Povprašali smo jih o prehrani, fizični aktivnosti, stresu, prostem času, spanju in varčevalnih navadah. Spraševali smo jih tudi o uporabi rokovnikov; zakaj jih ali zakaj jih ne uporabljajo.
Drugi del ankete smo namenili izdelanemu organizacijskemu dnevniku. Zanimalo nas je, kateri vključeni elementi se anketirancem zdijo uporabni. Spraševali smo jih o funkcionalnosti ter obsežnosti organizacijskega dnevnika in poizvedeli, če bi ga glede na funkcionalnost ali izgled kupili.
Pregled podatkov je razdeljen na dva dela. Prvi del zajema 16 vprašanj, ki so nam pomagala pri izdelavi organizacijskega dnevnika, drugi del pa zajema 13 vprašanj o izdelanem organizacijskem dnevniku.
3.3 IZDELAVA ORGANIZACIJSKEGA DNEVNIKA
Najprej smo se morali vprašati, komu bo organizacijski dnevnik namenjen, da smo na podlagi tega dobili navdih in smernice za izdelavo. Odločili smo se, da bo organizacijski dnevnik po oblikovanju in ilustracijah primarno namenjem ženskam, po uporabnosti pa vsem, ki si želijo beželiti navade ali se naučiti novih. Organizacijski dnevnik smo želeli narediti v stilu »vintage« z nekoliko bolj nevtralnimi barvami in vzorci, ki so v grafičnem oblikovanju prevladovali vse od 30. pa do 60. let. Odločiti smo se morali, kaj bo predstavljalo glavne elemente v organizacijskem dnevniku. Ilustracija bo predstavljala glavne prehode med meseci, barva, ki jo bomo črpali iz ilustracij, pa bo ločevala grafiko med meseci. Kaligrafija bo služila predvsem za okras in hierarhijo. Glavni elementi (ilustracija, barva in kaligrafija) so bili smernice, na podlagi katerih smo pripravili oblikovne rešitve. Te se bodo logično ponavljale v organizacijskem dnevniku. Odločili smo se, da bo organizacijski dnevnik velikosti A5 (14,8 × 21,0 cm).
3.3.1 Ilustracija
Za ilustracije smo navdih črpali predvsem iz starejših revij, kot so Vogue in Vanity Fair, pa tudi raznih slik, ki so se skladale s temo. Te pa smo zasledili na socialnem omrežju Pinterest in Instagram. Po naboru fotografij smo se morali odločiti, katere se bodo najbolje skladale s temo našega dnevnika. Ker smo vedeli, da nam bodo ilustracije predstavljale večje prehode med meseci, smo morali pomisliti na to, kako se bodo lahko tematsko povezale z določenim mesecem.
Temi organizacijskega dnevnika smo se približali predvsem z oblačili in modnimi dodatki iz obdobja Art Deco (30. leta) in vse do 60. let. Stil, ki ga bomo uporabili za izdelavo ilustracij, pa je abstraktni stil animiranih filmov, saj je nevtralen in se lahko prilagodi marsikateremu stilu oblikovanja.
Za izdelavo ilustracij bomo uporabili tablico Apple iPad Pro s pisalom Apple in program Procreate. Za to grafično tablico smo se odločili, ker ima najboljšo odzivnost svinčnika, za program pa zato, ker nam nudi veliko različnih načinov pisal in mešalnih načinov. Dimenzije ilustracij so A4 (21,0 × 29,7 cm) z ločljivostjo 300 dpi (angl. dots per inch), kar zagotavlja ustrezno ločljivost ob natisu.
Izbrati smo morali pisala, s katerimi bomo dobili željen oziroma najboljši možni rezultat. Pisala Ink Bleed in Bonobo Brush sta se nam za naše ilustracije zdela najprimernejša. Ink Bleed ima nežno teksturo in nam je služil za izrisovanje oblik, Bonobo Brush pa ima zelo nežno, ampak dovolj opazno teksturo, ki nam je služila predvsem pri senčenju.
Izdelava vseh ilustracij je potekala po istem postopku (slika 20):
• skica,
• natančen izris skice,
• barvanje,
• senčenje,
• dodajanje detajlov.
Slika 20: Proces izdelave ilustracije (od inspiracije do izdelka)
V programu Procreate smo najprej naredili dve plasti, eno za referenčno sliko in eno za skico. Skica je bila osnova za vsako ilustracijo, tukaj smo lahko veliko stvari spreminjali in dodajali. Sprva smo se lotili risanja osrednjega lika vsake ilustracije, žensko v »vintage« oblačilih. Nato je sledila še skica ozadja. Da smo ilustracije poosebili, smo včasih dodali kakšen detajl ali ga spremenili.
Ko je bila skica dovolj natančna, smo lahko začeli z izrisom, ki nam je pomagal pri definiranju oblik in natančnemu izrisu detajlov. Prav tako nam je izris zelo pomagal pri naslednjem koraku – barvanju. Pri obeh korakih smo si pomagali s funkcijo Stream Line. Ta nam je omogočila, da so linije potekale bolj aerodinamično in s tem nemirnost roke pri risanju linij ni bila opazna.
Pri postopku barvanja smo morali biti zelo previdni, da smo vsak element oziroma obliko postavili v svojo plast.
To nam je služilo pri senčenju, kjer smo v plasti nad glavnim elementom naredili masko, ki je risala zgolj po izrisani obliki. Tej plasti smo lahko tudi določili razne mešalne načine, ki so se skladali z našimi ilustracijami.
Največkrat smo uporabili mešalni način Multiply, ki nam je omogočil, da so se vse sence prilagodile barvi glavnega elementa. Sence so bile bistven del vsake ilustracije, saj so s konveksnimi in konkavnimi oblikami ustvarile prostor.
Pri zadnjem koraku, dodajanju detajlov, smo se osredotočili predvsem na svetlobo in barve. Svetloba je bila ena izmed najpomembnejših elementov v ilustraciji, saj je poleg senc dodala še eno dimenzijo in vse elemente v ilustraciji med seboj povezala v enoto.
Vsakič smo se morali osredotočiti, s katere strani svetloba prihaja, da smo lahko določili nasebne in odsebne sence ter osvetlili dele, na katere je svetloba padla. Za svetlobni učinek smo velikokrat uporabili mešalni način Add, ki je svetlobo s sijajnim učinkom še bolj poudaril.
Soočili smo se tudi z dodajanjem tekstur, ki so nam ob končnem rezultatu podale informacijo o tem, iz kakšnega materiala je določen element. Če je bilo potrebno, smo spremenili še barvo elementov, dodali detajl, sijaj ali senco, da smo poudarili kontraste.
3.3.2 Kaligrafija
Pri določanju kaligrafije so nam inspiracijo predstavljale predvsem že narejene ilustracije. Odločili smo se, da bo kaligrafija enodebelinska in kar se da razgibana. Za to smo se odločili, ker komplicirana ilustracija in stilizirana kaligrafija med seboj tvorita lep kontrast in odstopata ena od druge. Odločili smo se, da bo kaligrafija razgibana, ker se v ilustracijah dogaja neko premikanje in bosta med seboj na ta način povezani, četudi če ne stojita skupaj na strani. Prav tako naša pisava ne bo imela majuskul, ker bomo pri oblikovanju organizacijskega dnevnika prihranili prostor na strani. Hkrati pa smo se držali pravila, da kaligrafijo kar se da poenostavimo v kontrastu z ilustracijo.
Pisavo smo želeli uporabiti na mestih, kjer ilustracije ni, zato da nam tiste strani popestri. V kaligrafiji bodo zapisani vsi meseci in večji naslovi poglavij, ki so vključeni v organizacijskem dnevniku.
Za izdelavo kaligrafije smo najprej uporabili program Procreate na grafični tablici Apple iPad Pro, za poznejše vektoriziranje pa program Adobe Illustrator. Uporabili smo dimenzijo A5 (14,8 × 21,0 cm) z resolucijo 300 dpi.
Za to dimenzijo smo se odločili predvsem zato, ker lahko določimo debelino pisave in razmak, razgibanost med črkami glede na format organizacijskega dnevnika. Delo smo začeli tako, da smo si v programu Procreate vklopili možnost za mrežo na formatu. Ta nam je služila za določanje okvirne višine črk in podaljška navzgor in navzdol. Pomagali smo si s funkcijo Drawing Assist, da so pomožne linije potekale ravno. Nato smo lahko začeli z izbiro pisala, ki ga bomo uporabili za pisanje. Ker smo želeli nekaj zelo enostavnega, smo za to uporabili pisalo Monoline. To pisalo je enodebelinsko in ne spreminja debeline glede na pritisk. Tudi tukaj smo si pomagali s funkcijo Stream Line, ki je odporna na tresenje naše roke. Začeli smo lahko s preizkusom različnih verzij kaligrafije, ki so se nam zdele primerne (slika 21) in odločili smo se za najbolj razgibano pisavo. Ta se nam je zdela najbolj zanimiva in pestra, hkrati pa se je najbolje skladala z ilustracijami in bila je berljiva.
Slika 21: Prikaz delovnega okolja programa Procreate in treh različic kaligrafije
Sledilo je pisanje vseh mescev in naslovov, ki bodo vključeni v organizacijskem dnevniku. Pozorni smo morali biti na to, da je bil vsak naslov ali mesec napisan na svojem sloju.
Po končanem pisanju smo lahko s pomočjo programa Procreate vse plasti izvozili v lastni datoteki PNG. Vsako posebej smo odprli v programu Adobe Illustrator in besedo napis vektorizirali s funkcijo Image Trace. Za vektoriziranje smo se odločili zato, da pri povečanju ali pomanjšanju besede ne izgubijo kakovosti.
3.3.3 Oblikovanje organizacijskega dnevnika
Ključna stvar našega organizacijskega dnevnika bodo organizacijski ključi, s katerimi si bo uporabnik lahko smiselno in lažje beležil dogodke, opravila, rojstne dneve in pomembne reči. Navdih smo črpali predvsem iz dnevnika Bullet Journal, le da smo ikonografijo nekoliko prilagodili in dodali nekatere organizacijske ključe [64]. Odločili smo se tudi, da bo dnevnik vseboval že vstavljeno kazalo za hitrejšo uporabo.
Temelje za postavitev strani nam je predstavljala ponovljivost, saj se bodo na podlagi tega uporabniki organizacijskega dnevnika hitreje naučili, kako ga uporabljati [65]. Dnevnik Bullet Journal nam je pri postavitvi elementov zelo pomagal, saj smo lahko opazili oblikovalske trende v razmerju z uporabnostjo [64].
Najpomembnejši del je predstavljala uskladitev uporabnosti z dekoracijo, da strani, na katerih ne bo ilustracij, ne bodo puste. V ta namen smo se odločili, da si bomo izbrali samo en vzorec, ki se bo ponavljal čez celoten dnevnik. Prav tako pa bomo organizacijski dnevnik popestrili s tem, da bo vsak mesec vseboval vzorce in kaligrafijo v drugačni barvi. S tem si bomo zagotovili več prostora za beleženje. Zadnje strani organizacijskega dnevnika smo želeli posvetiti navodilom za raševanje za lažje razumevanje organizacijskih ključev in beleženja navad.
Inspiracija za oblikovanje in barve je izhajala iz naših ilustracij. Želeli smo vključiti vzorce in barve, ki se skladajo z izbrano temo, le da te stiliziramo za boljšo preglednost. Idejo za oblikovanje vzorcev smo črpali iz platnice knjige Great Gatsby (avtor: F. Scott Fitzgerald) [66]. Ker je dogajanje v knjigi postavljeno v 30. leta, je temu prilagojeno tudi oblikovanje platnice, kjer prevladujejo linije različnih širin.
Te smo želeli v organizacijski dnevnik vključiti v obliki okvirjev in okrasnih detajlov. Za osnovno smo izbrali nevtralno rjavo barvo, da bodo ilustracije izstopale, skozi organizacijski dnevnik pa ji bomo spreminjali nasičenost. Temi organizacijskega dnevnika smo želeli prilagoditi tudi odtenek papirja, ki je bež barve. Barve kaligrafije in vzorcev pa smo črpali neposredno iz ilustracij.
V organizacijski dnevnik smo želeli vključiti tudi beleženje navad. Pomembno se nam je zdelo, da uporabniku pustimo prostor za sledenje svojim, personaliziranim navadam, hkrati pa smo želeli vključiti navade, ki so problematične med Slovenci [36].
Izdelava je potekala v programu Adobe InDesign, kjer smo določili velikost dnevnika, A5 (14,8 × 21,0 cm). Pri nastavljanju lastnosti na strani smo morali vklopiti funkcijo Facing Pages, da smo dobili simulacijo knjige. Ker bo dnevnik lepljen na hrbtu, smo morali notranje robove strani nekoliko bolj povečati kot zunanje. S tem smo si zagotovili, da bo viden vsak element kljub izgubi prostora pri vezavi. Vključiti smo morali dodatke za porezavo, zato da pri rezanju ne bi dobili belih robov. Da bi izdelovanje organizacijskega dnevnika potekalo čim hitreje, smo uporabili funkcijo Master Pages. Ta funkcija nam omogoča, da si uredimo karakteristike strani, ki jih lahko dodelimo določeni strani v dnevniku. Za hitrejše izdelovanje organizacijskega dnevnika smo uporabljali tudi plasti.
Oblikovanje vzorcev je potekalo zelo enostavno, saj ima program Adobe InDesign vgrajeno funkcijo, ki omogoča, da so lahko linije različno oblikovane. Izbrali smo različico Thick-Thin, ki nam je dala najboljši možen rezultat in se sklada s temo organizacijskega dnevnika.
Določiti smo morali tudi sekundarno pisavo, ki nam bo služila pri koledarjih in manjših zapisih. Izbrali smo pisavo Bodoni 72, različico Book, saj je dovolj nevtralna in klasična, ampak še vedno dovolj razgibana z dvodebelinskimi linijami in serifi.
Najprej smo oblikovali platnico – ta vsebuje ilustracijo in kaligrafijo, ki smo jo vektorizirano kopirali iz programa Adobe Illustrator. Za sijajni učinek kaligrafije smo uporabili mešalni način Overlay, ki se približa barvam v ozadju, hkrati pa smo za boljšo čitljivost uporabili senco.
Sledilo je oblikovanje veznih listov, ki imajo vključeno okrasno grafiko in polje, kjer lahko uporabnik zapiše, komu ta dnevnik pripada. Temu sta sledili dve strani za kazalo, ki ga bomo dodali nazadnje, ko bomo končali z oblikovanjem vseh strani v organizacijskem dnevniku.
Ker je organizacijski dnevnik vezan s knjižno vezavo, smo morali oblikovati tudi hrbet. V programu smo naredili novo stran in ji zmanjšali širino. Vključili smo tipografijo in vzorec. Oba grafična elementa sta rjave barve.
Sledi stran z organizacijskimi ključi, kjer je vključen vzorec ter ikonografija organizacijskih ključev. Znak za opravilo je kvadrat, ta pa ima še štiri dodatne, organizacijske možnosti; začeto, opravljeno, prestavljeno in odpovedano opravilo. Dogodki so narejeni po istem sistemu, le da znak za dogodek predstavlja prazen krog.
Dodali smo še dva organizacijska ključa, in sicer ikona za darilo, ki pomeni rojstni dan, in ikona klicaja, ki pomeni, da je stvar pomembna.
Lotili smo se postavljanja letnega pregleda, kjer bodo na štirih straneh vključeni razporedi vseh mesecev za leto 2021, zraven pa bo prostor za beleženje, na vseh straneh pa smo vključili vzorce. Za izdelavo manjših koledarjev smo uporabili funkcijo za izdelovanje tabel. Določiti smo morali kolone in vrstice glede na mesec, na to pa smo lahko začeli z vstavljanjem številk. Nad vsak koledar smo vstavili tudi tipografijo, ki je vsebovalo ime meseca.
Za lepši izgled smo strani zrcalili, tako da je znotraj strani prostor za zapise, ob robovih strani pa so koledarji.
Naslednji strani sta namenjeni letnim ciljem v letu 2021. Za popestritev strani smo naslov ločili na pregibu in uporabili kaligrafijo, sekundarno pisavo ter vzorce. Nazadnje smo na strani dodali še prostor za beleženje.
Začetne strani, vse do prvega meseca, so oblikovane samo z rjavo barvo. Tej smo spreminjali nasičenost, zato da smo s tem izrazili hierarhijo.
Sledilo je postavljanje strani, ki bodo vsebovale prehode mesecev. Na desno stran smo postavili ilustracijo, na levi pa smo celotno stran prevlekli z barvo, ki se je skladala z ilustracijo. Na sredino te strani smo vključili še manjši koledar tistega mesca. Izdelani strani smo kopirali in prilagodili določenemu mesecu. Spreminjati smo morali ilustracije, koledarje na levi strani in tudi barvo, ki se je morala skladati z ilustracijo tistega meseca.
Pozorni smo morali biti na to, da smo vsem ilustracijam, s pomočjo programa Adobe Photoshop, spremenili barvni prostor v CMYK, saj so na ta način pripravljene za tiskanje.
Lotili smo se postavljanja koledarja za hiter pregled meseca. Za izdelavo smo si pomagali s funkcijo za izdelavo tabel. Naredili smo tri kolone in glede na mesec primerno število vrstic. V prvo kolono smo vpisali številke, v drugo pa začetno črko vsakega dneva. Da pa se bo uporabnik lažje organiziral, smo črte v tabeli odebelili pri vsakem vikendu. Tretjo kolono smo razpotegnili do notranjega roba lista, da bo imel uporabnik čim več prostora za pisanje. Prvi dve tabeli smo od tretje ločili z vzorcem. Na vrhu vsakega mesečnega koledarja je vstavljena tudi kaligrafija z imenom meseca. Mesečni koledar je vedno postavljen na levi strani, na desni pa so vključeni stolpci za beleženje teže, počutja, denarja, opomnikov in opravil. Stolpca, kjer si uporabnik beleži težo in denar, sta narejena po istem principu. Vsak prvi in zadnji dan v mesecu si uporabnik zabeleži težo ali vsoto denarja in izračuna razliko. Stolpca za vpisovanje opomnikov in opravil sta popolnoma enaka in vključujeta prostor za zapis, na vrhu pa naslov (slika 22).
Slika 22: Izdelovanje organizacijskega dnevnika in delovno okolje InDesign
Naslednji strani vključujeta sledilce za zdravo hrano, telovadbo, umivanje zob, počutje in spanje. Za te navade smo se odločili glede na raziskavo NIJZ [36]. Na levi strani smo vključili manjše sledilce in za izdelavo uporabili manjše koledarje. Na strani je vključenih šest sledilcev. Trije sledilci so prilagojeni raziskavi NIJZ, ostali trije pa nimajo določenih navad, da si lahko uporabnik navade personalizira [36].
Na strani je vključen tudi sledilec počutja, ki se povezuje s prejšnjo stranjo za hiter pregled meseca. Kot vsi ostali sledilci navad je tudi sledilec počutja sestavljen iz manjšega koledarja, ki ima ob strani ikonografijo. S pomočjo te naj bi uporabnik sledilec reševal. Ikone smo ponovno izrisali v programu InDesign, te pa vključujejo ikono za dobro, srednje in slabo počutje.
Sledilec spanja je narejen na podoben način kot mesečni koledar. Na levi strani so številke za dni v mesecu in označeni vikendi, na vrhu iz leve proti desni pa so napisane številke, ki ponazarjajo ure v dnevu. Obe strani imata na vrhu s kaligrafijo zapisane naslove.
Sledila je postavitev strani za tedenski pregled. Tedenski koledar smo izdelali s pomočjo funkcije za izdelovanje tabel, uporabili smo sekundarno pisavo in primerno nasičenost barve. Ta koledar bo na levi strani, na desni strani pa smo vključili veliko prostora za zapisovanje opravil, opomnikov, dogodkov ter opravil za naslednji teden. Na sredini te strani je vključen manjši koledar, v katerem je označeno, kateri teden v mesecu je. Stran je narejena z uporabo linij, tako da med seboj loči prostore za zapisovanje. Kaligrafije v tedenske preglede nismo vstavljali, saj smo želeli uporabniku omogočiti čim več prostora za beleženje.
Zadnja stran vsakega meseca je namenjena beležki, dnevniku ali različnim zapisom. Oblikovana je enako kot stran za zapis letnih ciljev, le da smo prilagodili barvo glede na mesec, pisavo in vzorce. Vse strani, ki sestavljajo mesečni pregled, smo kopirali in z barvami in kaligrafijo prilagodili naslednjemu mesecu.
Pri oblikovanju navodil za reševanje smo izbrali bele liste, kopirali pa smo mesečni pregled in sledilec navad iz postavitve za mesec januar. Mesec januar smo izbrali zato, ker se v organizacijskem dnevniku pojavi prvi. Za oblikovanje teh strani smo izbrali črno barvo različne nasičenosti za besedila in grafike, za simulacijo reševanja pa smo uporabili močno rdečo barvo. Sledila sta še dva vezna lista, ki sta bež barve in vsebujeta vzorec.
Na zadnjo platnico smo vstavili skico ilustracije iz prve platnice. To smo prezrcalili zato, da ko organizacijski dnevnik zapremo, motiva gledata v isto smer. Nazadnje smo vstavili paginacijo, da smo lahko dodali še kazalo.
Ko smo z oblikovanjem in vstavljanjem besedil končali, smo datoteko podvojili in jo ponovno odprli v programu Adobe InDesign. V novi datoteki smo vsako stran posebej vektorizirali, da pri tiskanju ne pride do popačenja.
Prav tako smo morali biti pozorni na to, da so bile vse barve in ilustracije v barvnem prostoru CMYK. Pri izvažanju smo morali označiti oznake za porezavo, oznake izven formata organizacijskega dnevnika ter tiskarske kline in barve. Izvožena datoteka pa je formata PDF.
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
V naslednjih poglavjih so zapisane ugotovitve eksperimentalnega dela. Predstavljeni so rezultati raziskave trga v Sloveniji in v tujini, rezultati ankete, predstavljen pa je tudi končni produkt izdelave organizacijskega dnevnika.
4.1 REZULTATI RAZISKAVE ROKOVNIKOV IN DNEVNIKOV
V Sloveniji se večinoma pojavljajo dnevni, tedenski in letni rokovniki. Razlikujejo se po funkcionalnosti,
V Sloveniji se večinoma pojavljajo dnevni, tedenski in letni rokovniki. Razlikujejo se po funkcionalnosti,