanem območju bližnjega razvoja.
Menimo, da je dobro tudi to, da so zajeta vsa področja in zato omogočajo večjo motivacijo vsem, saj so otroci na nekaterih področjih na drugih stopnjah kot drugi. Vse piramide so pripravljene na način, da se lahko nadgradijo in dopolnijo tudi z ostalimi področji, ki niso bili prvotno izbrani.
