TEMATSKO-ORIENTACIJSKE POTI
Ugotovili smo naslednje pomanjkljivosti obiskanih poti:
Večinoma so table postavljene previsoko za otroke. Prav tako so na tablah male tiskane črke, kar pomeni, da se od otrok pričakuje znanje branja malih tiskanih črk.
Nekatere poti so bile slabše označene s smerokazi oz. oznakami.
V primeru, da gre za obisk poti s knjižico, je lahko težava, če do knjižice ni mogoče priti. V primeru, da gre za obisk poti z mobilno aplikacijo, lahko nastane težava, v primeru, da nimamo signala na telefonu. Zagotoviti bi bilo treba, da se pot prehodi tudi brez knjižice oz. mobilne aplikacije in je še vedno smiselna in zanimiva.
Na nekaterih tablah je preveč besedila. Pomembno je, da so točke kratko predstavljene ter naloge kratke in jedrnate. Priporoča se tudi slikovni material.
Poti so ponovljive, vendar večinoma nimajo nadaljevanja zgodbe oz. stopenj zahtevnosti.
Ena od poti ima naloge za točke na aplikaciji. Težava je, ker je na vsaki točki več nalog in izgubiš motivacijo, prav tako se izgubi občutek, da si prišel v naravo, saj si ves čas na mobilnem telefonu.
Ugotovili smo dobre stvari obiskanih poti:
Pomembna je osrednja zgodba, okoli katere se vrtijo orientacijske točke ter naloge na njih.
Poti so zasnovane na podlagi pravljic. Te se skozi pot zapletajo in razpletajo.
Motivacijski element na poteh so knjižice, kartončki, kjer otroci zbirajo štampiljke, nalepke, žetone, žige ipd.
Večina poti je krožnih, torej se vrneš na izhodiščno točko. Nekatere poti imajo krajšo in daljšo različico, lahko izbereš tisto, ki je bolj primerna starosti otrok.
Ena od analiziranih poti je imela zapis na tabli preveden v angleški jezik, kar je dobro za tuje obiskovalce, ena od poti je imela pot prevedeno v angleški jezik na mobilni aplikaciji Nexto.
Točke med sabo naj bodo toliko narazen, da se ne vidi naslednje točke in da naslednja točka ni toliko oddaljena, da se izgubi motivacijski element.
Nekatere table so številsko označene, da se lažje orientiraš, kje približno na poti si.
Na vseh poteh prevladuje les, ki daje naraven izgled. Težava je čas in vremenski pogoji, ki ga lahko uničijo. Treba ga je ohranjati in obnavljati.
Poti so večinoma dolge od kilometra do dveh, treh kilometrov. Za mlajše otroke je bolj primerna krajša pot, približna dolžina poti bi bila kilometer in pol.
Dober primer označitve poti je Medvedkova pot, kjer sledimo medvedovim šapam. Te se lepo povezujejo z zgodbo poti.
Naloge zelo raznolike in dinamične, izvirne. Otroci naj iščejo, gradijo, postavljajo
…
Na podlagi zgoraj sestavljenih kazalnikov, prebrane literature ter analize poti s 50 otroki, smo pripravljene kazalnike uporabili tudi za analizo kakovosti tematsko-orientacijske poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«.
Spodaj predstavljamo ugotovitve po kazalnikih s ciljem, da ugotovimo, če je izbrana TO-pot načrtovana tako, da je primerna za različne skupine otrok (glede na starost in različne sposobnosti).
Analiza TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«:
1. Primernost: ali je primerna različno starim otrokom – je treba znati brati; pisava (mala/velika tiskana); je treba voditi na poti; so naloge in zgodba zapletena.
Pot je primerna za različno stare otroke, predvsem od 2. do 9. let. Ugotovili smo, da je na poti treba znati brati, vendar so črke velike tiskane, kar otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo, ne bo delalo težav. Mlajše otroke je treba voditi oz. jim prebrati navodila.
Na poti nas vodijo markacije, ki so dobro označene, zato z iskanjem poti otroci ne bodo imeli težav.
Naloge se povezujejo z zgodbo, so preproste in zanimive. Razumeli jih bodo tudi mlajši otroci, vendar bodo nekatere naloge hitreje in lažje osvojili, če jih bodo reševali skupaj s starši. Starejše otroke bo motivirala QR-koda in informacije, ki jih bodo dobili na njej.
2. Tehnične značilnosti poti: razmiki med posameznimi točkami – metri,
nadmorska višina, čas; koliko je vseh točk; dolžina celotne poti, prehojeni višinski metri, čas trajanja poti).
Otroci bodo prehodili pot, ki je dolga približno 1500 m, prehodili bodo približno 50 m nadmorske višine. Mlajši otroci bodo za pot potrebovali približno 40 minut, medtem ko bodo osnovnošolski otroci potrebovali približno eno uro, saj bodo bolj zavzeto in intenzivno reševali naloge.
Na poti je sedem točk, ena od njih je točka zavajalka, kjer ni naloge. Razmiki med točkami so primerni, saj je med eno in drugo točko dovolj prostora, da bodo otroci motivirano iskali in ne bodo bili naveličani iskanja.
3. Informativnost table: katere informacije so na točki, kako so predstavljene informacije (slikovno, glasovno, tekstovno), vsebuje dodatne informacije (QR-kode).
Informacij na tabli je ravno prav in so slikovno dopolnjene. Upodobljen je tudi slikopis.
Večinoma so naloge upodobljene s sličicami, nekje pa je napisano besedno. Mlajšim otrokom bodo sličice atraktivne. Starejši otroci si bodo ogledali tudi dodatne informacije na QR-kodah.
4. Tehnična značilnost orientacijskih tabel: višina in način postavitve table; je v vidnem polju otrok in staršev; iz katerih materialov so table ipd.
Markacije na poti so bile postavljene na primerni višini za najmlajše otroke. Piramide so primerno visoko, saj otrokom omogočajo, da berejo in si ogledujejo sličice na svoji višini.
Table so iz materiala, ki je obstojen in na katerega vremenski vplivi nimajo veliko vpliva.
5. Zgodba celotne poti: je zgodba primerna za različno stare otroke; so motorične, senzorne ter druge naloge v povezavi z zgodbo ter glavnim junakom.
Zgodba je primerna za različno stare otroke. Naloge so prilagodljive in na treh težavnostih, in sicer za prvo starostno skupino, drugo starostno skupino in prvo triado osnovne šole, tako da so prilagojene vsem. Vsaka naloga se dopolnjuje z glavno zgodbo.
Da razrešiš nalogo, moraš opraviti vse predhodne naloge. Naloge so si različne, dinamične ter se smiselno dopolnjujejo.
6. Materiali: kateri materiali so uporabljeni, so obstojni na zunanje vplive, so povezani z naravo oz. okolico; so v povezavi z zgodbo in samim konceptom poti?
Piramide so izdelane iz vodoodpornega lesa in prekrite z zaščito pred vremenskimi vplivi.
Markacije so natisnjene na kovinske podlage in posledično obstojne.
7. Ponovljivost: ali ima pot različne stopnje zahtevnosti ter različne načine izvedbe;
je mogoče pot in njen zaključek interpretirati na različne načine; ali je pot mišljena za enkraten ogled?
Pot ima tri ponovljivosti. Vsak lahko opravi vse tri ponovljivosti. Rešuje se tematski kartonček. Na koncu poti se pridobi planinsko ime in z njim možnost, da se razreši urok.
Če obiskovalcu ne uspe, gre lahko vedno znova na pot in pridobi drugačno planinsko ime ter tako poskuša ponovno razrešiti urok.
8. Primernost za večjo skupino: je pot postavljena v okolju, kjer omogoča udeležbo večjih skupin otrok (npr. predšolske ali šolske skupine otrok).
Pot je primerna tudi za večje skupine otrok. Ugotovili smo, da je materiala dovolj. Pri starejših otrocih se je opazilo, da so otroci tudi med seboj tudi bolj sodelovali, si pomagali, skupaj iskali ideje, kot pri mlajših otrocih.
Otvoritev TO-poti s tremi skupinami otrok (do 3 leta, 4- do 6-letniki, šolski otroci).
Na odprtju TO-poti smo naredili tri skupine otrok. Ugotovili smo, da so učenci, ker že znajo sami brati, table brali sami. Predšolskim so jih starši ali študenti. Učenci so na koncu, po opravljeni nalogi preizkusili še aplikacijo in prebrali zanimivosti o živalih na piramidah, pri mlajših so to naredili starši. Vse otroke so piramide zelo privlačile, učenci so prebrali tudi naloge za mlajše otroke. Še posebej učenci so naloge opravljali natančno, sami, med seboj so si pomagali. Zanimivost pri učencih se je zgodila pri piramidi »sove«.
Učenci so v izvajanje naloge vpeljali tudi starše, ki so se najprej upirali, nato pa je tudi njim postalo zanimivo.
Analiza poti po piramidah
Pri prvi piramidi (»veverica«) niso imeli težav z ravnotežjem. Občudovali so sličice veverice in jo tudi oponašali.
Slika 4 Branje navodil pri veverici Verici (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 5 Položaj lastovke (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Pri drugi piramidi (»lisici«) smo ugotovili, da večina otrok ni imela čevljev z vezalkami.
Za izvajanje naloge smo jim omogočili uporabe plastificiranih čevljev. Vtikanje v luknjice je bilo lažje kot zavezovanje oz. delanje mašnice.
Pri tretji piramidi (»čebeli«) jim iskanje markacij ni delalo težav. Večje težave so bile, kako naj označijo pot za sabo. Ena deklica se je odločila za travnate rastline. Otroci so jo našli, vendar so bili že malo neučakani, ko so jo čakali, da se skrije.
Slika 6 Postavljanje možica (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 7 Branje zanimivosti o čebelah na aplikaciji (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Naslednja točka zavajalka je bila otrokom malo dvomljiva. Niso vedeli, ali naj sledijo oznakam, saj so bile drugačne, vendar so se na koncu nagajivemu Franu zelo nasmejali in mu povedali, da ni lepo, da jih zavaja.
Slika 8 Točka zavajalka: nagajivi vran Fran (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 9 Odziv otrok na točko zavajalko (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Pri sovi, četrti piramidi, so se zelo zaigrali. V igro so povabili starše, nekateri so vloge zamenjali v paru tudi po trikrat in vedno jim je bilo zanimivo ugotavljati, ali so našli pravo drevo.
Slika 10 Iskanje drevesa (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Pri piramidi »mravlja« je imela ena deklica težave, saj se je bala, da bo vse besedilo pozabila in da ga je za njo preveč. Povedali smo ji, naj pove naprej toliko, kolikor se spomni. Na koncu je zadnji otrok povedal dve povedi. Mogoče, bi lahko bilo tukaj malo manj besedila.
Slika 11 Branje navodil pri mravlji Alji (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 12 Igra telefončki (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Pri zadnji piramidi (»medvedu Metodu«) so otroci zelo uživali, ko so iskali stvari, ki jim jih je naročil. Nato so med sabo primerjali in razlagali, zakaj so se odločili za določen predmet. Nekateri so nato menjavali predmete.
Slika 13 Iskanje naročenih predmetov (Vir: Katja Vrhovec, 2020, osebni arhiv).
Glede na to, da so bili otroci, ki so se udeležili otvoritve TO-poti, nad imeni navdušeni, menimo, da jih je TO-pot zelo pritegnila. Iskanju storža so posvetili veliko časa in jih tudi zavračali ter iskali novega. Storž so vrgli v štor. En deček je želel svoje ime spremeniti, hotel je biti druga žival in mu to nikakor ni uspelo. Bil je odločen, da se spet vrne in ponovno poskusi.
Otroci so bili zelo navdušeni tudi nad markacijami. Od točke do točke so tekli in tudi razumeli sistem, da se morajo vrniti nazaj na glavno pot, ko končajo določeno nalogo.
Slika 14 Vrtenje kolesa za planinsko ime (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Slika 15 Metanje čarobnega storža v štor (Vir: Neža Lajevec, 2020, osebni arhiv).
Pot bi bila lahko še bolj zanimiva, če bi imeli ščipalci na tablah neko povezavo oz. bi na koncu dobili neko ime, sliko. Starejši otroci so namreč ves čas sestavljali črke in ugibali, kaj bodo dobili na koncu.
Otrokom in tudi staršem je bilo všeč, ko so nekaj novega spoznali oz. se naučili ter da sta jih štorklji vedno spremljali na vsaki tabli in se je zgodba povezovala ter nadgrajevala.
Ugotovili smo, da smo uspeli nekatere kazalnike kakovosti TO-poti izboljšati. Poskrbeli smo, da so piramide na tleh in so imeli otroci dostop do njih. Besedilo na piramidah je bilo napisano v velikih tiskanih črkah, tako da so ga starejši otroci brali brez težav.
Besedilo so spremljale tudi sličice, kar je pomagalo mlajšim otrokom pri razumevanju besedila. Naloge so bile razložene kratko in jedrnato. Otroci so jih razumeli.
Markacije so bile postavljene bolj nizko, na določenih mestih, malo previsoko, vendar so jih otroci vseeno opazili in jim sledili.
Material je bil izbran tako, da je bil čim bolj naraven, razen pri točki lisice Mice, kjer je večina otrok uporabila svoje jopice ali so si jopice oz. čevlje izposodili pri nas.
Zgodba je otroke zelo privlačila in jih ves čas motivirala, dodatno motivacijo jim je dal tudi nagajivi vran Fran. Tudi najstarejšim otrokom je bila zgodba zanimiva in jih je zelo
prevzela. Pot je ponovljiva in se po zahtevnosti tudi nadgrajuje. Naloge so individualne, v dvojici, skupne in skupinske, kar otroke še dodatno motivira, saj so si morali pomagati in sodelovati.