52
Slika 36: 2. skupina, 3. dejavnost z vodo 3. SKUPINA
Deček J: 1 leto Deček O: 1 leto Deklica L: 1 leto Deklica T: 1 leto
Deklica T je takoj pristopila k dejavnosti in z roko začela tipati vodo, ki je bila v plitki posodi.
Dečku J sem morala pokazati, da je v posodi voda, da je tudi on začel z rokami raziskovati.
Velika prazna posoda ju sprva ni zanimala, nato pa jo je deklica T vzela in položila na vodo, a jo je tudi kmalu umaknila. Še naprej sta raziskovala vodo z rokami. Deček J je roko pomočil v vodo, ki je bila v posodi, nato se je obrnil na drugo stran in roko pomočil v vodo, ki je bila polita po tleh. To je nekajkrat ponovil in ugotavljal, da je voda v posodi enaka vodi, ki je bila polita po tleh. Deklica T je medtem raziskovala vodo v posodi in ugotavljala, kaj bi lahko naredila z veliko prazno posodo. Deklici sem predlagala, da skuša vodo preliti v prazno posodo, a se za to ni zmenila, z dečkom J sta naprej ''čofotala'' po vodi. Deček O in deklica L se tudi pri tej dejavnosti nista želela približati in sodelovati. Ko smo zaključili, sem deklico L vzela k sebi in jo skušala privabiti, da bi začela raziskovati, a je ni niti malo zanimalo, deček
53
O pa je bil razburjen že ob samem pogledu na dejavnosti z vodo, zato ga k raziskovanju nisem silila.
Slika 37: 3. skupina, 3. dejavnost z vodo
Slika 38: 3. skupina, 3. dejavnost z vodo
54
9 Rezultati in interpretacija
Za prvo raziskovalno dejavnost s trdno snovjo, kjer sem uporabila eno veliko polno posodo, eno manjšo prazno in žlico sem si zastavila cilj, da bodo otroci ugotovili, da z žlico lahko zajamejo zdrob in ga z nje potresejo. Ker sem imela te pripomočke že pri poskusni dejavnosti, sem predvidevala, da bodo otroci sami prišli do ugotovitve in mi jih ne bo treba usmerjati. Po izvedeni dejavnosti se je to tudi izkazalo za pravilno predvidevanje. Pri tej dejavnosti so sodelovali vsi otroci le en deček, ki ga zmotijo vse stvari, ki so malo drugačne, največ težav pa ima s prijemanjem različnih snovi.
Pri drugi dejavnosti s koruznim zdrobom sem si zadala cilj, da otroci pri raziskovanju uporabijo vse pripomočke, predvsem pa, da poskusijo zdrob zajeti tako z majhno kot tudi veliko žlico. Tukaj sem morala otroke spodbuditi, da so sploh opazili, da imajo na voljo dve in ne le ene žlice. Nekateri so se za to, da jo zamenjajo, odločili, drugi pa ne. Posode, ki so jih imeli na voljo, so bile uporabljene, zdrob so pretresali tudi iz ene posode v drugo in po tleh, ne le z žlicami. svojega pripomočka, zato sem jih morala spodbujati, da so si posodi med seboj posojali in so vsi v skupini sodelovali pri raziskovanju.
Prvo dejavnost z vodo sem izvedla s pripomočki, ki sem jih uporabila tudi pri poskusni dejavnosti, zato sem predvidevala, da bodo otroci ugotovili, da lahko iz plastenke vodo prelijejo v lonček in bodo vodo skušali preliti iz lončka tudi nazaj v plastenko. Vsi otroci so vodo skušali preliti v lonček, nekaterim je to uspelo, drugi so vodo polili po tleh. Nato je kar nekaj otrok poskusilo vodo iz lončka preliti tudi nazaj v plastenko, a ker je odprtina za plastenko majhna, večini to ni uspelo.
Pri naslednji dejavnosti sem dodala pripomoček, ki ga pri poskusni dejavnosti ni bilo.
Predvidevala sem, da se otroci brez mojih spodbud zanj ne bodo zanimali. Večina jih res ni vedela, kaj bi z lijem lahko storili, zato so ga umaknili stran. Ko sem jim pokazala, kako
55
uporabijo lij, jih ni pretirano zanimalo, nekateri pa so lij obrnili narobe, ga postavili na plastenko in skušali natočiti vodo. A ker je lij na plastenki zelo nestabilen, jim to ni uspelo.
Pri tej dejavnosti sem dodala tudi vrč, ki pa sem ga uporabila tudi pri poskusni dejavnosti, zato sem predvidevala, da bodo otroci iz vrča vodo natočili v plastenko. Nekateri so to res storili, drugi ne.
Za tretjo dejavnost z vodo pa sem tako kot pri dejavnostih s koruznim zdrobom otrokom odvzela pripomočke in jim pustila le plitko posodo, napolnjeno z vodo in eno višjo posodo.
Predvidevala sem, da bodo otroci vodo iz plitke posode polili po tleh. To se je tudi zgodilo, saj je bila posoda tako plitka, da so ob dvigu posode vodo polili. Otroke sem morala spodbujati, da so si pripomočke delili in so sodelovali pri rešitvi, kako bi vodo dobili nazaj v posodo. Ker je bila voda polita po tleh, jim to seveda ni uspelo.
Raziskovalne dejavnosti s trdno snovjo (koruzni zdrob) so otroke zelo dobro motivirale.
Večina otrok je takoj poprijela za dane pripomočke in začela raziskovati. Uspešno smo opravili vse naloge. Raziskovalnih dejavnosti s tekočo snovjo (vodo) pa se niso razveselili vsi otroci. Primer sta deček in deklica, ki sploh nista želela sodelovati. Pri dejavnostih s tekočo snovjo je bilo potrebno tudi več spodbud, saj so se otroci večinoma osredotočili le na vodo.
Potrditev na svoje hipoteze sem dobila že s poskusnimi dejavnostmi, zato sem to pri naslednjih načrtovanih dejavnostih to upoštevala in otroke, katerim ni bila dovolj le spontana igra, usmerjala in spodbujala. Drugače pa menim, da so snovi iz otrokovega vsakdanjega življenja, dovolj zanimive za raziskovanje, saj otroci teh snovi vsak dan znova ne raziskujejo, temveč jih poznajo le zaradi osnovnih reči, kot so umivanje, pitje, hranjenje …
Zastavljeni cilji so bili v celoti doseženi. Otrokom sem približala lastnosti snovi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Najprej sem izvedla poskusne dejavnosti, kjer sem dobila različne rezultate in s temi rezultati načrtovala tri dejavnosti s trdno snovjo in tri dejavnosti s tekočo snovjo, ki so primerne za otroke 1. starostnega obdobja. Poskusne dejavnosti sem izvajala individualno, za nadaljnje dejavnosti, pa sem se odločila, da jih izvedem skupinsko, in sicer dve skupini s tremi otroki in ena skupina s štirimi otroki. Pri individualnih dejavnostih so otroci samostojno raziskovali in imeli na voljo vse pripomočke, večina otrok se na to, da sem bila poleg njih, ni ozirala, nekateri pa so želeli, da bi raziskovala z njimi, a ker se za to nisem zanimala, so raziskovali sami. Pri dejavnostih, kjer so bili otroci v skupini, so se med seboj opazovali, posnemali in drug od drugega učili, predvsem se je opazila velika razlika v drugi skupini, kjer je bil en deček star eno leto, ostala dva otroka pa sta bila že dobri dve leti. Tukaj
56
se je res opazilo, kako je enoletnik opazoval druga dva otroka in ju nato posnemal. Pri skupinskih dejavnostih pa je bilo drugače tudi to, da otroci niso imeli ves čas na voljo vseh pripomočkov, zato so morali med seboj sodelovati in si kdaj pa kdaj izboriti pripomočke.
Otrokom sem pustila, da so lastnosti snovi ugotavljali preko spontane igre, saj menim, da pri tej starosti potrebujejo čim manj teorije in čim več praktičnih izkušenj, zato sem otroke usmerjala in spodbujala po potrebi preko igre. Kot sem že omenila, nekateri otroci niso potrebovali spodbud, da so opazili vse pripomočke in jih pri svojem raziskovanju uporabili, nekateri, večinoma so bili to mlajši otroci, pa so začeli raziskovati z rokami, zato je bilo potrebno kar nekaj mojih spodbud, da so raziskovali tudi z danimi pripomočki.
Snovi, ki smo jih raziskovali, so otroci sicer že poznali, a kot sem omenila, večina otrok snovi še ni raziskala od bliže. Takoj ko sem skupino otrok povabila v kabinet so pritekli k meni in si radovedno začeli ogledovati pripomočke, ki so jim bili ponujeni.
Razlike pri raziskovanju so se pokazale glede na starost otrok. Otroci, ki so bili stari komaj eno leto, so najprej začeli raziskovati z rokami, otroci, ki so pred kratkim dopolnili dve leti, so poprijeli za pripomočke in začeli raziskovati, deček in deklica, ki pa se počasi bližata tretjemu letu, pa sta raziskovala na malo drugačen način kot mlajši otroci. Pri dejavnostih z vodo, sta bila pri prelivanju zelo previdna, medtem ko so mlajši otroci vodo polili po tleh, pri dejavnostih s koruznim zdrobom pa sta bila pozorna, da sta res uporabila vse pripomočke, medtem ko mlajših otrok nekateri pripomočki sploh niso zanimali. Omeniti moram tudi to, da me je zelo presenetilo, da otroci koruznega zdroba niso nesli v usta. Pri poskusnih dejavnostih je nekaj otrok koruzni zdrob poskusilo, pri načrtovanih dejavnostih, pa do tega ni prišlo.
Večina otrok je pri dejavnostih resnično uživala in so bili pri raziskovanju zelo sproščeni.
Izjema sta bila le deček in deklica, ki sta potrebovala veliko spodbud pri raziskovanju s koruznim zdrobom, raziskovanju z vodo pa sta se sicer približala in po nekaj minutah z jokom nakazala, da ne želita sodelovati. Menim, da otrok, ki ne želijo sodelovati, ne smemo siliti k sodelovanju, skušamo jih pritegniti na različne načine, a če kljub temu ne želijo sodelovati, jih v to ne smemo prisilit.
Z raziskavo sem dobila odgovore na vsa svoja vprašanja, prav tako pa sem dobila jasno potrditev na svoji hipotezi.
57
10 Zaključek
Ugotovila sem, da je raziskovanje snovi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, za otroke 1.
starostnega obdobja zelo zanimivo, saj se z njimi srečajo še na drugačen način kot vsak dan.
Seveda pa je zelo pomembno, kakšne dejavnosti pripraviš, da so primerne za to starost otrok, saj dejavnosti hitro postanejo pretežke.
V teoretičnem delu diplomske naloge sem poglobila znanje o zgodnjem učenju naravoslovja v vrtcu in se seznanila s tem, kakšna je naša vloga pri učenju naravoslovja. Seznanila sem se še z mnogimi različnimi dejavnostmi s snovmi, ki jih lahko izvedemo v vrtcu tako z otroki 1.
starostnega obdobja kot tudi 2. starostnega obdobja.
V empiričnem delu sem poskrbela za to, da sem pripravila dejavnosti, ki so res primerne za mlajše otroke. Preko teh dejavnosti pa sem želela, da so otroci spoznali lastnosti tekočih in trdnih snovi, ter spoznali razlike med njima.
Otroci so pri vseh dejavnostih sodelovali in raziskovali. Bili so radovedni in nestrpno čakali, da so spet prišli na vrsto za raziskovanje. Z izvedenimi dejavnostmi sem jim približala snovi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Otrokom sem pustila, da so snovi spontano raziskovali, usmerjala in spodbujala sem jih le, če je bilo to potrebno. Ko je prišlo do prepira, kdo bo imel kakšen pripomoček, sem jih pustila, da so problem rešili sami, vmes sem posegla le, če drugi otroci z izborom pripomočkov niso mogli sodelovati. Otroci so preko pripravljenih dejavnosti samostojno prišli do ugotovitve, da se po koruznem zdrobu s prsti lahko riše, tako sem tudi sama prišla do nove ideje, kakšno dejavnost lahko pripravimo s to snovjo.
58
11
Viri in literatura
- HVALA, B., KRNEL, D. (2005). Zakaj? Zakaj? Zakaj? Ljubljana: Modrijan.
- VRHUNC, M. (1996). Diplomska naloga, Kaj vedo petletni otroci o predmetih in snoveh? Ljubljana.
- LABINOWICZ, E. (1989). Izvirni Piaget. Ljubljana: DZS.
- RETUZNIK BOZOVIČAR, A., KRAJNC, M. (2011). V krogu življenja. Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju.
- KURIKULUM ZA VRTCE. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolo in šport.
- MARJANOVIČ UMEK, L. (2010). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce.
Maribor: Obzorja.
- KRNEL, D. (1995). Psihološka obzorja. Na poti k pojmu ''snovi''.
- KRNEL, D., GLAŽAR, A. S. (1998) Strokovni prispevki. Kaj vedo tri in pet let stari otroci o predmetih in snoveh?
- ŽITKO, M. (2013). Diplomska naloga, Prva srečanja s kemijo. Ljubljana.
http://pefprints.pef.uni-lj.si/1297/1/diploma_-_M.%C5%BDitko.pdf
- Didaktika: didaktika predavanja. Pridobljeno: 5. 1. 2016, student.pfmb.uni-mb.si/~mpreglav/datoteke/didaktika.doc