Mnenja in argumenti poslancev političnih strank

V tem poglavju sem analiziral mnenja in argumente poslancev političnih strank, kot so jih predstavili na 55. izredni seji Državnega zbora, ki je potekala 29. decembra 2020 v Državnem zboru Republike Slovenije (Besedilo 55. izredne seje Državnega zbora, 2020)⁶, kjer so sprejemali spremembo Zakona o delovnih razmerjih, vključno z drugimi spremembami, ki jih je prinesel proti-koronski paket 7. Gre za prvo konkretno razpravo, kjer je lahko opozicija

6 55. izredna seja Državnega zbora Republike Slovenije, ki je potekala 29. 12. 2020.

70,52 14,17

11,53 1,98 1,8

RAZLOGI ZA UPOKOJEVANJE V SLOVENIJI LETA 2011

Izpolnil pogoje za starostno pokojnino

ponujena možnost predčasne upokojitve (spodbude ali bonusi) zdravstveni razlogi

postal presežni delavec drugo

36

izpostavila dvome glede spremembe zakona. Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Jože Tanko, Tina Heferle ter Branko Simonovič, začela pa se je ob 11. uri.

Luka Kordiš, iz stranke Levica, je mnenja, da gre za napad na delavske pravice. Pravi, da je to ukrep, ki omogoča delodajalcem prihranek, delavci pa bodo v starosti oropani poštenega prejemka. Delavci po mnenju Kordiša prejemajo visoke dodatke za delovno dobo, ki se jih bodo delodajalci lahko z upokojitvijo teh delavcev znebili, zaposlili bodo pa nekoga mlajšega. Vse skupaj pa bi stalo državo, saj bodo upokojeni prejemali starostno namesto poklice pokojnine.

Violeta Tomić prav tako iz stranke Levica, je dodala še argument, da gre za ustvarjanje konflikta med mladimi in starimi. Ukrep naj bi bil enostranski, upokojenec pa ni deležen normalne pokojnine in ni odpuščen po svoji krivdi (prav tam).

Podobno stališče so imeli tudi v stranki Liste Marjana Šarca, ki prav tako sestavlja opozicijo.

Poslanka Jerca Korče, iz Liste Marjana Šarca, je mnenja, da sprememba zakona ustvarja konflikt med mladimi in starejšimi, v tej državi pa potrebujemo oboje; tako energijo in zagnanost mladih, kot izkušnje starejših. Ne strinja se s trditvijo, da mladi ne dobijo zaposlitve zaradi starejših. Poslanec Janko Moderndorfer, prav tako iz Liste Marjana Šarca je dodal ekonomski argument prosti spremembi zakona. Po njegovem mnenju bo sprememba zakona močno vplivala na fiskalno politiko, kar naj bi povedal tudi fiskalni svet. Moderndorfer ne verjame, da gre za solidarnostni ukrep in se ne strinja s pošiljanjem zdravih, aktivnih in sposobnih ljudi v penzijo. To naj bi obremenilo proračun, ne bo pa prineslo mladim novih zaposlitev (prav tam).

Predrag Bakovič, iz Socialnih demokratov se strinja, da bi morali spremembo zakona črtati iz paketa. Bakovič je mnenja, da je sprememba zakona dobra priložnost za menjave kadra, ki vladajočim ni politično naklonjen in je moteč. Pravi, da bi lahko tako prisilno upokojili tiste, ki morda nasprotujejo trenutni politiki in tem ukrepom. Meni, da gre za preveliko skušnjavo, ki mora biti umaknjena iz zakona (prav tam).

Jožef Lenart, iz Slovenske demokratske stranke, ki je del koalicije pa pravi, da je bil zakon pripravljen zaradi želje lokalnih skupnosti in upravnih enot, ter delodajalcev, da upokoji ljudi, ki so bili v času korone malo prisotni v službah. Pravi, da zaposleni, ki že imajo delovno dobo izpolnjeno, pa ostajajo doma pol leta, nimajo več nič za doseči, kar je tudi omenilo več županov.

Pravi, da zakon ni pravilno razumljen. Poslanka Anja Bah Žibert, iz Slovenske demokratske stranke, pravi, da čeprav nekateri pravijo, da se delavce meče na cesto, to ne drži. Pravi, da je

37

pomemben del zakona možnost delodajalca, da delavca upokoji, ne prisila. Če je delavec vreden, ga delodajalec nebi želel odpustiti. Bah Žibert je mnenja, da je strah pred zakonom odveč, v njem pa ne vidi nič slabega. Vidimo, da so koalicijske stranke podobnega mnenja (prav tam).

Magister Dušan Verbič, iz Stranke modernega centra je mnenja, da gre za označevanje zakona kot prisilno upokojevanje za zlorabo besed. Meni, da zakonodajno-pravna služba nima podlage, ko pravi, da je zakon ustavno sporen, saj zakon ne posega v noben del ustave. Pravi, da noben delodajalec ni tako nespameten, da bi upokojil pridnega delavca. Poziva, da izražanje mnenja, da se z zakonom izvaja masovno upokojevanje, je sprenevedanje in zloraba člena zakona. SMC je kot koalicijska stranka in sovlagateljica spremembe zakona podobnega mnenja kot preostale koalicijske stranke, da si opozicija interpretira zakon na negativen način (prav tam).

Andrej Černigoj, iz stranke Nova Slovenija, je mnenja, da je termin prisilno upokojevanje napačen. Pravi, da Gospodarska zbornica Slovenije predlog podpira. Meni, da bodo mladi z zakonom veliko pridobili, saj bi se z upokojevanjem naredil prostor za mlade. Po njegovem mnenju je takih ljudi, ki jih zakon zadeva približno 12.500, od tega pa jih je 4505 v javnem sektorju. Jožef Horvat pravi, da z zakonom nikogar ne želijo odsloviti in prisilno upokojiti, to izbiro dajejo delodajalcem, ki so bili v preteklosti deležni negativnih strani. Delodajalec lahko ugotovi, da potrebuje mlajšo delovno silo, starejši delavec, ki je izpolnil starostne pogoje, pa se bo socialno varno upokojil. Pravi, da bo tak delavec lahko dobil odpravnino tudi v višini 10 plač. Horvat prav tako pravi, da z zakonom ne bomo izgubili tisoč delovnih mest zdravnikov in medicinskih sester, kot to pravijo nekateri. Prav tako pravi, da lahko delodajalec z upokojenim delavcem ponovno sklene delovno razmerje, in ponovno dobiva 40 odstotkov penzije (prav tam).

Stališča javnopolitičnih igralcev, ki so spremembo zakona podpirali ali pa ji nasprotovali, so bila izražena tudi izven Državnega zbora, prek socialnih omrežij ali pa internetnih strani.

Njihova stališča sem poiskal v različnih internetnih virih in člankih, na socialnih omrežij, kot je Twitter, kot tudi uradnih strani združenj. Pri analizi upoštevam le mnenja javnopolitičnih igralcev, ki se v pojavljajo v javnopolitičnem omrežju spremembe Zakona o delovnih razmerjih.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na Twitterju zapisal, da gre za ukrep, ki bo pozitivno vplival na trg dela in gospodarstvo, ki trpi zaradi posledic epidemije, tovrstni ukrep pa je namenjen boju proti krizi (˝Ustavno sodišče zadržalo ukrep˝, 2021).

38

Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice je izrazil obžalovanje odločitve Ustavnega sodišča, ki je zakon zadržalo. Pojasnil je, da ne gre za prisilno ampak za redno upokojevanje delavcev z izpolnjenimi starostnimi pogoji. Spremembe zakona naj bi bile po besedah Meha odgovor na prošnje delodajalcev. Meh računa, da bo ustavno sodišče ob vsebinskem odločanju razumelo navedene argumente ter razsodilo v prid zakonu (˝Ustavno sodišče zadržalo ukrep˝, 2021).

Generalni sekretar združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer se z ukrepom strinja, izpostavlja pa, da zakon omogoča le možnost delodajalcu za takšno odločitev in ne obvezo (Dernovšek, 2021). Mnenje gospodarske zbornice Slovenije je, da zakon ne prinaša izgubljanju starejših zaposlenih, ampak le možnost za delodajalca, da na delovno mesto zaposli mladega delavca, ki morda bolj obvlada nove tehnologije (˝Ustavno sodišče zadržalo ukrep˝, 2021).

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ocenil, da sta 21. in 22. člen PKP7 v neskladju s členi ustave, predvsem s tistimi, ki govorijo o enaki obravnavi in enakih možnostih, o pravni državi in zaupanju v pravo. Ustavnemu sodišču je svetoval, naj obravnava zadevo prednostno ter zadrži izvajanje zakona tudi za nazaj, saj bi se s tem izognili nepopravljivim posledicam (˝Prisilno upokojevanje˝, 2021).

Lidija Jerkič, iz ZSSS, je mnenja, da gre s PKP7 za poseganje v sistemsko zakonodajo, ukrep pa posega ne le v sistem delovnopravne zakonodaje ampak tudi v pokojninski sistem. Jerkič pravi, da starejši po prenehanju pogodbe o zaposlitvi socialne varnosti v obliki višje pokojnine ne bodo mogli zagotoviti (Dernovšek, 2021). Stališče Sindikata Mladi plus je nasprotovanje sprejetju zakona. Pravijo, da gre za zavajanje in manipuliranje. Prepričani so, da s tem ukrepom ne bo nastalo več delovnih mest za mlade, saj smo že več let priča fleksibilizaciji trga dela, ki težko zaposluje mlade. Nadomestitev upokojenih delavcev z mladimi je po besedah sindikata mladi+ redko. Menijo, da bodo posledice ukrepa le zmanjšanje števila starejših delavcev, vse skupaj pa bo vodilo v slabši ekonomski položaj ljudi. Ocenjujejo, da bi tak ukrep drastično povečal število upokojencev v kratkem času, ter naložil pokojninski blagajni do 245 milijonov eurov dodatnih stroškov. Takšno obremenitev pa bi morali kriti vsi davkoplačevalci, tudi mladi.

Sindikat prav tako navaja, da ne bodo pristali, da so izkoriščeni za tovrstno manipulacijo, prav tako pa zavračajo medgeneracijski konflikt, ki jim ga želijo vsiliti. Navajajo tudi, da so vladi poslali vrsto predlogov za reševanje brezposelnosti mladih, a so bili vedno znova preslišani (˝Prisilno upokojevanje˝, 2020).

39 3.7 Vizualni prikaz javnopolitičnih igralcev

Igralci, ki se pojavljajo v javnopolitičnem omrežju so vladna koalicija, ki sestoji iz strank SDS, NSi, SMC ter njihovih poslancev, ki so vlagatelji zakona. Zakon podpirajo tudi delodajalska združenja kot so OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije) ter GZS (Gospodarska zbornica Slovenije).

Slika 3.3: Igralci, ki sodelujejo v javnopolitičnem omrežju: igralci, ki spremembo podpirajo, igralci, ki spremembe ne podpirajo ter drugi igralci

Zakonu nasprotujejo predvsem delojemalci oziroma sindikati: Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS – Neodvisnost, Slovenska

IGRALCI V

40

zveza sindikatov Alternativa ter Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost, sindikat Mladi+.

Politične stranke, ki vstopajo v javnopolitično omrežje in zakonu nasprotujejo, so stranke SD, SAB, LMŠ, Levica ter njihovi poslanci, ki trenutno sestavljajo opozicijo v Državnem zboru.

V javnopolitično omrežje prav tako vstopa Ustavno sodišče RS, ki je zakon zadržalo.

Nadnacionalni igralec, ki vpliva posredno v obliki direktiv in smernic, pa je Evropska unija.

3.8 Analiza intervjujev

Intervju sem opravil po elektronski pošti zaradi negotovih epidemioloških razmer, ki so opravljanje intervjuja osebno onemogočile. Intervju je bil izveden za namene priprave tega diplomskega dela. Javnopolitičnim igralcem sem postavil 6 vprašanj, ki so bila izbrana za dodatno zbiranje informacij o stališčih v povezavi s spremembo Zakona o delovnih razmerjih.

Vprašanja so se navezovala na stališča igralcev do problema brezposelnosti mladih in kako bi lahko ukrep izboljšal ali pa poslabšal pogoje za brezposelne mlade ter na problematiko staranja prebivalstva. Prav tako je bilo eno vprašanje namenjeno razumevanju ter spoštovanju direktive Evropske unije iz leta 2000, ki je predvidelo staranje prebivalstva ter obremenitev pokojninske blagajne v državah Evropske unije. Vprašalnik sem poslal naslednjim javnopolitičnim igralcem: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS – Neodvisnost, Slovenska zveza sindikatov Alternativa ter Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost, Sindikat Mladi+, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Od poslanih vprašanj sem dobil odgovor le od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovore ministrstva na vprašanja je pripravil Marko Bučalič, svetovalec Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pod vodjo Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela Damjanom Mašero.

Kot pravi intervjuvanec (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, elektronsko pismo, 2021)⁷ je namen predlaganega ukrepa za spremembo delovnih razmerij ZDR-1 po njegovih besedah način lajšanja postopka redne odpovedi zaposlitve za delodajalca, v primeru, ko ima delavec že zagotovljene pogoje za socialno varnost starostne pokojnine.

Ukrep naj bi zmanjšal administrativno breme delodajalca, saj ne potrebuje obrazložiti razlogov

7 Elektronsko pismo je na voljo v Prilogi B.

41

za odpoved pogodbe, s tem pa spodbudil konkurenčnost delodajalcev v novih Covid-19 razmerah. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pojasnjuje, da ima zaposleni starejši delavec višjo plačo v primerjavi z novozaposlenimi mladimi, kar pomeni višji strošek dela. Sicer ob prenehanju dela to pomeni primanjkljaj prihodkov dohodnine in prispevkov za socialno varnost, vendar pa na drugi strani pomeni večji prihranek za delodajalce oziroma nižji strošek dela. Ministrstvo pojasnjuje, da se je število brezposelnih v epidemioloških razmerah povišalo, izrazito med mladimi.

Slovenija naj bi bila po podatkih ministrstva ena redkih držav, ki delodajalcu prepovedujejo brez soglasja delavca odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v primeru starosti delavca 58 let oziroma tistemu, ki mu do upokojitve manjka do 5 let pokojninske dobe.

Ministrstvo pravi, da ni bilo opravljenih nobenih nacionalnih empiričnih analiz, ki bi dokazovale učinkovitost ukrepa v praksi, oziroma nekatere analize OECD kažejo, da je lahko učinek posebnega varstva starejših delavcev obraten od želenega, saj to posebno varstvo starejših delavcev pred upokojitvijo delodajalce odvrača od zaposlitve novih delavcev. V tem primeru se MDDSZ sklicuje na statistične podatke Eurostata, ki kažejo na večjo zaposlenost starejših delavcev, ki ne uživajo posebnega pravnega varstva pred odpovedjo zaposlitve, napram tistim, ki to pravno varstvo uživajo. Kot navaja intervjuvanec je:

''Zaposlenost starejših delavcev med 55 in 59 letom [v Sloveniji] je namreč malo pod povprečjem v EU (Slovenija 71,2 %, EU 72,8 %), medtem ko zaposlenost starejših delavcev med 60 in 64 letom pade na predzadnje mesto v EU (Slovenija 23,7 %, EU 46,0 %), ko starejši delavci dosežejo splošno upokojitveno starost 65 let, pa se njihova zaposlenost dvigne na predpredzadnje mesto (Slovenija 6,2 %, EU 14,3 %) ''.

Ministrstvo pravi, da je delovnopravno razmerje še vedno zastavljeno bistveno bolj v prid delavca, kakor pa delodajalca. Potrebno je tudi upoštevanje dejstva, da se breme zagotavljanja socialne varnosti prevali na pokojninski sistem v trenutku, ko delavec doseže pogoje za starostno upokojitev. Ukrep po besedah ministrstva ne posega v pravni položaj starejših delavcev, saj se jim delovnopravni položaj ob izpolnitvi pogojev za pridobitev do starostne pokojnine ne spreminja. Tveganje za izgubo delavčeve zaposlitve je le navidezno, saj bo delavec zaradi večje fleksibilnosti pri odpovedi bolj zaposljiv pri drugih delodajalcih. Pri ministrstvu pričakujejo več prehodov starejših brezposelnih starih 55 let ali več v zaposlitev.

MDDSZ dodaja, da je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru doseženih starostnih pogojev, brez utemeljenega razloga, delavec opravičen do odpravnine v skladu s 108. členom

42

ZDR-1, ki je enaka, kot v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Prav tako se mora za takšno odpoved odločiti delodajalec sam, kar pa ni nujno, da se za to tudi odloči.

Učinki prenehanja zaposlitve nastopijo v 60 dneh po vročeni odpovedi, kar daje po besedah ministrstva delavcu dovolj časa za prilagoditev na novo nastalo situacijo. Ukrep je bil pripravljen za zmanjšanje oziroma odpravljanje anomalije na trgu dela, ki so zaradi krize epidemije Covid-19 še toliko večje. Po mnenju ministrstva bo ta ukrep pozitivno vplival na zmanjševanje brezposelnosti mladih, večje zaposljivosti pri starejših ter večjo odzivnost gospodarstva in okrevanje gospodarstva.

Citat Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o tej pravici državljanov do dela, ki je po Ustavi Republike Slovenije eno od temeljnih svoboščin.

''Delo je ena od temeljnih svoboščin, ki jih opredeljuje Ustava Republike Slovenije. Državljani si lahko prosto izbirajo zaposlitev, delovna mesta jim morajo biti dostopna pod enakimi pogoji.

S področno zakonodajo in spremljajočimi ukrepi si prizadevamo za čim višjo zaposlenost državljanov ter udejanjanje njihove pravice do socialne varnosti, ki vključuje tudi pravico do pokojnine'' (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, b. d.).

Po eni plati je omogočanje več delovnih mest za brezposelne mlade res promoviranje enakih pogojev za vse državljane, po drugi strani pa se s tem omejuje pravico do dela starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za upokojitev.

3.9 Preverjanje tez

Prvo tezo, ki se glasi: Sprememba obstoječega zakona je bila pripravljena z namenom naslavljanja problematike brezposelnih mladih lahko delno potrdim. Zakon bi lahko smatrali kot reševanje problema brezposelnih mladih, kar so bili tudi argumenti podpornikov zakona, a je njegov fokus predvsem na lajšanju pogojev podjetij. Učinek spremembe zakona bi lahko bil tudi večje zaposlovanje novih kadrov, ki bi lahko bili tudi mladi, zato teze ne morem zavrniti.

Sam zakon kot tak pa ne naslavlja brezposelnih mladih na noben neposreden način. Če pogledamo mnenja Sindikata Mladi+, ki se ukvarja s problemi mladih, vidimo, da se s spremembo zakona ne strinjajo in ga ne podpirajo.

Drugo tezo, ki se glasi: Sprememba zakona je v nasprotju z obstoječo strategijo upokojevanja, ki spodbuja podaljševanje delovnega razmerja, potrdim. Spreminjanje zakona je bila povsem v nasprotju s smernicami Evropske unije ter dolgoletno strategijo za vzdržnost pokojninskega sistema. Na to tematiko je bilo napisanih na državni in globalni ravni več prispevkov in

43

projekcij, ki kažejo na smiseln trend daljšanja delovnih razmerij in ne potencialnega krajšanja le-teh. Drži, da je kriza Covid-19 postavila drugačni okvir za delovanje, a vseeno ni noben od analiziranih prispevkov omenjal ali svetoval možnost krajšanja delovne dobe delavcev, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev.

Tretjo tezo, ki se glasi: Spremenitev zakona je bila oblikovana z namenom omilitve posledic epidemije na gospodarstvo, potrdim. Podjetja bi z upokojevanjem lahko zmanjšala stroške v času zdravstvene krize. Ta teza je v skladu z ugotovitvami naloge. Bistvo spreminjanja zakonodaje je bilo lajšanje pogojev za podjetja, da se lahko znebijo starejšega kadra, stroške pa preložijo na davkoplačevalce. Ugibamo lahko, da bi se podjetja odločila za odpustitev starejšega kadra, hkrati pa nebi zaposlila novega mladega kadra, s tem bi zmanjšala število zaposlenih v podjetju in posledično tudi stroške. Tako dejanje bi imelo pozitivne učinke za podjetja v času epidemije, bi pa imelo negativne učinke na pokojninsko blagajno oziroma državne finance.

3.10 Moja priporočila ter smernice

Pri analizi sem dobil vpogled v spremembo zakona in problematiko brezposelnosti mladih in staranja prebivalstva.

Podatki kažejo na trend staranja prebivalstva, kar negativno vpliva na pokojninsko blagajno, saj je vedno več ljudi, ki prejema pokojnine in vedno manj ljudi, ki jih vplačuje. Smernice Evropske unije, posledično tudi Slovenije, da bi se podaljševala delovna doba ljudi, ki so še zmožni dela, se mi zdi absolutno smiselna. Podaljševanja delovne dobe delavcev je trenutno edina oprijemljiva rešitev, ki jo imamo na voljo za ohranjanje vzdržljivosti pokojninskega sistema. Slika 3.2 (razlogi za upokojitev, 2011) dobro prikazuje, da se večina starejših delavcev, ki izpolni pogoje starostne pokojnine, preneha delati, ker imajo to možnost in ne zaradi zdravstvenih razlogov ali pa ker bi se počutili prestare za delo. Tukaj vidim veliko neizkoriščenega potenciala za polnjenje pokojninske blagajne oziroma vsaj ne-črpanju pokojninske blagajne, tako dejanje delavca pa je nagrajeno s 40 % v prvih dveh letih ter 20 % dodatne pokojnine do prenehanje zaposlitve, kot dodatek k plači. Gre za smiselno kompenzacijo za delavce, ki so pripravljeni delati dlje in s tem olajšajo stroške države.

Odnos do spodbujanja daljšanja delovne dobe se je spremenil v času trenutne zdravstvene krize.

Epidemija Covid-19 je vplivala na gospodarstvo in trg zaradi zapiranja trgovin, šol, ustanov in javnega življenja na splošno. Mnogi podjetniki so v tem času utrpeli finančne izgube, saj so še vedno izplačevali plače svojim delavcev ter dajatve, kot so npr. za zemljišče, medtem pa je

44

njihov dobiček močno upadel. Takšne težke okoliščine so se vlekle več mesecev, mnogi so zaradi nevzdržnosti tudi bankrotirali. Sprememba Zakona o delovnih razmerjih ta problem tudi naslavlja, s tem ko nudi nekaj utehe podjetnikom v možnosti odpuščanja starejših delavcev, ki

njihov dobiček močno upadel. Takšne težke okoliščine so se vlekle več mesecev, mnogi so zaradi nevzdržnosti tudi bankrotirali. Sprememba Zakona o delovnih razmerjih ta problem tudi naslavlja, s tem ko nudi nekaj utehe podjetnikom v možnosti odpuščanja starejših delavcev, ki

In document FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martin Krašovec (Strani 35-0)