Naslednji strani vključujeta sledilce za zdravo hrano, telovadbo, umivanje zob, počutje in spanje. Za te navade smo se odločili glede na raziskavo NIJZ [36]. Na levi strani smo vključili manjše sledilce in za izdelavo uporabili manjše koledarje. Na strani je vključenih šest sledilcev. Trije sledilci so prilagojeni raziskavi NIJZ, ostali trije pa nimajo določenih navad, da si lahko uporabnik navade personalizira [36].
Na strani je vključen tudi sledilec počutja, ki se povezuje s prejšnjo stranjo za hiter pregled meseca. Kot vsi ostali sledilci navad je tudi sledilec počutja sestavljen iz manjšega koledarja, ki ima ob strani ikonografijo. S pomočjo te naj bi uporabnik sledilec reševal. Ikone smo ponovno izrisali v programu InDesign, te pa vključujejo ikono za dobro, srednje in slabo počutje.
Sledilec spanja je narejen na podoben način kot mesečni koledar. Na levi strani so številke za dni v mesecu in označeni vikendi, na vrhu iz leve proti desni pa so napisane številke, ki ponazarjajo ure v dnevu. Obe strani imata na vrhu s kaligrafijo zapisane naslove.
Sledila je postavitev strani za tedenski pregled. Tedenski koledar smo izdelali s pomočjo funkcije za izdelovanje tabel, uporabili smo sekundarno pisavo in primerno nasičenost barve. Ta koledar bo na levi strani, na desni strani pa smo vključili veliko prostora za zapisovanje opravil, opomnikov, dogodkov ter opravil za naslednji teden. Na sredini te strani je vključen manjši koledar, v katerem je označeno, kateri teden v mesecu je. Stran je narejena z uporabo linij, tako da med seboj loči prostore za zapisovanje. Kaligrafije v tedenske preglede nismo vstavljali, saj smo želeli uporabniku omogočiti čim več prostora za beleženje.
Zadnja stran vsakega meseca je namenjena beležki, dnevniku ali različnim zapisom. Oblikovana je enako kot stran za zapis letnih ciljev, le da smo prilagodili barvo glede na mesec, pisavo in vzorce. Vse strani, ki sestavljajo mesečni pregled, smo kopirali in z barvami in kaligrafijo prilagodili naslednjemu mesecu.
Pri oblikovanju navodil za reševanje smo izbrali bele liste, kopirali pa smo mesečni pregled in sledilec navad iz postavitve za mesec januar. Mesec januar smo izbrali zato, ker se v organizacijskem dnevniku pojavi prvi. Za oblikovanje teh strani smo izbrali črno barvo različne nasičenosti za besedila in grafike, za simulacijo reševanja pa smo uporabili močno rdečo barvo. Sledila sta še dva vezna lista, ki sta bež barve in vsebujeta vzorec.
Na zadnjo platnico smo vstavili skico ilustracije iz prve platnice. To smo prezrcalili zato, da ko organizacijski dnevnik zapremo, motiva gledata v isto smer. Nazadnje smo vstavili paginacijo, da smo lahko dodali še kazalo.
Ko smo z oblikovanjem in vstavljanjem besedil končali, smo datoteko podvojili in jo ponovno odprli v programu Adobe InDesign. V novi datoteki smo vsako stran posebej vektorizirali, da pri tiskanju ne pride do popačenja.
Prav tako smo morali biti pozorni na to, da so bile vse barve in ilustracije v barvnem prostoru CMYK. Pri izvažanju smo morali označiti oznake za porezavo, oznake izven formata organizacijskega dnevnika ter tiskarske kline in barve. Izvožena datoteka pa je formata PDF.
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
V naslednjih poglavjih so zapisane ugotovitve eksperimentalnega dela. Predstavljeni so rezultati raziskave trga v Sloveniji in v tujini, rezultati ankete, predstavljen pa je tudi končni produkt izdelave organizacijskega dnevnika.
4.1 REZULTATI RAZISKAVE ROKOVNIKOV IN DNEVNIKOV
V Sloveniji se večinoma pojavljajo dnevni, tedenski in letni rokovniki. Razlikujejo se po funkcionalnosti, papirju, materialu in načinu vezave. Rokovniki slovenskih proizvajalcev so v slovenskem in angleškem jeziku, v nekaterih rokovnikih je vključena tudi vsebina dnevnikov in beleženja navad. Cene so razmeroma enake, vendar se povišajo s funkcionalnostjo in inovativnostjo rokovnika.
Rokovniki po svetu so različno oblikovani in ni več nujno, da so klasične, knjižne oblike. Materiali so odvisni od funkcionalnosti in načina uporabe rokovnika, vezava je knjižna ali spiralna, prav tako pa je možno zapisovanje z digitalnimi napravami. Tudi v tujini je vključeno beleženje navad ter opravil in tako kot v Sloveniji je možno opaziti letne, mesečne in tedenske razporede. Izjema so dnevni razporedi, ki so večkrat uporabljeni v tujini. Cene se, podobno kot v Sloveniji, razlikujejo glede na funkcionalnost, izgled in material, s katerim je bil rokovnik izdelan.
V Sloveniji je možno opaziti kar nekaj dnevnikov, s katerimi si lahko beležimo različne dogodke in mejnike v življenju. Nekateri so na voljo v slovenskem ali angleškem jeziku, prav tako pa je možno opaziti mehko, knjižno in spiralno vezavo. Oblikovanje platnic je večinoma bolj pestro kot oblikovanje vsebine, za platnice so uporabljene žive barve in grafični elementi, v notranjosti pa je mogoče opaziti večinoma črne barve in manj grafičnih elementov. Cene dnevnikov so v večini enake. V tujini je mogoče opaziti različne dnevnike z različno vsebino, ki je podobna slovenskim ustvarjalcem. Na voljo so dnevniki za določene priložnosti z izjemo dnevnika Bullet Journal, ki združuje vsebino rokovnika in dnevnika, zato ga je mogoče uporabiti za karkoli. Tudi po svetu se pojavljajo bolj okrašene, pestre platnice, notranjost pa je precej minimalistična in ustvarjena s črnimi obrobami, linijami in tipografijo, uporabljena je večinoma knjižna vezava. Cene se razlikujejo glede na funkcionalnost, izgled in materiale, s katerimi so bili dnevniki narejeni.
4.2 REZULTATI ANKETE
Z anketo smo ugotovili, kaj predvsem mlajšim pomeni organizacija. Večini organizacija pomeni sestavo in ureditev časa, sami sebe pa so večinoma označili za organizirane. Kljub temu je možno opaziti nezdrave navade, ki so posledica neorganizacije. To so dokaj nezdrave prehranjevalne navade, nizka fizična aktivnost, občutek stresa, primankovanje prostega časa in primanjkovanje časa za počitek. Vse te navade bi bilo možno delno izboljšati z boljšo organizacijo, ki vpliva na vedenjske navade. Slabše vedenjske navade, ki vplivajo na fizično zdravje, imajo po večini moški, slabše vedenjske navade, ki vplivajo na mentalno zdravje, pa ženske. Oboji so precej varčni.
Raziskava nam je pokazala, da kar nekaj ljudi uporablja rokovnike. Uporabljajo jih predvsem zaradi lažjega pregleda opravil, izbirajo pa jih glede na funkcionalnost.
Del ankete, ki je bil namenjen našemu organizacijskem dnevniku, je pokazal, da se večini zdijo organizacijski ključi, strani z letnimi cilji, manjši pregled leta po mesecih, večji prehodi med meseci, koledarji na začetku meseca ter stolpci za beleženje in strani za zapise precej uporabni. Neuporabni so se jim zdeli stolpci za hiter pregled mesca, ki vključujejo informacije o telesni teži, denarju, volji in počutju ter beleženje navad in spanja. Ti rezultati so bili pričakovani, saj smo vsebino prilagodili raziskavi NIJZ in v organizacijski dnevnik vključili problematične vedenjske vzorce Slovencev. Z organizacijskim dnevnikom bi uporabnika naučili novih navad, ga spoznali s slabimi navadami in spodbudili k temu, da jih izboljša. Veliki večini se organizacijski dnevnik zdi pregleden, kar nekaj pa bi ga po funkcionalnosti in izgledu tudi kupilo.
4.2.1 Rezultati prvega dela ankete
Od 101 anketiranca je bilo 76,2 % žensk in 23,8% moških (slika 23). Prevladovala je starostna skupina od 9 do 20 let z 49,5 %. Sledila ji je starostna skupina od 21 do 30 let s 43,6 %. Nato sledita starostni skupini 31 do 40 let z 1 % in 50 let ali več s 5,9 %. V starostni skupini od 41 do 50 let ni bilo nikogar (slika 24).
Slika 23: Anketiranci po spolu Slika 24: Anketiranci po starosti