N EBESEDNO KOMUNICIRANJE

Naslednja pomembna stvar je pogled – stik z očmi. Nenehno beganje z očmi vzbuja občutek nemira in slabe vesti. V dvojici ali majhni skupini smo pri posamezniku s pogledom 5 do 15 sekund; v veliki skupini 4 do 5 sekund. Medtem ko gledamo sogovornika v obraz, je najprimerneje izbrati točko sredi čela ali obraza.

Zvočni vtis (sluh) govora sodi v nebesedno komuniciranje. Če gledamo oddajo na televiziji v jeziku, ki ga ne razumemo (vidimo sliko brez zvoka), razumemo mnogo manj. Zvok – glas, ki ga slišimo, je lahko glasen ali tih, počasen ali hiter, mehak ali trd, jasen ali neizrazit, sopran ali bas, z rastočim, padajočim ali spremenljivim poudarkom ali monoton ... Zvočna podoba govorjenja tako zapolni praznino v razumevanju; zlasti v sporazumevanju s tujci je posluh za jezik prvi.

Dotik je eden izmed najpomembnejših človeških čutov. Dotik je aktivnost, pri kateri zaznamo nekaj z rokami, s prsti, z deli telesa. To ni čustvo, toda ob fizičnih in mehaničnih spremembah, kakršne začutimo ob tem, pri nas nastajajo različne emocionalne spremembe.

Neverbalni signali so v neposredni komunikaciji enakovredni, včasih pa celo do petkrat močnejši ali izrazitejši od besednih sporočil. To še posebej velja za dotik, ki v naših medsebojnih odnosih lahko vpliva tudi negativno. Lahko ga namreč dojamemo tudi kot agresivnost, poseganje v našo osebnost itd.

V obvezen proces pozdravljanja sodi tudi rokovanje. Ta prvi fizični kontakt ima v medosebni komunikaciji velik pomen, saj smo na dotik izredno občutljivi in odzivni. Stisk roke naj bi bil v bistvu potrditev dobrih namenov, izraz dobronamernosti, dodatek neizgovorjenim besedam dobrodošlica veselja ob srečanju, izraz spoštovanja, naklonjenosti.

Stisk roke naj bi bil čvrst, trden, kot pravimo zanesljiv – nikakor pa ne mlahav in poten negotov.

Za poglabljanje znanja o rokovanju poglejte na spletno stran http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=302

Zelo pomembno vlogo pri neverbalnem sporazumevanju ima razdalja med udeleženci.

Medsebojne razdalje udeležencev so različne. Pri komuniciranju se udeleženci nahajajo v medsebojni razdalji. Ločimo štiri stopnje področij oziroma razdalj med udeleženci, in sicer (Hall, 1966, 34):

- intimno področje (do 0,4 m);

- osebno področje (0,4 do 1,5 m);

- družabno področje (1,5 do 4 m);

- javno področje (4 do 8 ali več metrov).

Tako kot živali si tudi ljudje na neki način označimo in lastimo določene prostore.

Nemalokrat rečemo: »To je moja pisarna, moj stol, moje področje.« Tako je tudi z razdaljo pri sporazumevanju. Neprimerna razdalja moti sporazumevanje. O intimnih zadevah se ne pogovarjamo na razdalji nekaj metrov. Po drugi strani pa s poslovnim partnerjem, ki ga le bežno poznamo, ne tiščimo skupaj glav. Pri tem ne smemo pozabiti, da so »nepisana« pravila in občutki za razdalje različni od države do države, od kulture do kulture. Enako velja tudi za prehrambene navade.

Vendar prostor ne pomeni samo medsebojne razdalje. Le-ta pomeni tudi opremo, pohištvo, barve, obloge, zavese, razsvetljavo, zvočno izolacijo in klimatizacijo. Vse to na določen način vpliva tudi na ugodno počutje udeležencev in na iz tega izhajajoče boljše sporazumevanje.

Za poglabljanje znanja o nebesednem komuniciranju poglejte na spletno stran http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=584.

V nebesedno sporazumevanje sodijo tudi najrazličnejše vonjave, in sicer od prijetnih do najbolj odurnih. Določene vonjave odbijajo (slab zadah iz ust, vonj po potu, cigaretni dim, vonj po alkoholu ...) in s tem na neki način slabo vplivajo na medsebojno sporočanje ter komuniciranje. Osebi, ki ima slab zadah iz ust, se »podzavestno« umaknemo na večjo razdaljo. Tudi komuniciranje ni več tako sproščeno. Pri tem je meja tolerantnosti za vsakega posameznika različna. Nasprotno pa prijetne vonjave (svež zrak, vonj prijetnega razpršila, vonj po cvetju ...) ljudi zbližujejo in s tem se izboljšuje tudi komunikacija.

Za poglabljanje znanja o vonjavah poglejte na spletno stran http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=738. različne reakcije. Ljudje imamo različne okuse. Kar je nekomu primerno, drugemu ni. V zvezi s hrano je potrebno upoštevati še dejstvo, da ljudje različnih jedi ne jedo. Kombinacija določenih okusov in vonjav jim preprosto ne odgovarja. Poleg okusa jedi govorimo tudi o okusu osebe za oblačenje, za notranjo opremo, za urejanje okolja, za glasbo, za umetnost … Kako pomemben je otip, nam dokazujejo (potrjujejo) slepi ljudje. Otip tkanine, lesa, usnja, vode v podzavesti posameznika vzbudi spomine in asociacije na prijetno ali neprijetno. Šivilja se z otipom tkanine prepriča o njeni sestavi, gibkosti in primernosti.

Posebno mesto v neverbalnem komuniciranju zavzema obleka. Pri njej so pomembni elegantnost, urejenost in negovanost ter čistost. Še vedno velja pregovor, da obleka naredi človeka.

Urejenost ne velja samo za obleko. Posebno mesto pripada osebni urejenosti in higieni. Gre za negovane in urejene lase, urejeno ter gladko obrito brado ali brke, urejene nohte in zobe, brezhibno čistočo ter vonj po svežem. Pri tem ženske ne smejo pretiravati z nakitom in vonjavami. K primernim oblačilom ne smemo pozabiti tudi čistih in udobnih čevljev. Prvi vtis o zunanji podobi sogovornika si oblikujemo v prvih petih sekundah, nato ga le počasi dopolnjujemo in spreminjamo. Prav zaradi vsega tega je zelo pomemben »prvi vtis«.

Vid, kot osnovno človekovo čutilo, nam ob pogledu na osebo takoj »shrani njegovo sliko« v našem spominu. Prvi pogled na osebo je zelo povezan z njegovo govorico telesa, oblačenjem in prvim vtisom. Ana Nuša Kneževič je dejala: »Nikoli ne boste imeli druge priložnosti, da popravite prvi vtis.«

Misli človeka so lahko pozitivne ali negativne. Pozitivno misleča oseba bo okolici dajala

»pozitivna sporočila in energijo« za razliko od negativne osebe, ki z vsem svojim »bitjem«

sporoča negativna sporočila.

Tresljaji v prostoru (pisarni ali poslovnem prostoru) delujejo na osebo negativno. Lep primer tega so delavci, ki v določenem prostoru popravljajo in s stroji povzročajo »prevelike in moteče tresljaje«, ki so v večini primerov povezani še z neprimerno glasnostjo. Stranke ne bodo prihajale v lokal, kjer se v bližini gradi in povzroča tresljaje.

Hoja na vsak način »izdaja« človeka. Njegov način gibanja in hoje je njemu edinstven. Po hoji prepoznamo človeka- še preden smo za tudi vizualno prepoznali. Ne pozabite – četudi vas ljudje zaradi oddaljenosti še niso »videli« so vas prepoznali po hoji in načinu gibanja po prostoru.

Na koncu ne smemo pozabiti še na čas – kot merilo točnosti. Različni narodi in kulture imajo različen odnos in merila glede časa - točnosti. Vendar ne boste nikoli pogrešili, če boste točni;

raje pridete kakšno minuto prezgodaj kot prepozno.

Za poglabljanje znanja poglejte na spletno stran

http://www.zdravstvena.info/vsznj/komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu-s-supervizijo-odgovori-na-teme/.