Podatke sem obdelala kvantitativno. Odgovore na vprašanja sem preštela, napisala kratko interpretacijo in rezultate predstavila z grafi. Na koncu sem odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih postavila na začetku.
5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Graf 1: Prikaz spola anketirancev.
Z grafa je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo 90 vzgojiteljic, to je 100 % anketiranih ženskega spola.
V drugem grafu bom prikazala starost anketirancev.
Graf 2: Prikaz starosti anketirancev.
V raziskavi je sodelovalo 16 % vzgojiteljic, starih 20–30 let, 27 % vzgojiteljic, starih 31–40 let, 22 % vzgojiteljic, starih 41–50 let, in 36 % vzgojiteljic, starih 51 let in več. Z grafa je razvidno, da je bilo največ anketiranih vzgojiteljic starih več kot 51 let.
27
22
36
%
%
100
0
16
V tretjem grafu bom prikazala število vrtcev, ki se nahajajo v mestu, in število vrtcev na vasi.
Graf 3: Prikaz lokacije vrtca.
Večina anketiranih vzgojiteljic (76 %) je zaposlenih v vrtcih v mestu, le 24 % od vseh anketiranih vzgojiteljic pa je zaposlenih v vrtcih na vasi.
76
24
%
V četrtem grafu bom prikazala, kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo knjižni jezik.
Graf 4: Pogostost uporabe knjižnega jezika.
Večina vzgojiteljic (81 %) pri svojem delu skoraj vedno uporablja knjižni jezik, 10 % vzgojiteljic vedno uporablja knjižni jezik, 8 % vzgojiteljic uporablja knjižni jezik bolj redko, 1 % vzgojiteljic, torej ena sama anketirana vzgojiteljica, pa ne uporablja knjižnega jezika pri opravljanju svojega dela.
%
81
10 8 1
V petem grafu bom prikazala, kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo narečje.
Graf 5: Pogostost uporabe narečja.
Kot je razvidno z grafa, večina vzgojiteljic (72 %) le redko uporablja narečje pri opravljanju svojega dela, 16 % vzgojiteljic uporablja narečje skoraj vedno, 9 % vzgojiteljic narečja nikoli ne uporablja, le 3 % vzgojiteljic pa pri svojem delu vedno uporablja narečje.
Na podlagi odgovorov na 4. in 5. vprašanje sem ugotovila, da večina vzgojiteljic pri svojem delu uporablja knjižni jezik, narečje pa uporabljajo le redko. Pri obeh vprašanjih sta odgovora
»vedno« in »nikoli« redko zastopana.
%
72
16 3 9
V šestem grafu bom prikazala, kaj menijo vzgojiteljice o tem, ali se formalni govorni položaj razlikuje od neformalnega. Odgovore so morale tudi utemeljiti.
Graf 6: Razlikovanje formalnega od neformalnega govornega položaja.
Večina vzgojiteljic (60 %) je na vprašanje, ali se formalni govorni položaj razlikuje od neformalnega, odgovorila z »da« in svoj odgovor utemeljila. Vsaka vzgojiteljica je na svoj način utemeljila, kakšne so razlike med enim in drugim govornim položajem. Prav vse so svoj
»da« razložile. 20 vzgojiteljic, to je 22 % vseh anketiranih, na to vprašanje ni odgovorilo, 14 % vzgojiteljic je odgovorilo samo z »da«, utemeljitve pa ni bilo. Dve vzgojiteljici (torej 2 %) razlik med formalnim in neformalnim govornim položajem ne pozna, ena vzgojiteljica pa je napisala, da se formalni in neformalni govorni položaj ne razlikujeta.
Izpostavila bom nekaj utemeljitev vzgojiteljic:
»V formalnem govornem položaju upoštevamo slovnična pravila.«
»Formalni govorni položaj zahteva višji nivo komunikacije.«
»Neformalni govorni položaj se odvija izven institucij (vrtca, šole, policije, sodišča).«
»Formalni govorni položaj je namenjen širši publiki in je bolj knjižni. Neformalni govorni položaj pa je namenjen individualni komunikaciji.«
»Formalni jezik uporabljam med vodenimi dejavnostmi.«
»Pri neformalnem govornem položaju se pogovarjam bolj sproščeno in uporabljam
»Pri formalnem bolj paziš na izgovarjavo in si bolj pripravljen nanj.«
»Formalno nekomu podajamo jasna navodila in ga o nečem obveščamo s svojo strokovnostjo, neformalno pa, ko se z nekom preprosto pogovarjamo.«
»Formalni govor je vedno težje uporabljati kot neformalni.«
»Pogovor med sodelavkami je neformalen, formalni pa uporabljam, ko se pogovarjam z otroki, ker me lažje razumejo in predstavljam govorni vzorec zanje.«
»Formalni je razumljiv veliki večini, neformalni pa določenim skupinam.«
»Neformalni govorni položaj uporabim, ko se želim otroku približati, formalni pa pri dejavnostih.«
»Pri spontanih pogovorih z otroki se mi zdi, da prideš do bolj pristnega stika, če uporabljaš narečje oz. njegov stil govora.«
»Pri formalnem govornem položaju uporabljam bolj knjižni jezik in sem vsebinsko bolj pripravljena, pri neformalnem je jezik narečni in so vsebine bolj splošne.«
»Pri formalnem govoru pazimo na jezik, ton glasu, držo telesa, pri neformalnem smo lahko sproščeni in ni nujno, da uporabljamo knjižni jezik.«
V sedmem grafu bom prikazala govorne položaje, v katerih vzgojiteljice uporabljajo narečje.
Graf 7: Govorni položaji, v katerih vzgojiteljice uporabljajo narečje.
Pri sedmem vprašanju je sedem vzgojiteljic odgovorilo, da uporabljajo narečje samo v času prehranjevanja, dve vzgojiteljici sta odgovorili, da samo pri pripovedovanju pravljic, osem vzgojiteljic samo na sprehodih, 16 samo pri individualnem pogovoru z otrokom, kar 18 vzgojiteljic (20 %) pa je napisalo, da narečja nikoli ne uporabljajo. Tu sem zasledila razliko pri odgovorih na 5. vprašanje, kjer je samo 9 % vzgojiteljic odgovorilo, da narečja nikoli ne uporabljajo.
Ker je bilo pri tem vprašanju možnih več odgovorov, bom izpostavila njihovo najpogostejšo kombinacijo. Največ vzgojiteljic (52 %) je med drugim obkrožilo odgovor d (pri individualnem pogovoru z otrokom), 38 % vzgojiteljic uporablja narečje na sprehodih, 37 % vzgojiteljic v času prehranjevanja, 20 % vzgojiteljic nikoli, 6 % vzgojiteljic pri pripovedovanju pravljic, le 3 % vzgojiteljic pa uporablja narečje tudi pri vodenih dejavnostih (navodilih, pomoči otroku). Kar 47 vzgojiteljic (to je 52 % vseh anketiranih) je odgovorilo, da narečje uporabljajo tako v času prehranjevanja, na sprehodih in pri individualnem pogovoru z otrokom.
%
52
37 38
20
3 6
V osmem grafu bom prikazala, v katerem govornem položaju vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo narečje.
Graf 8: Govorni položaji, v katerih vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo narečje.
Največ vzgojiteljic (29 %) je zapisalo, da najpogosteje uporablja narečje pri individualnem pogovoru z otrokom, 21 % vzgojiteljic je zapisalo, da narečje uporablja pri dnevni rutini in spontanih dejavnostih, 19 % vzgojiteljic ni zapisalo odgovora, 15 % vzgojiteljic uporablja narečje na sprehodih in pri pogovoru s sodelavci, 6 % narečja nikoli ne uporablja, 4 % vseh anketiranih narečje uporablja samo med igro, 6 % vzgojiteljic pa je zapisalo druge odgovore, kot npr.:
»V neformalnem.«
»Pri pravljicah, ki so v narečju.«
»V rodnem kraju.«
»Ko se pogovarjamo o domačem kraju.«
»Bolj otroci učijo mene.«
»Pri projektih: bilo je nekoč …, ljudske pesmi.«
%
29
21 19
15
6 6
4
Ob pisanju analize sem ugotovila, da je pri tem vprašanju 6 % anketiranih vzgojiteljic odgovorilo, da narečja nikoli ne uporabljajo. Primerjala sem z odgovori na 5. vprašanje in ugotovila, da se rezultati skoraj ujemajo, saj je pri 5. vprašanju 9 % vzgojiteljic odgovorilo, da nikoli ne uporabljajo narečja.
V devetem grafu bom prikazala odgovore vzgojiteljic glede uporabe narečja pri otrocih.
Graf 9: Uporaba narečja pri otrocih.
Ker je bilo pri tem vprašanju možnih več odgovorov, bom izpostavila kombinacije obkroženih odgovorov, ki so se največkrat pojavile. 34 % (to je 31) vzgojiteljic je obkrožilo vse odgovore razen odgovora f, da otroci uporabljajo narečje v času prehranjevanja, pri pogovoru z vrstniki, pri pogovoru z vzgojiteljico oz. vzgojiteljem, pri igri, vodenih dejavnostih in pri samostojnem pripovedovanju. 27 % (to je 24) vzgojiteljic je obkrožilo odgovore a, b, č in e, da otroci uporabljajo narečje v času prehranjevanja, pri pogovoru z vrstniki, pri igri in pri samostojnem pripovedovanju. 18 % (to je 16) vzgojiteljic je obkrožilo odgovora b in č, da otroci uporabljajo narečje pri pogovoru z vrstniki in pri igri. 7 % (to je 6) vzgojiteljic pa je obkrožilo odgovora a in e, da otroci uporabljajo narečje v času
Večina vzgojiteljic (86 %) je odgovorila, da otroci uporabljajo narečje pri pogovoru z vrstniki. 82 % vzgojiteljic je mnenja, da otroci uporabljajo narečje pri igri, 59 % jih meni, da otroci uporabljajo narečje v času prehranjevanja, 42 % vzgojiteljic je mnenja, da otroci govorijo v narečju, ko samostojno pripovedujejo, 38 % otrok uporablja narečje pri pogovoru z vzgojiteljico oz. vzgojiteljem, 22 % jih uporablja narečje pri vodenih dejavnostih, samo 7 % vzgojiteljic pa meni, da otroci nikoli ne uporabljajo narečja.
Zanimivo se mi je zdelo, da so tri vzgojiteljice obkrožile samo odgovor č (pri igri), štiri pa samo odgovor b, da otroci uporabljajo narečje samo pri pogovoru z vrstniki.
V desetem grafu bom prikazala, kdaj otroci najpogosteje uporabljajo narečje.
Graf 10: Govorni položaji, v katerih otroci najpogosteje uporabljajo narečje.
32 % vzgojiteljic meni, da otroci uporabljajo narečje pri igri, 19 %, da otroci uporabljajo narečje pri pogovorih z vrstniki (tudi z vzgojiteljico in s starši), 13 %, da otroci vedno uporabljajo narečje (tekom celega dneva), 10 %, da otroci govorijo narečno, ko obnavljajo zgodbe, ali sproščeno pripovedujejo, 8 %, da otroci uporabljajo narečje tako pri igri kot pri individualnem pogovoru, 3 %, da otroci nikoli ne uporabljajo narečja, 14 % vzgojiteljic pa na to vprašanje ni odgovorilo.
%
32
19 13
10 8 3
14
V enajstem grafu bom prikazala, kako pogosto vzgojiteljice spodbujajo otroke k uporabi knjižnega jezika.
Graf 11: Spodbujanje otrok k uporabi knjižnega jezika.
Večina vzgojiteljic (60 %) skoraj vedno spodbuja otroke k uporabi knjižnega jezika, 32 % vzgojiteljic vedno spodbuja otroke k uporabi knjižnega jezika, 8 % vzgojiteljic pa jih le redko spodbuja. Nobena vzgojiteljica ni obkrožila odgovora »nikoli«.
%
60
32
8 0
V dvanajstem grafu bom prikazala, kako vzgojiteljice spodbujajo otroke k uporabi knjižnega jezika.
Graf 12: Načini spodbujanja otrok k uporabi knjižnega jezika.
Ker je bilo pri tem vprašanju možnih več odgovorov, bom izpostavila kombinacije obkroženih odgovorov, ki so se največkrat pojavile. 26 % (to je 23) vzgojiteljic je obkrožilo odgovora b in d, da se izogibajo narečnim besedam in da otroke poučijo o tem, kdaj lahko govorijo narečno in kdaj morajo govoriti knjižno. 19 % (to je 17) vzgojiteljic je obkrožilo odgovore a, b in č, da otroka popravijo, ko uporabi narečno besedo, da se same izogibajo narečnim besedam in da otroke spodbujajo, da veliko govorijo in opisujejo.
Pri tem vprašanju je večina anketiranih vzgojiteljic (78 %) odgovorila, da otroke spodbujajo, da veliko govorijo in opisujejo, 52 % vzgojiteljic se izogiba narečnim besedam, 28 % vzgojiteljic otroke pouči o tem, kdaj lahko govorijo narečno in kdaj morajo govoriti knjižno, prav toliko (28 %) vzgojiteljic otroke popravi, ko uporabijo narečno besedo, le 12 % anketiranih vzgojiteljic pa govori samo knjižni jezik.
%
28
78
52
28
12