Raziskovalno vprašanje 1: Ali večina vzgojiteljic oz. vzgojiteljev uporablja narečje na sprehodih in pri individualnem pogovoru z otrokom?
Z raziskavo sem ugotovila, da večina vzgojiteljic oz. vzgojiteljev uporablja narečje na sprehodih in pri individualnem pogovoru z otrokom. To je jasno razvidno s sedmega grafa, saj je 47 vzgojiteljic (52 %) obkrožilo odgovor, da uporabljajo narečje pri individualnem pogovoru z otrokom, in 34 vzgojiteljic (38 %) je obkrožilo odgovor, da uporabljajo narečje na sprehodih.
Raziskovalno vprašanje 2: Ali večina otrok uporablja narečje pri pogovoru z vzgojiteljico oz.
vzgojiteljem in vrstniki ter pri igri?
Z raziskavo sem ugotovila, da večina otrok uporablja narečje pri pogovoru z vzgojiteljico oz.
vzgojiteljem in vrstniki ter pri igri. To je razvidno z devetega grafa, saj je 77 vzgojiteljic (86 %) odgovorilo, da otroci uporabljajo narečje pri pogovoru z vrstniki, 74 vzgojiteljic (82 %) je odgovorilo, da otroci uporabljajo narečje pri igri, in 34 vzgojiteljic (38 %) je obkrožilo odgovor, da otroci uporabljajo narečje pri pogovoru z vzgojiteljico oz. vzgojiteljem.
Raziskovalno vprašanje 3: Ali je raba narečja pogostejša v določenih urbanih ali ruralnih primorskih vrtcih?
Glede uporabe narečja v vaških ali mestnih vrtcih nisem opazila večje razlike. Večina vzgojiteljic je odgovorila, da skoraj vedno uporablja knjižni jezik in le redko narečja.
Raziskovalno vprašanje 4: Ali večina vzgojiteljic oz. vzgojiteljev spodbuja otroke k rabi knjižnega jezika?
Z raziskavo sem ugotovila, da večina vzgojiteljic spodbuja otroke k rabi knjižnega jezika. Z enajstega grafa je razvidno, da je kar 92 % anketiranih vzgojiteljic, ki spodbujajo otroke k rabi knjižnega jezika, le 8 % vzgojiteljic redko spodbuja otroke k rabi knjižnega jezika in nobena vzgojiteljica ni obkrožila odgovora, da nikoli ne spodbuja otrok k rabi knjižnega jezika.
6 SKLEPNE UGOTOVITVE
Empirična raziskava je potrdila, da večina vzgojiteljic oz. vzgojiteljev uporablja narečje na sprehodih in pri individualnem pogovoru z otrokom, da večina otrok uporablja narečje pri pogovoru z vzgojiteljico oz. vzgojiteljem in vrstniki, pri igri ter da večina vzgojiteljic spodbuja otroke k rabi knjižnega jezika.
Med pisanjem diplomskega dela sem bila zelo pozorna na govor otrok in vzgojiteljic v vrtcu.
Ugotovila sem, da večina otrok ne uporablja knjižnega jezika in da je pri njih zelo izrazito
Zanimivo se mi je zdelo, da je večina anketiranih vzgojiteljic (kar 92 %) pritrdila, da otroke spodbuja k uporabi knjižnega jezika. To dosežejo tako, da spodbujajo otroke, da veliko govorijo in opisujejo, da se same izogibajo narečnim besedam in da otroka, ki uporabi narečno besedo, popravijo.
Med proučevanjem literature sem zasledila raziskavo o vplivu narečja na pedagoški govor.
Raziskava je pokazala, da učitelji sploh ne opozarjajo in ne popravljajo učencev pri govoru.
Avtorica raziskave opozarja, da se učitelji premalo zavedajo svojega govora in ga posledično premalo nadzirajo. Iz posnetkov je razvidno, da tudi sami med učnimi urami uporabljajo narečne besede (Pregelj, 2013, str. 27–32). Tu moramo biti pozorni, kajti učitelj se mora zavedati okoliščin uporabe knjižnega jezika in narečja. Le tako bo mogoče znanje knjižnega jezika prenašati na mlajše generacije in ga nadgrajevati, znanje narečij pa ohranjati kot bogastvo kulturne dediščine slovenskega jezika.
Ob zaključku diplomskega dela me kot bodočo vzgojiteljico zanima, kako se bodo narečja skozi leta spreminjala, ali se bodo ohranjala, oz. kako pogosto se bodo pojavljala in posledično, kaj bo s knjižnim jezikom. Zanima me tudi to, če otroci, ki so priseljeni v drugo
okolje, še naprej uporabljajo svoje narečje ali se prilagodijo večini in prevzamejo njihovo narečje.
Glede na to, da že mediji zanemarjajo knjižni jezik, bomo morali prav vsi pripomoči k temu, da se bo jezik razvijal v pravo smer, k ohranjanju slovenskih besed, saj je vse več popačenih besed, angleških besed, slenga (predvsem sinhronizacije risank) ipd. Vsak človek mora prevzeti nase odgovornost za slovenski jezik. S slovenskim jezikom je vse v redu, govorci pa smo tisti, ki vplivamo na njegov razvoj. Menim, da bi bilo potrebno v prihodnje kakovostno poučevanje slovenskega jezika, ustrezno jezikovno načrtovanje, predvsem pa spoštovanje jezika. Učenci bi morali čim več pisati, učitelji pa pregledovati njihove spise in biti pri tem dosledni. Le tako se lahko otroci že zelo mladi naučijo pravilno uporabljati slovenski jezik, s tem pa prispevajo k njegovemu boljšemu razvoju oz. k njegovemu ohranjanju.
V vrtcu bi bilo treba spodbujati otroke k samostojnemu pripovedovanju, obnavljanju zgodb in predopismenjevanju.
Za konec pa še ena zanimiva misel, ki sem jo našla v knjigi: »Narečja niso le vir »napak«, ki jih je potrebno odpraviti.« (Zoltan, 2009, str. 499)
Pomembno se mi zdi, da otroci ločijo knjižni jezik od narečja, kljub temu pa se mi zdi prav, da otroci poznajo in uporabljajo narečje. Seveda morajo prepoznati situacije, kdaj in kje uporabljati knjižni jezik in kdaj lahko govorijo v narečju. Pri tem imamo veliko vlogo odrasli oz. vzgojitelji, ki smo otrokom zgled.
7 LITERATURA
Bahovec, E. D. in Bregar, K. G., (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS, d. d.
Bahovec, E. D., Bregar, K. G., Čas, M., Domicelj, M., Saje – Hribar, N., Japelj, B., ... in Vrščaj, D. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Bergant, M. in Koren, M. (1983). Naš malček: nega, vzgoja in razvoj otroka od rojstva do tretjega leta starosti. Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Bogatec, N., Ferluga Petronio, F., Gruden, Ž., Košuta, M., Mezgec, M. in Pertot, S. (2004).
The Slovene language in education in Italy. Leeuwarden: Mercator-Education.
Comrie, B., Matthews, S. in Polinsky, M. (1999). Atlas jezikov. Prevedla I. K. in A. Skubic.
Ljubljana: DZS, d. o. o.
Crystal, D. (1992). The Cambridge Encyclopedia of language. Cambridge: Cambridge University Press.
Davies, K. (2009). Naš malček: naravna vzgoja in skrb za vašega otroka. Tržič: Učila International.
Dolgan, M. (1983). Spoznavanje jezika. Ljubljana: Tiskarna Ljudske pravice.
Dular, J. in Korošec, T. (1994). Slovenski jezik 3. Ljubljana: Tiskarna Ljudske pravice.
Gradišnik, J. (1986). Naš jezik. Celovec: Založba Drava.
Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Založba Izolit.
Horvat, M. (2011). Leksika s pomenskega polja »bolezni« v primorski narečni skupini. V: G.
Filipi (ur.). Narečna prepletanja. Koper: Univerzitetna Založba Annales.
Kalin Golob, M., Komac, N. in Logar, N. (2007). O slovenskem jeziku. Ljubljana: Evropski parlament, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve.
Kalin Golob, M. (2008). Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenščini. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož, D. in Židan, S. (1999). Na pragu besedila 1. Ljubljana: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., … in Japelj Pavešić, B. (2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Založba Obzorja.
Kunst Gnamuš, O. (1992). Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, d. d.
Lipnik, J. (1993). Metodika govorne vzgoje. Maribor: Založba Obzorja.
Logar, T. (1993). Slovenska narečja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Logar, T. (1996). Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Inštitut za Slovenski jezik Frana Ramovša.
Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Mikolič, V., Bratina G. in Kalin Golob, M. (2007). Slovenščina na slovenskih univerzah. V:
E. Antončič (ur.). Dialogi. Maribor: Založba Aristej d. o . o.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2015). Učni načrti za obvezne učne predmete.
Pridobljeno 19. 2. 2015, s
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_s olstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/posodobljeni_ucni_nacrti_za_obvezne_predmete/
Nacionalna strokovna skupina. (2011). J. Krek in M. Metljak (ur.). Bela knjiga. Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo.
Novak Popov, I. (2009). Razmišljanje o sodobni narečni poeziji. V: V. Smole (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Pirih Svetina, N. (2005). Slovenščina kot tuji jezik. Domžale: Izolit.
Prebeg Vilke, M. (1995). Otrok in jeziki: materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana:
Sanjska knjiga.
Pregelj, A. (2013). Vpliv primorskega narečja na pedagoški govor v osnovni šoli. V: M.
Podsedenšek (ur.). Slovenščina v šoli. Ljubljana: Založba Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Saussure, F. de (1997). Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Prevedel Boštjan Turk.
Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij.
Skaza, J. (2010). Slovenska slovnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Skubic, D. (2004). Pedagoški govor v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Smole, V. (2007). Košnja in z njo povezano izrazje v slovenskih in makedonskih narečjih. V:
I. Orel (ur.). Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Smole, V. (2009). Pomen in vloga (slovenskih) narečij danes. V: V. Smole (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Stanonik, M. (2009). Slovenska narečna književnost. V: V. Smole (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Toporišič, J. (1994). Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Založba Obzorja.
Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Valh Lopert, A. (2013). Materinščina je narečje. V: M. Vugrinec (ur.). Bonbon. Maribor:
Časopisno-založniško podjetje Večer, d. d.
Zavod za zakonodajo Maribor. (2007). Učni jezik. Pridobljeno 21. 2. 2015, s https://zakonodaja.com/zakon/zofvi/3-clen-ucni-jezik
Zoltan, J. (2009). Narečje pri pouku slovenskega jezika kot materinščine. V: V. Smole (ur.).
Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Zorko, Z. (2008). Narečja so bogastvo. Ognjišče, št. 4. Ljubljana: Delo d. d.
Žagar, F. (2001). Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: Založba Obzorja.
Žele, A. (2009). Vsakdanje vloge ali vplivi krajevnega govora v lokalnih medijih. V: V.
Smole (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
8 PRILOGE
Anketni vprašalnik za vzgojiteljice oz. vzgojitelje predšolskih otrok.
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovane vzgojiteljice, spoštovani vzgojitelji!
Sem Martina Smerdelj, študentka tretjega letnika predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Pred vami je anonimen vprašalnik o rabi narečja v vrtcu. Rezultati, pridobljeni v raziskavi, bodo uporabljeni v diplomskem delu Raba narečja v primorskih vrtcih.
Prosim Vas, da na vsako vprašanje odgovorite iskreno, saj bom le tako ugotovila, ali in kako pogosto v vrtcu uporabljate narečje.
Že vnaprej se Vam zahvaljujem za sodelovanje in Vam želim še veliko uspehov pri Vašem delu.
Martina Smerdelj
VPRAŠALNIK O RABI NAREČJA V PRIMORSKIH VRTCIH
Obkrožite odgovor, za katerega ste se odločili. Pri 7., 9. in 12. vprašanju je možnih več odgovorov.
1. Spol
a) Moški.
b) Ženski.
2. Starost
a) 20–30.
b) 31–40.
c) 41–50.
č) 51 let in več.
3. Kje se nahaja vaš vrtec?
a) V mestu.
b) Na vasi.
4. Kdaj uporabljate knjižni jezik?
a) Vedno.
b) Skoraj vedno.
c) Redko.
č) Nikoli.
5. Kdaj uporabljate narečje?
a) Vedno.
b) Skoraj vedno.
c) Redko.
č) Nikoli.
6. Ali se formalni govorni položaj razlikuje od neformalnega govornega položaja?
Svoj odgovor utemeljite.
7. V katerem govornem položaju uporabljate narečje?
a) Pri prehranjevanju (zajtrku, malici, kosilu, popoldanski malici).
b) Pri vodenih dejavnostih (navodilih, pomoči).
c) Pri pripovedovanju pravljic.
č) Na sprehodih.
d) Pri individualnem pogovoru z otrokom.
e) Nikoli.
8. V katerem govornem položaju najpogosteje uporabljate narečje?
_________________________________________________________.
9. Kdaj otroci uporabljajo narečje?
a) Pri prehranjevanju (zajtrku, malici, kosilu, popoldanski malici).
b) Pri pogovoru z vrstniki.
c) Pri pogovoru z vzgojiteljico oz. vzgojiteljem.
č) Pri igri.
d) Pri vodenih dejavnostih.
e) Pri samostojnem pripovedovanju.
f) Nikoli.
10. Kdaj otroci najpogosteje uporabljajo narečje?
__________________________________________.
11. Ali spodbujate otroke k uporabi knjižnega jezika?
a) Da, vedno.
b) Da, skoraj vedno.
c) Redko.
č) Ne, nikoli.
12. Kako spodbujate otroke k uporabi knjižnega jezika?
a) Ko otrok uporabi narečno besedo, ga popravim.
b) Izogibam se narečnim besedam.
c) Govorim samo knjižni jezik.
č) Otroke spodbujam, da veliko govorijo in opisujejo.
d) Poučim jih o tem, kdaj lahko govorijo narečno in kdaj morajo govoriti knjižno.