Kadar govorimo o vzgojno-izobraževalnem delu v vrtcu sodi bivanje na prostem med usmerjene zaposlitve. Sprehod naj bi vzgojitelji načrtovali vsaj 3- do 4-krat na teden. Biti mora premišljen in vsebinsko pripravljen (Kosec in Mramor, 1991). Sprehod je lahko dobro izhodišče za ustvarjanje napetosti ali za različna presenečenja, ki jih vzgojitelj pripravi otrokom. To presenečenje je lahko med drugim tudi tematsko-orientacijska pot (TO-pot). TO-pot, otroke zaposli tako, da iščejo pot in na njej rešujejo pripravljene naloge, ki so različne in pestre. Črpamo jih lahko iz vzgojnega programa in zajamemo vsa kurikularna področja (prav tam).
TO-pot je vrsta poti, na kateri se izvaja rekreativna dejavnost, ki poteka v gozdovih, ob turističnih destinacijah, na trim stezah itd. Preko TO-poti otroci poiščejo kontrolne točke po ustreznem vrstnem redu, na točki rešijo nalogo in z luknjačem preluknjajo svoj kartonček (Vahčič in Mlakar, 2011). Igre povezujejo različna tematska področja in delovanje otrokovega telesa. Gre za sklop dražljajev, ki imajo na otroka motorični, miselni, socialni, taktični, organizacijski, motivacijski, fizični in zdravstveni vpliv (Pagon šport, 2020). Gibanje po TO-poti omogoča razvoj preprostih in naravnih oblik gibanja pa tudi zahtevnejše športne dejavnosti (Bahovec idr. 1999). Hoja in tek med potjo pomembno vplivata na psihosomatični status otroka, saj imata nanj naslednje učinke:
krepita mišičevje spodnjih okončin, rok in ramenskega obroča ter medeničnega obroča;
zboljšujeta aerobno zmogljivost organizma (otroci tečejo na krajše razdalje, skačejo, poskakujejo, plezajo, se plazijo, mečejo in prenašajo predmete); vplivata na boljše prehranjevanje tkiv; ohranjata elastičnost prsnega koša itd. (Vahčič in Mlakar, 2001).
Bratina idr. (2014) pravijo, naj bi se aerobni trening, ki je najbolj primeren in priporočljiv za predšolske otroke, izvajal tri- do štirikrat tedensko 40–60 min. Vključeval naj bi intervale visoke intenzivnosti in kratkega trajanja.
TO-pot je dober primer, kako otroci aktivno preživijo čas v naravi (Bajt idr., 2012).
TO-pot mora biti dobro pripravljena. Premišljeno mora biti izbrana dolžina in čas trajanja, za predšolske otroke priporočljivo do 2 km dolgo pot. Pot je še bolj popestrena, če je izpeljana po razgibanem terenu (po travniku, gozdu, čez gozdno jaso, na vzpetino). Pot je lahko krožna ali pa se konča na drugem koncu (Kosec in Mramor, 1991). Skupaj z otroki lahko pripravimo material. Znaki, ki označujejo progo, naj bodo enotni, barva
znakov naj bo izstopajoča oz. nasprotna barvam narave. Nalog na poti ne sme biti preveč, približno 7 do 9. Na poti lahko otroci zbirajo znake, žige, rešujejo tematske kartončke. V pot pa lahko vključimo tudi različne elemente gibalne vzgoje, in sicer hitro hojo, tek, poskoke, skoke, metanje, zadevanje, prenašanje bremen, elementarne igre, plezanje itn.
(Videmšek in Visinski, 2001).
TO-pot Videmšek in Stančevič (2011) označujeta kot priložnost za druženje s starši.
Menita, da imajo starši pomembno vlogo, in sicer kot zgled otrokom. Poudarita, da je treba športne dejavnosti aktivno izvajati skupaj z otrokom. Gibalne/športne dejavnosti skupaj s starši imajo po njunem mnenju pozitivne učinke na otroka, saj se med njimi vzpostavlja pristen kontakt, poglabljajo se čustvene vezi; starši s tem tudi vidijo in kasneje že lahko spremljajo gibalni razvoj svojega otroka.
2.5 SKRIVNOST PREDDVORSKIH ŠTORKELJ
Tematsko-orientacijska pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj« je nastala pod okriljem projekta »Odkrivanje zelenih doživetij s pomočjo tematsko orientacijskih poti«. Nosilec projekta je bila Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. V projektu so sodelovali študentje: Tilen Stenovec, Saša Arh, Neža Lajevec, Marija Primožič, Anja Apih in Katja Vrhovec. Pedagoški mentorici sta bili izr. prof. dr. Jera Gregorc in doc. dr. Darija Skubic.
Delovni mentor je bil Matej Pagon.
Pot je dolga 1500 metrov, prehodi se približno 50 metrov višinske razlike, pot pa sodi med lahke planinske poti. Priporočajo se planinski čevlji in tematski kartonček, ki ga vsak dobi na začetku poti.
Slika 1 Tematski kartonček (Vir: Matej Pagon, 2020, osebni arhiv).
Pot je ena, na točkah imamo tri težavnosti nalog. Posledično se mora vsak otrok že na začetku odločiti za eno od težavnosti (lahka pot – za najmlajše, zahtevna pot – za drugo starostno skupino in zelo zahtevna pot za prvo triado OŠ) in to težavnost reševati skozi celo pot ter na tematskem kartončku beležiti žige. Na poti sledijo štorkljinim markacijam, z glavne poti pa otroke izvabljajo živali s svojimi markacijami. Živali imajo za otroke pripravljene izzive, ki ga najdejo na stranici tematske gore.
Slika 2 Glavna markacija, ki nas vodi po poti (Vir: Matej Pagon, 2020, osebni arhiv).
Pot govori o tem, da sta včasih v Preddvoru živela graščak in graščakinja. Rada sta hodila na Storžič. Nekega dne ju je čarobni vran Fran začaral v štorklji, saj je želel biti edini planinec v okolišu. Začaral ju je s pomočjo čarobnih besed in metom čarobnega storža vanju. Od takrat si želita štorklji spet postati graščaka, vendar potrebujeta pomoč otroka, da ju odčara nazaj. Naloga otroka je, da si pridobi planinsko ime, z njim poišče čarobni storž ter ga ob pravih besedah vrže v pravi štor.
Nadgradnja TO-poti je mobilna aplikacija raziskuj – odkrivaj – uživaj (Matej Pagon s.
p.), s katero spoznavajo otroci zanimive informacije o živalih.
Na poti je šest živali, in sicer veverica Verica, lisica Mica, čebela Nela, sova Saša, mravlja Alja in medved Metod. Vsaka žival ima za otroke pripravljene naloge. Na poti je tudi točka zavajalka, to je nagajivi vran Fran, ki otroke načrtno izvabi z glavne poti in se pošali, da so na nepravi poti.
Naloge na postajah:
Veverica Verica: je ena najspretnejših živali, saj z lahkoto skače z enega drevesa na drugega. Igrali se bomo prilagojeno igro dan-noč. Namesto dan-noč govorimo:
Tabela 1: Opis nalog na postaji veverice Verice.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Lastovka (položaj lastovice) in štorklja
(eno koleno pokrčeno v zraku).
Zahtevna pot Dodamo graščaka (dvig na prste).
Zelo zahtevna pot Dodamo vrana (počep na eni nogi).
Lisica Mica: pove, da je treba imeti na poti v hribe dovolj rezervnih oblačil in da naj se oblačijo čebulno.
Tabela 2: Opis nalog na postaji lisice Mice.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Naloga otroka je, da na jopici odpne in zapne vse gumbe.
Zahtevna pot Naloga otroka je, da na jopici odpne in zapne zadrgo.
Zelo zahtevna pot Naloga otroka je, da zaveže svoj čevelj.
Čebela Nela: nas nauči več o oznakah in orientaciji.
Tabela 3: Opis nalog na postaji čebele Nele.
Težavnost poti Naloga
Zelo zahtevna pot Otroci določijo nekoga, ki se mora skriti. Za seboj mora puščati oznake ali markacije, ki si jih sam zamisli. Ostali nato sledijo tem oznakam in poiščejo otroka.
Sova Saša: nas nauči, kako ravnati, če nas v hribih ulovi megla ali noč. Pokaže nam, kako si lahko pomagamo, če ničesar ne vidimo.
Tabela 4: Opis nalog na postaji sove Saše.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Pomagamo si s sluhom: pokrijemo si oči z vato ali roko. Prijatelj pred nami se premika in spušča zvoke, mi pa mu poskusimo slediti.
Zahtevna pot Pomagamo si s tipom: pokrijemo si oči z vato ali roko. Prijatelj nas prime za roko ter odpelje do petih različnih stvari okrog sovinega gnezda. Potipajte, kar čutite, in to opišite prijatelju.
Zelo zahtevna pot Pomagamo si s tipom in sluhom: pokrijemo si oči, prijatelj nas trikrat zavrti, nato pa odpelje do enega drevesa. Tega pretipamo in objamemo. Nato nas prijatelj odpelje nazaj in nas ponovno trikrat zavrti.
Snamemo prevezo in poskušamo poiskati naše drevo.
Mravlja Alja: nam predstavi pravila obnašanja v gorah
Tabela 5: Opis nalog na postaji mravlje Alje.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Ogrejemo si glasilke, oponašamo čebelo, ovco in zarezgetamo kot konj. Pove nam zgodbo, da bomo veliko volj veseli, če bomo ljudi, ki jih srečujemo, pozdravljali z »dober dan«.
Zahtevna pot Pove nam, da moramo odpadke odnesti v smetnjak.
Zelo zahtevna pot Igramo se telefončke. Povemo si zgodbo: Mravlje smo zelo solidarne. Ste vedeli, da imamo dva trebuščka? V enem je hrana zame, v drugem pa hrana, ki jo delim z drugimi mravljami. V hribih je treba deliti stvari in pomagati drugemu, če potrebuje pomoč. Enkrat sem se urezala s steklom, ki ga je nekdo pustil v gozdu. Najbližja mravlja mi je takoj pomagala, zato danes spet lahko delam v mravljišču.
Medved Metod: nas nauči skrbnega pripravljena za v hribe.
Tabela 6: Opis nalog na postaji medveda Metoda.
Težavnost poti Naloga
Lahka pot Prinesti mu moramo nekaj zelenega, nekaj rjavega in nekaj zelo majhnega.
Zahtevna pot Prinesti mu moramo nekaj mehkega, na čemer bo lahko spal; nekaj, kar dela zvok, in nekaj lesenega.
Zelo zahtevna pot Prinesti mu moramo nekaj, s čimer se lahko počoha; nekaj, s čimer se lahko igra in nekaj bodičastega.
Za pridobitev planinskega imena mora udeleženec poti pogledati, katero zahtevnost poti je izbral. Če je šel po lahki poti, je prvi del imena planinski/a, če si šel po zahtevni poti, je prvi del imena hribovska/i in če si šel po zelo zahtevni poti, je prvi del imena gorski/a.
Drugi del imena udeleženec prejme tako, da v svoji bližini poišče tablo, na kateri zavrti puščico in ta mu pokaže, katera žival je. Ko sestavi prvi in drugi del imena, dobi svoje čarobno ime.
Slika 3Tabla za planinsko ime (Vir: Matej Pagon, 2020, osebni arhiv).
TO-pot se zaključi tako, da udeleženec (otrok) s svojim planinskim imenom dobi čarobno moč, ki mu pomaga poiskati čaroben storž. Stopi na čarobno mesto in izreče besede:
»ČRNAVA, ČEBELA, BELA!« Če je bil njegov storž pravi, sta se štorklji spremenili v graščaka. To pa preveri na dimniku gradu Dvor.
Otroci lahko pot ponovno obiščejo in rešijo naslednjo zahtevnost ter poskusijo z novim planinskim imenom in drugim čarobnim storžem ponovno rešiti graščaka.
V diplomskem delu želimo preučiti izbrano TO-pot, ki je nastajala v okviru PKP-projekta ZELENI IZOGIB. Nastala je pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj«, ki ima 6
tematsko-orientacijskih točk. Gre za lahko planinsko pot. Dolga je kilometer in pol, prehodi se jo v času od pol ure do ene ure (odvisno od starosti otrok). Prehodi se približno 50 m nadmorske višine. Otroci rešujejo tematski kartonček, izberejo eno od treh zahtevnosti, in sicer lahko pot, zahtevno pot, zelo zahtevno pot. Na poti otroci sledijo štorkljinim kljunom, z glavne poti jih vodijo deli živali (rep, smrček, kljun, šapa …). Pri vsaki živali imajo otroci nalogo, ki jo rešijo glede na izbrano zahtevnost (Gregorc, osebni arhiv, 2020).
V diplomskem delu želimo raziskati, ali izbrana TO-pot vključuje vsa kurikularna področja in če sledi kurikularnemu načelu procesno-razvojnih ciljev. Problem diplomskega dela je tudi ugotoviti, na kakšen način bi lahko vzgojitelji uporabili izbrano TO-pot ter ugotoviti možnosti realizacije Malega sončka in Cicibana planinca.
3 CILJI
Skladno s predmetom in problemom diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje:
analizirati točke na izbrani TO-poti z vidika razvoja vseh kurikularnih področij,
analizirati izbrano TO-pot z vidika procesno-razvojnih ciljev,
ugotoviti ustreznost TO-poti za izvajanje različnih dejavnosti v vrtcu.
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V1: Na kakšen način so zajeta kurikularna področja na TO-poti in kako so med seboj povezana?
V2: Kako je na izbrani TO-poti mogoče upoštevati procesno-razvojne cilje? Na kakšen način je zagotovljena nadgradnja pri posamezni TO-točki?
V3: Na kakšen način lahko vzgojitelji lokalnega vrtca in vzgojitelji drugih vrtcev uporabljajo izbrano TO-pot?
5 METODA DELA
5.1 VZOREC
V vzorec raziskovanja smo zajeli naslednje dokumente: Kurikulum za vrtce, Priporočila za vrtce, Zakon o vrtcih, Mali sonček in Ciciban planinec ter fiksno postavljeno tematsko-orientacijsko pot »Skrivnost preddvorskih štorkelj«.
5.2 SPREMENLJIVKE
Za vsako raziskovalno vprašanje smo si postavili sklop spremenljivk, ki smo jih opazovali na izbrani TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Spremenljivke so torej razdeljene na tri sklope. Prvi sklop predstavljajo kurikularna področja (gibanje, jezik, narava, matematika, umetnost, družba). Za posamezno spremenljivko »kurikularnega področja«
smo določili tri kategorije, in sicer »ni predvideno«, »nakazano« (vzgojitelj mora sam poskrbeti), »poglobljeno«. Drugi sklop spremenljivk predstavlja »procesno-razvojna naravnanost TO-poti«. Za ta sklop spremenljivk smo uporabili deskriptivno metodo, kjer
smo ugotavljali, ali in na kakšen način TO-pot omogoča nadgradnjo pri posameznih področjih. Tretji sklop spremenljivk predstavlja uporabnost izbrane fiksne TO-poti pri različnih dejavnostih v vrtcu.
5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo pridobili preko analiziranja izbrane fiksne TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«. Vse tri sklope spremenljivk smo zapisali kot zbirno tabelo. Prvi sklop smo opravili preko analize vseh šestih piramid na TO-poti, drugi sklop preko stranic vseh šestih piramid ter preko celotne zgodbe in koncepta TO-poti, zadnji sklop podatkov smo pridobili preko lastnih izkušenj dela v vrtcu ter preko vsebin Malega sončka in Cicibana planinca.
5.4 METODA OBDELAVE PODATKOV
Podatke smo obdelali kvalitativno, in sicer smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja preko analize pridobljenih podatkov. Preko analize smo ovrednotili izbrano TO-pot z vidika izbranih kazalnikov načel Kurikuluma za vrtce, z vidika kazalnikov vpliva na celostni otrokov razvoj ter podali svoj pogled na možnost implementacije izbrane TO-poti v različne dejavnosti v predšolskem obdobju.
5.5 METODOLOGIJA
Diplomsko delo je nastalo v okviru projekta Odkrivanje zelenih doživetij s pomočjo tematsko orientacijskih poti, v katerem sta sodelovali Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Pagon šport, Matej Pagon s. p. – agencija za šport in prosti čas. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
6 REZULTATI
6.1 ANALIZA TO-POTI PO IZBRANIH KRITERIJIH
Za analizo TO-poti smo izbrali enake kazalnike, kot smo jih postavili v času projekta Zeleni izogib. V času projekta smo študenti obiskali 12 TO-poti, vsak od nas je analiziral eno večjo/zahtevnejšo in eno manjšo/preprostejšo TO-pot. Obiskali smo naslednje poti:
Pot močvirskih škratov na Mali plac, Pravljični Šumberk, Učna pot Trdinov vrh, Polhov doživljajski park, Pot pastirskih škratov, Zlatorogova pravljična pot, Jesenkova gozdna pot, Učna pot ob reki Iški, Učna pot v Bohinju, Zaplaške stezice, Medvedkova pot, Učna pot Olševek. Analizirali smo jih glede na spodaj opredeljene kazalnike (dopolnjene z vprašanji in trditvami):
1. Primernost: ali je primerna različno starim otrokom – je treba znati brati; kakšna je pisava (male/velike tiskane črke); je treba voditi na poti; so naloge in zgodba zapletena.
2. Tehnične značilnosti poti: razmiki med posameznimi točkami – metri, nadmorska višina, čas; koliko je vseh točk; dolžina celotne poti, prehojeni višinski metri, čas trajanja poti).
3. Informativnost table: katere informacije so na točki, kako so predstavljene informacije (slikovno, glasovno, tekstovno), vsebuje dodatne informacije (QR- kode).
4. Tehnična značilnost orientacijskih tabel: višina in način postavitve table; je v vidnem polju otrok in staršev; iz katerih materialov so table ipd.
5. Zgodba celotne poti: je zgodba primerna za različno stare otroke; so motorične, senzorne ter druge naloge v povezavi z zgodbo ter glavnim junakom.
6. Materiali: kateri materiali so uporabljeni, so obstojni na zunanje vplive, so povezani z naravo oz. okolico; so v povezavi z zgodbo in samim konceptom poti?
7. Ponovljivost: ali ima pot različne stopnje zahtevnosti ter različne načine izvedbe;
je mogoče pot in njen zaključek interpretirati na različne načine; ali je pot mišljena za enkraten ogled?
8. Primernost za večjo skupino: je pot postavljena v okolju, kjer omogoča udeležbo večjih skupin otrok (npr. predšolske ali šolske skupine otrok).
6.2 SKUPNE UGOTOVITVE POMANJKLJIVOSTI IN IZVIRNIH REŠITEV IZBRANIH TO-POTI PO KAZALNIKIH KAKOVOSTI TEMATSKO-ORIENTACIJSKE POTI
Ugotovili smo naslednje pomanjkljivosti obiskanih poti:
Večinoma so table postavljene previsoko za otroke. Prav tako so na tablah male tiskane črke, kar pomeni, da se od otrok pričakuje znanje branja malih tiskanih črk.
Nekatere poti so bile slabše označene s smerokazi oz. oznakami.
V primeru, da gre za obisk poti s knjižico, je lahko težava, če do knjižice ni mogoče priti. V primeru, da gre za obisk poti z mobilno aplikacijo, lahko nastane težava, v primeru, da nimamo signala na telefonu. Zagotoviti bi bilo treba, da se pot prehodi tudi brez knjižice oz. mobilne aplikacije in je še vedno smiselna in zanimiva.
Na nekaterih tablah je preveč besedila. Pomembno je, da so točke kratko predstavljene ter naloge kratke in jedrnate. Priporoča se tudi slikovni material.
Poti so ponovljive, vendar večinoma nimajo nadaljevanja zgodbe oz. stopenj zahtevnosti.
Ena od poti ima naloge za točke na aplikaciji. Težava je, ker je na vsaki točki več nalog in izgubiš motivacijo, prav tako se izgubi občutek, da si prišel v naravo, saj si ves čas na mobilnem telefonu.
Ugotovili smo dobre stvari obiskanih poti:
Pomembna je osrednja zgodba, okoli katere se vrtijo orientacijske točke ter naloge na njih.
Poti so zasnovane na podlagi pravljic. Te se skozi pot zapletajo in razpletajo.
Motivacijski element na poteh so knjižice, kartončki, kjer otroci zbirajo štampiljke, nalepke, žetone, žige ipd.
Večina poti je krožnih, torej se vrneš na izhodiščno točko. Nekatere poti imajo krajšo in daljšo različico, lahko izbereš tisto, ki je bolj primerna starosti otrok.
Ena od analiziranih poti je imela zapis na tabli preveden v angleški jezik, kar je dobro za tuje obiskovalce, ena od poti je imela pot prevedeno v angleški jezik na mobilni aplikaciji Nexto.
Točke med sabo naj bodo toliko narazen, da se ne vidi naslednje točke in da naslednja točka ni toliko oddaljena, da se izgubi motivacijski element.
Nekatere table so številsko označene, da se lažje orientiraš, kje približno na poti si.
Na vseh poteh prevladuje les, ki daje naraven izgled. Težava je čas in vremenski pogoji, ki ga lahko uničijo. Treba ga je ohranjati in obnavljati.
Poti so večinoma dolge od kilometra do dveh, treh kilometrov. Za mlajše otroke je bolj primerna krajša pot, približna dolžina poti bi bila kilometer in pol.
Dober primer označitve poti je Medvedkova pot, kjer sledimo medvedovim šapam. Te se lepo povezujejo z zgodbo poti.
Naloge zelo raznolike in dinamične, izvirne. Otroci naj iščejo, gradijo, postavljajo
…
Na podlagi zgoraj sestavljenih kazalnikov, prebrane literature ter analize poti s 50 otroki, smo pripravljene kazalnike uporabili tudi za analizo kakovosti tematsko-orientacijske poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«.
Spodaj predstavljamo ugotovitve po kazalnikih s ciljem, da ugotovimo, če je izbrana TO-pot načrtovana tako, da je primerna za različne skupine otrok (glede na starost in različne sposobnosti).
Analiza TO-poti »Skrivnost preddvorskih štorkelj«:
1. Primernost: ali je primerna različno starim otrokom – je treba znati brati; pisava (mala/velika tiskana); je treba voditi na poti; so naloge in zgodba zapletena.
Pot je primerna za različno stare otroke, predvsem od 2. do 9. let. Ugotovili smo, da je na poti treba znati brati, vendar so črke velike tiskane, kar otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo, ne bo delalo težav. Mlajše otroke je treba voditi oz. jim prebrati navodila.
Na poti nas vodijo markacije, ki so dobro označene, zato z iskanjem poti otroci ne bodo
Na poti nas vodijo markacije, ki so dobro označene, zato z iskanjem poti otroci ne bodo