SPOZNAVANJE SNOVI V 1. STAROSTNEM OBDOBJU:

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Špela Travnik

SPOZNAVANJE SNOVI V 1. STAROSTNEM OBDOBJU:

RAZLIKOVANJE MED TRDNIMI IN TEKOČIMI SNOVMI

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2016

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: PREDŠOLSKA VZGOJA

ŠPELA TRAVNIK Mentor: dr. DUŠAN KRNEL

SPOZNAVANJE SNOVI V 1. STAROSTNEM OBDOBJU:

RAZLIKOVANJE MED TRDNIMI IN TEKOČIMI SNOVMI

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2016

(3)

Zahvala

Najprej bi se iskreno zahvalila svojemu mentorju dr. Dušanu Krnelu za potrpežljivost, strokovno usmerjanje, spodbudo in pomoč pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se vrtcu Ciciban, kjer sem imela možnost opraviti poskusne dejavnosti za empiričen del diplomske naloge, ter zasebnemu vrtcu Malček, kjer sem imela možnost, da sem empiričen del diplomske naloge lahko nadaljevala in zaključila.

Najlepša hvala moji družini in vsem najbližjim, ki so mi ves čas stali ob strani, me spodbujali in vame verjeli.

Hvala pa tudi vsem ostalim, ki ste na kakršen koli način pomagali pri nastajanju moje diplomske naloge in se z mano veselili končnega izdelka. Hvala!

(4)

Izvleček

Učenje naravoslovja se začne takrat, ko so otroci najbolj radovedni in to je vsekakor že pri najmlajših otrocih. Zato sem se odločila, da bom v 1. starostnem obdobju otrokom predstavila različne raziskovalne igre s snovmi. S temi snovmi so se otroci že srečali, vendar na drugačen način, kot se bodo z njimi srečali zdaj. Za 1. starostno obdobje sem se odločila zato, ker menim, da je načrtovanih dejavnosti v vrtcu za to starost malo, saj so vzgojitelji mnenja, da otrok take dejavnosti ne zanimajo, da niso dovolj spretni in še na stopnji kognitivnega razvoja, ki je neprimerna za učenje naravoslovja.

Namen diplomske naloge je otrokom približati dejavnosti za spoznavanje lastnosti nekaterih snovi, aktivirati njihovo radovednost in odkriti, koliko in kakšnemu vodenju lahko sledijo, da so njihove dejavnosti še usmerjene k zastavljenemu cilju.

V teoretičnem delu diplomske naloge bom predstavila nekaj osnov zgodnjega učenja naravoslovja v vrtcu, snovi ter različne dejavnosti s snovmi, ki so jih drugi avtorji že izvedli z mlajšimi otroki, ki ustrezajo 1. starostnemu obdobju v naših vrtcih. Nato bom te dejavnosti v empiričnem delu primerjala z dejavnostmi, ki sem jih izbrala.

V empiričnem delu diplomske naloge bom najprej preizkusila nekaj dejavnosti na manjšem vzorcu otrok. Te dejavnosti bom analizirala in na temelju rezultatov razvila nekaj dejavnosti, ki jih bom ponovno preizkusila z večjim vzorcem otrok. Cilj raziskovalnega dela je ugotoviti, kako v spontano igro s snovmi vključiti vodenje, da otroci s pomočjo vzgojitelja dosežejo zastavljene cilje. Nato bom na podlagi teh dveh dejavnosti pripravila še 3 dejavnosti s tekočimi snovmi in 3 dejavnosti s trdnimi snovmi, ki so primerne za to starost otrok.

KLJUČNE BESEDE

Zgodnje učenje naravoslovja, raziskovalne snovi, otroci 1. starostnega obdobja.

(5)

Abstract

Learning of natural sciences starts when children are most curious. This definitely takes place when children are youngest. That is why I decided to present children in the first age bracket with different exploring games using different substances. The children have already been acquainted with these substances, but in another way that they will get to know them now. I decided for the first age bracket because I believe there are not enough planned activities for this age in kindergartens. This is due to the fact that teachers believe children are not interested in this kind of activities and that they are not skilful enough. They are also still in the process of cognitive development, which is not appropriate for learning natural sciences.

The aim of this diploma thesis is to familiarise children with activities for learning about the characteristics of some substances, to activate their curiosity and to find out to what extend and what kind of guidance they can follow, so that their activities are still oriented towards the aim that we set.

The theoretical part of my diploma thesis presents some basic facts of the early learning of natural sciences in kindergarten, about substances and different activities using them. The activities have been carried out by some other authors with children of the same age. These activities are compared with the activities I chose in the empirical part.

The empirical part includes testing some of the activities on a smaller sample of children.

These activities are analysed and on the basis of the results, some new activities are developed and again used on a bigger sample of children. The purpose of the research is to establish the best possible way of guiding a spontaneous game with substances so that the children achieve the goals with the help of a teacher. On the basis of these two activities, 6 more activities are prepared; 3 activities including liquid substances and 3 activities with solid substances which are appropriate for children in this age group.

(6)

Kazalo vsebine

1 Uvod ... 1

I. TEORETIČNI DEL ... 2

2 Zgodnje učenje naravoslovja ... 2

2.1 Vrednost zgodnjega naravoslovja ... 2

2.2 Kakšno je zgodnje učenje naravoslovja? ... 2

2.3 Vloga odraslih pri učenju zgodnjega naravoslovja ... 4

3 Razvijanje in oblikovanje pojmov ... 6

3.1 Pojem snovi ... 6

4 Raziskovalne igre s snovmi v vrtcu ... 10

4.1 Diplomska naloga: Kaj vedo petletni otroci o snoveh in predmetih (Vrhunc, 1996)? 10 4.2 Kaj vedo tri in petletni otroci o predmetih in o snoveh (Krnel, Glažar, 1998)? ... 10

II. EMPIRIČNI DEL ... 12

5 Opredelitev problema ... 12

5.1 CILJI ... 12

5.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE ... 12

5.3 RAZISKOVALNA METODA ... 13

5.4 VZOREC ... 13

5.5 TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV ... 13

5.6 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV ... 13

6 Poskusne dejavnosti ... 14

6.1 Dejavnost z vodo ... 14

6.2 Dejavnost s koruznim zdrobom ... 17

7 Ugotovitve poskusnih dejavnosti ... 21

8 Načrtovane in vodene dejavnosti ... 22

8.1 3 dejavnosti s koruznim zdrobom ... 22

8.2 3 DEJAVNOSTI Z VODO ... 38

9 Rezultati in interpretacija ... 54

10 Zaključek ... 57

11 Viri in literatura ... 58

(7)

Kazalo slik

Slika 1: 1. skupina, 1. Dejavnost s koruznim zdrobom ... 23

Slika 2: 1. skupina, 1 dejavnost s koruznim zdrobom ... 23

Slika 6: 3. skupina, 1.dejavnost s koruznim zdrobom ... 26

Slika 8: 1.skupina, 2. Dejavnost s koruznim zdrobom ... 28

Slika 9: 1. skupina, 2.dejavnost s koruznim zdrobom ... 29

Slika 18: 3. dejavnost, 3. Skupina s koruznim zdrobom ... 36

Slika 20: 1. skupina, 1. dejavnost z vodo ... 39

Slika 21:1. skupina, 1. dejavnost z vodo ... 39

Slika 25: 3. skupina, 1. dejavnost ... 43

(8)

(9)

1

1 Uvod

Naravoslovje in naravoslovne dejavnosti so ene izmed prvih, preko katerih otroci začnejo spoznavati svet okoli sebe. Okolje, v katerem se otroci gibljejo, je pisano in neizmerno zanimivo, zato ga želijo srečati od blizu, predmete in snovi želijo potipati, povohati in tudi okusiti (Žitko, 2013).

Voda, moka, koruzni zdrob in druge snovi so snovi, s katerimi se otroci srečujejo vsak dan, vendar jih vseeno ne poznajo dobro, saj jim ne damo možnosti, da bi jih začutili, okusili, povohali. Otroke omejujemo, skrbi nas za njihovo varnost in zdravje, zato jim pogosto ne omogočamo, da se pobližje srečajo s snovmi, ki jih zanimajo. Včasih se nam zdi tudi nepotrebno, da otroci iz omare vzamejo sladkor in ga raztresejo po tleh, le tako se otroci seznanijo s snovmi tudi na drugačen način kot le pri obrokih.

Odločila sem se, da bo moja tema diplomske naloge povezana z naravoslovjem in otroki. Zelo uživam, kadar z otroki raziskujemo in spoznavamo nove stvari. Preko študija in prakse pa sem ugotovila, da se večino zanimivih in drugačnih dejavnosti počne le z otroki drugega starostnega obdobja, otroci prvega starostnega obdobja pa so za vse še ''premajhni''. Zato sem se odločila, da bom izvedla dejavnosti, ki so primerne za otroke prvega starostnega obdobja, kjer se bodo srečali z drugačnimi in zanimivimi snovmi.

Otrokom bom skušala predstaviti razliko med tekočimi in trdnimi snovmi. Z njimi bom izvedla najprej poskusno enostavno dejavnost z vodo in enostavno dejavnost s koruznim zdrobom ter tako pripravila dejavnosti, ki so primerne za to starost otrok. Predstavila jim bom tri dejavnosti s trdnimi in tri dejavnosti s tekočimi snovmi, poskrbela bom, da bodo dejavnosti pripravljene tako, da bodo otroci pri raziskovanju lahko sodelovali.

(10)

2

I. TEORETIČNI DEL

2 Zgodnje učenje naravoslovja

2.1 Vrednost zgodnjega naravoslovja

Spoznavanje naravoslovja v predšolskem obdobju pripomore k razvoju miselnih sposobnosti in razumevanju sveta, razvijajo se številne vrednote, kot so resnicoljubnost, svoboda, izvirnost, red in komunikativnost (Krnel, 1993).

Vprašanja, ki so povezana z naravo, so postala del splošne kulture. Razvila pa se je tudi misel, da otrok lahko zaznava naravo le, če je ta njegov sestavni del.

Predšolski otroci se vsakodnevno srečujejo z novimi stvarmi in tako si preko izkušenj pridobivajo znanje, ter si s tem razlagajo svet, ki ga obdaja. Otroke moramo pravočasno pričeti usmerjati, saj lahko drugače ostanejo pri svojih naivnih razlagah. Otroci bi se z naravoslovjem srečali tudi, če jim ga mi ne bi predstavili, le da bi tako prihajali do razlag, ki so v nasprotju s tem, kar nas učijo naravoslovne znanosti (Vrhunc, 1996).

2.2 Kakšno je zgodnje učenje naravoslovja?

Narava je v kurikulumu posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter v veselju do raziskovanja in odkrivanja (Kurikulum za vrtce, 1999).

Na tem področju otroci razvijajo naravoslovne pojme, mišljenje, sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez, klasificiranja in oblikovanja konceptov (Kurikulum za vrtce, 1999).

Z delovanjem na predmete in snovi nastajajo predstave o svetu, v katerem otrok živi.

Razvijajo se fizika, biologija in kemija, kar se skupaj z izkušnjami iz drugih področij delovanja sestavlja v vsakdanje znanje (Marjanovič Umek, L., 2010).

(11)

3

Otroci spoznavajo živali, rastline, predmete in pojave. Spoznavajo življenjske pogoje živih bitij, razvijajo sposobnosti dojemanja in povezovanja dogodkov v prostoru in času. V okolju aktivno raziskujejo pojave, s katerimi pridejo do novih in zanimivih problemov. Snovi in telesa med seboj mešajo, segrevajo, ohlajajo, raztapljajo, upogibajo ipd. ter s tem spoznavajo različnosti in spremembe snovi (Kurikulum za vrtce, 1999).

Primeri dejavnosti od 1. do 3. leta:

- Preliva in presipava tekočine in sipke snovi v različne posode.

- Se igra z vodo (v vodo meče različne predmete, predmete suši), s snegom in ledom.

- Se igra s plastičnimi materiali (plastelin, glina), preoblikuje toge (žica, plastelin, glina) in elastične materiale (elastika).

- Opazuje spremembe na nebu in vremenske pojave.

- Se igra v peskovniku in uporablja igrače za igro z mivko.

- Se igra s papirnatimi letali, piha milne mehurčke.

Primeri dejavnosti od 3. do 6. let:

- Zbira materiale, snovi in predmete ter jih primerja in razvršča, sestavlja zbirke idr.

- Opazuje nebo, pojave na nebu, opisuje in sodeluje v pogovorih, išče informacije v različnih virih.

- Oblikuje iz testa, plastelina, gline, plete košarice, papirnate kite, tke, zlaga mozaik itn.

- Spoznava različne materiale in jih primerja med seboj.

- Odkriva, kako se spreminjajo materiali in njihove lastnosti.

- Raziskuje poreklo različnih materialov oziroma predmetov, kot so kožuh, usnje, les, kamenje, kovina, plastika, kruh, plišasti medvedek ipd.

- Se igra z elastiko, zvija žico ipd. ter ugotavlja lastnosti.

- Uporablja različne materiale in orodja.

(12)

4

- Se igra z vodo v različnih pojavnih oblikah (dež, luže, sneg, led, potok, mlaka idr.) in jo primerja.

- Meri tekočine z nestandardnimi enotami (kozarčki, žlice idr.), primerja prostornino posod.

- Preliva in meša različne tekočine (voda in barvila, voda in sadni sirup, voda in olje).

- Suši različne predmete in snovi (sadje, risbe idr.), ugotavlja, kam gre voda.

- Se igra z mivko, dela odtise, potočke in figure, preceja, seje, presipava, uporablja posode in igrače za igro z njo, oblikuje z mivko in vodo.

- Se igra z zrakom, uporablja vetrnice, pahljače, letala, različna semena, zmaje, balone, mehurčke, mobile in ugotavlja lastnosti, ki omogočajo gibanje v (po) zraku.

2.3 Vloga odraslih pri učenju zgodnjega naravoslovja

Odrasli smo otrokom zgled in zato je pomembno, kako kažemo pred otrokom svoj odnos do narave in raziskovanja, saj nas otroci v predšolskem obdobju posnemajo. Otrokom moramo postavljati vprašanja, z njimi deliti naše izkušnje, občutke in jim pokazati interes za raziskovanje. Otrokom moramo omogočiti dovolj časa, da z lastnim preizkušanjem začutijo lastnosti narave z vsemi čutili (Kurikulum za vrtce, 1999).

Otroka moramo pri raziskovanju snovi spodbujati, da opisuje lastnosti snovi in predmetov.

Njihovo pozornost moramo usmeriti na izrazite značilnosti snovi in predmetov v okolju.

Kasneje pa je potrebno otroka že spodbujati, da snovi, predmete, bitja med seboj ureja in razvršča po lastnostih in med njimi odkriva enostavne povezave.

Otrokom moramo pripraviti različne poskuse, s katerimi ugotavljajo lastnosti. S tem, ko neko snov presipajo, prelivajo, polnijo posode, ugotavljajo, da snovi zavzemajo prostor, opozorimo otroka na lastnosti snovi, ki ohranjajo lastnosti, in na snovi, ki lastnosti spremenijo. S prelivanjem in nalivanjem spoznava lastnosti tekočin, pri pripravi pijač se sreča z nestandardnimi enotami, pri sušenju pa spoznavajo, da je v mokrih predmetih voda, ki izhlapi (Kurikulum za vrtce, 1999).

(13)

5

Z dejavnostmi, pri katerih otrok spoznava prostor, čas in gibanje, se povezujejo dejavnosti s področja matematike. Otrok se seznani z orientacijo v prostoru, spozna, da je čas relativen, otroka spodbujamo, da uporablja izraze potem, pred tem, včeraj … (Kurikulm za vrtce, 1999).

Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok spoznava tudi samega sebe, svoje telo in razvija svoje sposobnosti. Ugotavlja razlike med ljudmi, seznani se s tem, kako mora skrbeti za zdravje in se varovati pred poškodbami (Kurikulum za vrtce, 1999).

(14)

6

3 Razvijanje in oblikovanje pojmov

Pojmi so abstraktna didaktična kategorija, ki nastajajo z miselno aktivnostjo. S pojmom vnašamo red in organizacijo v neurejen in kaotičen svet občutkov, pomagajo nam prepoznati pojave in predmete okrog nas, v učenje vnašajo ekonomičnost in omogočajo šolsko učenje (didaktika: didaktika predavanja).

Pri otroškem učenju pojmov obstajata dve poti:

- Samostojno oblikovanje pojmov.

- Pridobivanje pojmov od odraslih v procesu asimilacije in akomodacije na osnovi spraševanja in besednih razlag.

Problemi pri poučevanju pojmov:

- prevelika količina pojmov v učnih načrtih in učbenikih, - verbalizem – navajamo premalo primerov,

- prezahtevnost nekaterih pojmov glede na razvojno stopnjo, - premajhna povezanost pojmov med seboj.

Pojmi se razvijajo preko zaznavanja, in sicer se jih največ razvije preko vidne zaznave, ki je značilna za stopnjo konkretnega mišljenja. Na tej stopnji moramo določiti cilj opazovanja, predmet opazovanja, usmeriti moramo pozornost, spodbuditi miselni proces, učence voditi k iskanju tipičnih značilnosti in primerjanju. Pomembno pa je tudi, da navajamo značilnosti in pojme pravilno razvrščamo in urejamo.

Naslednja stopnja je deduktivna stopnja, kjer pojem opredelimo ali definiramo. Definicija pojma določa mejo in razlikovanje pojmov. Ta stopnja učenja pojmov zahteva napor, abstraktno mišljenje in poznavanje vseh terminov, ki nastopajo v definiciji (didaktika:

didaktika predavanja).

3.1 Pojem snovi

Piaget v svoji teoriji kognitivnega razvoja meni, da so otrokove akcije ključne za razvoj logično-matematičnih operacij in vzročnosti. Logično-matematično mišljenje naj bi se razvijalo iz otrokovih akcij na objekte, vzročnost pa razlaga odnose med objekti. Zgodnje otrokove akcije so prilagojene lastnostim teles in snovi, zato te vodijo h konstrukciji sorodne

(15)

7

oziroma iste podobe realnosti. Telesa in snovi si tako otroci razlagajo po zdravi pameti ali otroškem naivnem razumevanju (Krnel, 1995).

Na senzomotorični stopnji je razvoj pojmov prostora in časa povezan z vzročnostjo. Ta dva pojma se razvijata preko otrokovega delovanja na okolico. Vsako potiskanje, vlečenje, prelivanje, sejanje, zbiranje, kotaljenje predstavlja akcijo, preko katere se razvijajo operacije in vzročnost. Konstrukcija znanja iz akcij naj bi nastajala iz prvih ravnanj s telesi in snovmi kot rezultat zavestnih in pazljivo vodenih manipulacij otroka z objekti, to pa je tudi pogoj za razvoj mnogih naravoslovnih pojavov (Krnel, 1995).

Piaget in Garcia sta raven logičnih operacij prav tako skušala bolj približati pomenu in objektom, to sta imenovala ’’logika pomenov’’ (logic of significations). Ta elementarna logika naj bi delovala na objekte in z objekti. Objekt je najprej to, kar z njim lahko naredimo, fizično ali miselno. Nato objekt definira na to, iz česa je; da pa odkrijemo, iz česa neki objekt je, moramo z njim nekaj početi (gnesti, prelivati, drobiti). Tako razumevanje ali pojmovanje nastaja iz enostavnih elementov – akcij (Krnel, 1995).

Drugo izhodišče temeljnega naravoslovnega mišljenja in razvoja naravoslovnih pojmov se navezuje na akcije ali pa iz akcij celo izhaja zveza med percepcijo in vzročnostjo. Percepcija in vzročnost naj bi se v zgodnjem otroštvu razvijala iz istih sposobnosti (kapacitet). Za percepcijo trdnega telesa je značilno: kohezija, polnost, rigidnost in odsotnost akcije na daljavo. Značilnosti za vzročnost pa so: trajnost, trdnost in enako, odsotnost učinka na daljavo (Krnel, 1995).

Razvoj pojmov sledi razvoju vzročnosti in razvoju operacij. Uvrščanje predmeta in pojava v razred temelji na naravnih kriterijih, na primerjavi senzomotoričnih sekvenc manipuliranja ter na primerjavi s prototipom (Krnel, 1995).

Pri razvoju pojma snov si lahko postavimo hipotezo, da se razvije vzporedno s pojmom objekta. Iz lastnosti predmetov, ki jih otrok definira, izhajajo prva razločevanja med lastnostmi objektov in lastnostmi snovi, to pa torej pomeni prva spoznanja o snovi (Krnel, 1995).

(16)

8

Povezave med akcijami, pojmi vezanimi na snov in nastankom prototipov:

PRIMITIVNA AKCIJA SNOV

Prelivanje, nalivanje Tekočina

Pogosto prelivanje vode Prototip za tekočino: voda

Pihanje Plin

Pogosto pihanje zraka Prototip za plin: zrak

Držati, lomiti Trdna snov

Iz primitivnih akcij nastajajo sheme, ki natančno opredeljujejo snov:

SHEME SNOV

Držati + lomiti Trda trdna snov

Držati + gnesti Mehka trdna snov

Držati + presipati Prašnata trdna snov

Iz prototipov in primitivnih akcij se lahko konstruirajo sheme procesov:

AKCIJA PROTOTIP PROCES

Lomiti, drobiti + voda Raztapljanje

Lomiti, drobiti + toplota Gorenje

(17)

9 Sheme naravoslovnih zakonov:

To, da lahko snov, držimo, z njo premagujemo napor, jo potiskamo in dvigujemo pomeni, da ima snov težo.

To, da pa lahko neko snov nasipavamo, nalagamo pa pomeni, da snov zavzema prostor.

Snovi imajo dve različni lastnosti, in sicer intenzivno in ekstenzivno lastnost. Intenzivne lastnosti so tise, ki se pri odvzemanju ali deljenju objekta ne spremenijo (barva, okus, vonj, gostota, temperatura …). Ekstenzivnim lastnostim pa se pri odvzemanju ali deljenju objekta lastnosti spremenijo (oblika, dolžina, širina, višina …) (Krnel, 1995).

Delčna narava snovi, ki vodi k znanstvenemu pojmovanju snovi, se razvija z operacijami, ki vodijo k ohranjanju (konzervaciji) tako kvalitete kot kvantitete, to so operacije kompenzacije, identitete in reverzibilnosti. Šele obvladanje teh omogoča razumevanje procesov raztapljanja in izločanja snovi iz raztopin ali izhlapevanja tekočin in kondenzacijo pare (Krnel, 1995).

Snovi imajo različne lastnosti, so kontinuirane, se ohranijo pri prelivanju in preoblikovanju, imajo površino, težo, ne moremo jih šteti. Glede na naštete lastnosti otroci najpogosteje za snovi naštevajo tekočine. Tekočine so pogosto opisane kot voda, trdne snovi kot ne prelivajoče, plinaste pa kot drobne kapljice. Če tukaj upoštevamo bogate izkušnje, ki jih imajo otroci z vodo; lastnosti, ki jih pripisujejo snovem; vodo kot prototip za tekočino; tekočine kot prvo referenco za trdne in tekoče snovi ter snovem podobne količine; lahko postavimo hipotezo, da voda ni samo prototip za tekočine, ampak prvi prototip za pojem snovi (Krnel, 1995).

(18)

10

4 Raziskovalne igre s snovmi v vrtcu

4.1 Diplomska naloga: Kaj vedo petletni otroci o snoveh in predmetih (Vrhunc, 1996)?

Avtorica je v diplomski nalogi izvedla raziskavo, kaj o snoveh in predmetih vedo petletni otroci. Raziskavo je izvedla z naključno izbranimi otroki (sedem deklic in sedem dečkov).

Prišla je do ugotovitve, da otroci zaznavajo razliko med snovmi in predmeti, ne vedo pa, da so predmeti narejeni iz snovi. To lahko razberemo iz nalog razvrščanja.

Otroci predmete in snovi razvrščajo večinoma po barvi. Agregatnih stanj še ne dojemajo, zavedajo se po večini le tekočega stanja, ki pa je tudi kriterij za razvrščanje. Za razvrščanje največkrat uporabijo kriterij ''akcija''. Otrokom še ni jasno, da objekti iz iste snovi obdržijo lastnosti. Pri spreminjanju snovi jim lastnost reverzibilnost ni jasna, saj je večina otrok ugotovila, da se sladkor v vodi raztopi, skoraj nihče pa ni dopustil obratne situacije.

Pri raziskavi je potrjena teorija, da so otroci v fazi konkretnega mišljenja, saj na primer lastnost težo uporabljajo večinoma za trdne snovi, za tekoče in plinaste snovi pa še ne.

Merjenja petletni otroci še ne obvladajo, otroci vse le štejejo, če jim pomagamo, uporabljajo enote, temveč je vse še na intuitivni ravni.

4.2 Kaj vedo tri in petletni otroci o predmetih in o snoveh (Krnel, Glažar, 1998)?

Avtorja sta v članku prikazala raziskovanje predmetov in snovi.

Raziskavo sestavljajo trije deli: opisovanje predmetov in snovi, razvrščanje predmetov in snovi in razlage nekaterih naravoslovnih pojavov ali dogodkov (Dušan Krnel, Saša A.

Glažar).

Avtorja sta ugotovila, da so otroci predmete in snovi opisovali le z eno besedo, povedali so, kaj se z objektom lahko dela oziroma kaj se z njim dogaja. Ugotovila sta, da imajo otroci največ izkušenj s trdnimi snovmi, ki jih obravnavajo kot predmete.

Kar nekaj otrok je odgovorilo, da se iz predmeta nekaj lahko naredi, vendar bolj v smislu sestavljanja kot preoblikovanja. Če ima predmet otroku prepoznavne oblike in barve, ga bo

(19)

11

poimenoval kot ''akcijo'' in navedel kot ''igrati'' ali ''delati''. Otroci imajo izkušnje z vodo, zato je voda v katerikoli obliki najprej voda, enako je s plastelinom. Predmete otroci večinoma opišejo z glagoli gibanja, ki upoštevajo lastnosti predmeta, snovi pa opišejo z glagoli, ki bolj neposredno opisujejo otrokove dejavnosti.

Pri petletnih otrocih se opazi napredek pri opisovanju in tudi pri razvrščanju. Za njih so pomembne lastnosti barva in teža. Petletniki razvrščajo po lastnostih predmetov in snovi in manjkrat po asociacijah. Izmed predmetov iz različnih snovi uspešno razvrščajo kovine, manj pa so uspešni pri lesenih in plastičnih predmetih. Razvrščanje snovi je pogosto pri lastnostih predmetov (obliki in velikosti).

Razvrščanje v tej raziskavi je bilo bolj enostavno, ker ni zahtevalo kvantitativnega presojanja, a se je kljub temu izkazalo, da je tudi kvalitativno razvrščanje, razvrščanje po intenziteti, zahtevno za otroke obeh starostnih skupin, ki so bili vključeni v raziskavo.

Opisovanje in razvrščanje obeh starostnih skupin otrok temelji na akciji. Za opisovanje predmetov in snovi otroci uporabljajo nediferencirano intenzivne in ekstenzivne lastnosti.

Med lastnostmi je zelo pomembna barva, ki je lahko lastnost predmeta ali snovi.

Potrjena je tudi teza, da je za zgodnji pouk naravoslovja pomembna otrokova konkretna fizična aktivnost, doživljanje in zavestna uporaba predmeta in snovi. Otroci predmete in snovi razlikujejo in prepoznavajo po tem, kaj se da z njimi narediti. Skozi vse te aktivnosti se pri otrocih obravnavata pojma predmet in snov, ki kasneje pripomoreta pri učenju fizike in kemije.

(20)

12

II. EMPIRIČNI DEL 5 Opredelitev problema

V empiričnem delu diplomske naloge bom najprej preizkusila nekaj dejavnosti na manjšem vzorcu otrok. Te dejavnosti bom analizirala in na temelju rezultatov razvila nekaj dejavnosti, ki jih bom ponovno preizkusila z večjim vzorcem otrok. Cilj raziskovalnega dela je ugotoviti, kako v spontano igro s snovmi vključiti vodenje, da otroci s pomočjo vzgojitelja dosežejo zastavljene cilje. Nato bom na podlagi teh dveh dejavnosti pripravila še 3 dejavnosti s tekočimi snovmi in 3 dejavnosti s trdnimi snovmi, ki so primerne za to starost otrok.

5.1 CILJI

Z diplomsko nalogo želimo:

- otroke seznaniti z lastnostmi različnih snovi,

- načrtovati in izvajati dejavnosti, primerne za otroke 1. starostnega obdobja, - otroke spodbuditi, da z različnimi pripomočki spoznavajo in raziskujejo snovi,

- ugotoviti, kakšno vodenje je primerno za to starost otrok in kako ga vključiti v spontano igro.

- primerjati dejavnosti z dejavnostmi, ki so jih že izvedli drugi avtorji.

5.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE

- Otroci odkrijejo dovolj lastnosti le s spontano igro.

- Otroci odkrijejo več lastnosti, če jih pri dejavnostih vodimo.

(21)

13

5.3 RAZISKOVALNA METODA

Pri nalogi bom uporabila nekavzalno empirično metodo raziskovanja.

V raziskavi bom najprej izvedla dejavnosti in nato opazovala otrokove odzive ter načine raziskovanja snovi, ter na tem temelju razvila nove dejavnosti.

5.4 VZOREC

Raziskava bo potekala v šolskem letu 2015/2016 z namensko izbrano skupino 10–15 otrok starih1–3 let, ki obiskujejo vrtec.

5.5 TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV

Podatke bom zbirala z opazovanjem dejavnosti in analizo dokumentov (posnetkov in fotografij).

5.6 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV

V skupini otrok starih 1–3 let bom najprej izvedla dve dejavnosti, s katerima se bodo otroci srečali s tekočo snovjo – vodo in trdno snovjo – koruzni zdrob. Nato bom na podlagi dejavnosti, ki so predstavljene v teoretičnem delu, načrtovala dejavnosti, ki so primerne za to starost otrok. Pri teh dejavnostih bom otroke vodila. Vse dejavnosti bom izvedla v vrtcu.

Otroke bom s sproščenim in pozitivnim pristopom skušala motivirati k samostojnemu raziskovanju snovi. Otroke bom pri dejavnostih opazovala, beležila odzivanja in jih fotografirala. Vse pridobljene podatke in fotografije bom uporabila v empiričnem delu diplomske naloge, kjer bom zapisala rezultate in opažanja.

(22)

14

6 Poskusne dejavnosti

6.1 Dejavnost z vodo

PRIPOMOČKI:

- velika rumena posoda, - plastičen lonček, - plastičen vrč, - plastenka z vodo.

DEKLICA1

Deklica je najprej prijela vrč in lonček ter skušala pridobiti iz plastenke vodo. Plastenko z vodo je prijela, ter skušala iz vrča natočiti vodo. Ker v vrču ni bilo vode, ni vedela, kako bi to lahko storila. Plastenko je postavila bližje k sebi in še naprej poskušala iz vrča natočiti vodo v plastenko. Vmes sem ji zastavila vprašanje, kam bo natočila vodo iz plastenke, vendar se na to ni ozirala in še naprej vztrajala pri vrču. Nato je vzela lonček in skušala iz plastenke dobiti vodo. Vode ji v lonček ni uspelo natočiti, vendar je iz lončka vseeno popila vodo. Nato je ponovno poskusila v lonček natočiti vodo, a ker plastenke ni nagnila, ji to ni uspelo. Kljub temu je storila enako kot prej in iz lončka popila vodo. Vodo sem ji natočila v vrč in naprej opazovala, kaj bo storila. Deklica je z lončkom želela zajeti vodo iz vrča, a to ji ni uspelo.

Nato pa je prijela vrč in iz njega skušala popiti vodo.

DEČEK1

Deček je prijel plastenko, si jo malo ogledal, nato pa vodo iz plastenke zlil malo v vrč in malo v posodo. Prijel je vrč in iz vrča zlil vodo v posodo. Plastenko in vrč je odložil na mizo poleg posode, ter s prsti raziskoval po vodi. Kmalu je zagledal lonček, s katerim je skušal zajeti vodo. Pogledal je v lonček, ali je kaj vode, iz lončka je vodo zlil na mizo in po njej malo ''popackal''. Nato je prijel posodo, jo potegnil bližje k sebi, ter zopet s prsti začel raziskovati po vodi. Vmes je vzel lonček, s katerim je zopet skušal zajeti vodo, vendar ga je kmalu odložil in z rokami raziskoval po vodi naprej.

DEČEK 2

Deček je vzel plastenko z vodo in iz nje poskušal piti vodo. Plastenko si je ogledoval, ter jo nekajkrat prislonil k ustom. Kasneje je plastenko tudi nagnil, a mu ni uspelo, da bi iz nje popil

(23)

15

vodo. To je večkrat ponovil. Nato sem mu namignila, naj vodo natoči v lonček, a deček se na to ni odzval, še naprej je poskušal iz plastenke popiti vodo. Po nekaj poskusih mu je malo vode uspelo popiti. Kmalu je opazil posodo z lončkom in vrčem. V lonček je vodo skušal natočiti, vendar lončka ni zadel, zato je vodo polil po tleh in po veliki posodi. Plastenko je večkrat nagnil, dokler ni iz nje izlil vse vode. Vmes je vodo, ki je bila natočena v posodi prijemal z rokami.

DEKLICA 2

Deklica je prijela plastenko z vodo in vrč, ter skušala vodo natočiti v vrč. Nekaj vode ji je uspelo natočiti v vrč, ostalo pa je polila po posodi. Ko ji je v plastenki zmanjkalo vode, je želela še vode. S plastenko je skušala zajeti vodo iz posode in enako poskusila z lončkom.

Nato sem ji v plastenko natočila še malo vode. Želela je, da ji vodo pomagam natočiti v lonček. Spodbudila sem jo, da to stori sama. Deklica je poskusila, a plastenka ji je padla iz rok, vodo je nato zlila v posodo. Ko je vode zmanjkalo, je stiskala plastenko. Vprašala sem jo, kje je voda, deklica je pokazala na plastenko. Nato je vodo zagledala v posodi, ter se je dotaknila. Voda v posodi je ni dolgo zanimala, deklica me je kmalu prosila za še vode, a ji je nisem dala. Po vodi je nato začela z rokami ''čofotati''. Vodo katera je ostala na njenih rokah, je opazovala ter nadaljevala z brskanjem po vodi. Nato je vzela lonček, z njim zajela vodo iz posode ter vodo iz lončka zlila v vrč. To je večkrat poskusila.

DEKLICA 3

Deklica je vzela plastenko in vodo iz nje zlila v lonček. Nekaj vode je zlila poleg lončka. Nato je začela stiskati plastenko, plastenko si je vmes prislonila tudi k ustom. Vzela je vrč, ga postavila iz posode, ter prijela lonček, z njim skušala zajeti vodo iz posode, ter jo popiti. Nato je lonček odložila, vzela plastenko in to poskusila tudi s plastenko. Ko je videla, da ji ne bo uspelo, se je vrnila k lončku. Kasneje je ugotovila, da lahko prime posodo, jo nagne in iz posode popije vodo, a sem ji to preprečila, ker bi se voda polila po sobi. Deklica je dala roke v vodo in po njej ''čofotala''. Nato je zopet vzela lonček in plastenko, enako kot prej je zajemala vodo iz posode, ter jo popila. Vmes je roke ves čas držala v vodi. Kasneje se je ustavila in opazovala roke v vodi, nato pa nadaljevala z zajemanjem vode z lončkom.

DEKLICA 4

Deklica je nekaj časa posodo s pripomočki le opazovala. Spodbudila sem jo, da bi se z vodo začela igrati, a je še nekaj časa opazovala posodo. Nato je prijela plastenko in jo le držala.

(24)

16

Zopet sem jo spodbudila z vprašanjem ''Kaj boš naredila z vodo?''. Vodo je nagnila, da bi jo natočila, a si je premislila. Zopet sem ji zastavila vprašanje, če bo vodo natočila. Vodo je tokrat natočila v vrč. Prijela je lonček in iz lončka skušala natočiti vodo v plastenko, a ker vode v lončku ni bilo, ji to ni uspelo. Nato je prijela vrč in iz vrča zlila vodo v lonček, ter poskusila enako kot prej vodo natočiti v plastenko. Nekaj vode ji je uspelo natočiti v plastenko. To vodo je prelila nazaj v lonček, ter nato iz lončka prelila vodo v vrč. Nato je prijela plastenko in z njo skušala zajeti vodo iz velike posode, to ji ni uspelo. Enako je poskusila še z lončkom, a vode je bilo premalo, da bi ji uspelo, kljub temu je iz lončka skušala preliti vodo v plastenko. Nato je prijela vrč, z njim skušala zajeti vodo iz posode, ter jo natočiti v lonček. Potem je prijela lonček in vodo skušala natočiti v plastenko.

DEKLICA 5

Deklica je prijela plastenko in iz nje poskušala popiti vodo. Plastenke sprva ni nagnila, zato ji to ni uspelo. Plastenko je držala v rokah, a se ji je nagnila in vodo je polila po tleh. Nato je malo nagnila plastenko in zopet skušala popiti vodo. To je nekajkrat ponovila in ji tudi uspelo.

Nadaljevala je s tem, da je pila vodo. Vodo je polila tudi po sebi, kar jo je malo zmotilo, saj je začela opazovati mokro majčko. A kmalu je to ni več zanimalo in nadaljevala je s pitjem vode.

DEČEK 3

Deček je takoj prijel plastenko, jo vzel iz posode in iz nje poskušal popiti vodo. Nekaj časa je poskušal, a ker plastenke ni nagnil mu to ni uspelo. Nato je k sebi povlekel rumeno posodo in vzel lonček. Lonček je prislonil k plastenki, a takoj je spet skušal iz plastenke piti vodo, lonček pa je le držal v roki. Pogledal je tudi v vrč, a ker je bil prazen, ga ni dosti zanimalo, enako je bilo tudi z lončkom, zato se je zopet posvetil plastenki. Ko mu vode ni uspelo dobiti iz plastenke, si je ogledoval lonček in vrč. Nato pa je plastenko prijel in jo postavil poleg sebe. Plastenka se je prevrnila, voda je stekla ven in deček je začel veselo čofotati po vodi, ki je bila na tleh.

DEČEK 4

Deček je vzel lonček in se z njim igral. Nato je vzel vrč in pokazal, da želi vanj natočiti vodo.

Povabila sem ga nazaj k posodi. Kmalu je izgubil zanimanje in odšel stran. Še enkrat sem mu pokazala, kje ima vodo. Prišel je nazaj, prijel plastenko in popil vodo iz nje. To je nekajkrat

(25)

17

ponovil. Dečku je vodo uspelo popiti, ker je plastenko nagnil. Nato je vzel lonček, ki ga je postavil na plastenko. Lonček je umaknil in zopet pil vodo iz plastenke.

DEKLICA 6

Deklica je vzela vrč, ki ga je takoj odložila in vzela lonček. Z njim je želela iz plastenke dobiti vodo, a ker je lonček postavila na plastenko, ji to ni uspelo in poskusila je še z vrčem, kar ji prav tako ni uspelo. Nato je prijela plastenko, ki je takoj odložila in ponovno poskusila z vrčem. Nato je prijela plastenko in z njo potresla. Odložila je plastenko, prijela vrč in ga prinesla meni. Deklica je kmalu izgubila zanimanje za vodo, zato je odšla stran, povabila sem jo nazaj. Takrat je vzela lonček, v katerega je skušala natočiti vodo, a ji ni uspelo.

6.2 Dejavnost s koruznim zdrobom

PRIPOMOČKI:

- velika rumena posoda,

- manjša kanglica, napolnjena s polento, - plastična lopatka,

- plastična žlička, - plastičen lonček.

DEKLICA1

Deklica je z lopatko začela brskati po koruznem zdrobu. Opazila je, da lahko koruzni zdrob z lopatko vrže ven iz posode. Lopatko je držala z levo roko, zato je koruzni zdrob težko zajela.

Sčasoma je usvojila tudi to, da je koruzni zdrob zajela ter ga skušala dati v lonček, poleg kanglice. To je večkrat ponovila. Vmes si je ogledala lopatko in tudi koruzni zdrob. Koruzni zdrob je iz lopatke spravila na različne načine, zamahnila je z roko, da je odletel, ali pa ga je lepo stresla z lopatke v lonček. Nato je opazila še žličko. Žličko je prijela z desno roko in z njo lažje zajela koruzni zdrob. Koruzni zdrob je z žličko večkrat zajela in si ga stresla na hlače.

DEČEK1

Deček je takoj prijel lopatko in zajel koruzni zdrob. Lopatko je prijel z desno roko in takoj usvojil gib, da je koruzni zdrob lepo zajel. Koruzni zdrob je večkrat zajel in ga z lopatke stresel v lonček. Nato je opazil še žličko, s katero je prav tako zajel koruzni zdrob, ki ga je pretresel na lopatko ter z lopatke v lonček. Nekaj časa je iz kanglice zajemal koruzni zdrob,

(26)

18

nekaj časa iz lončka, prav tako pa je nekaj časa zajemal z lopatko in nekaj časa z žličko.

Kasneje je vzel lonček in iz njega stresel koruzni zdrob v kanglico. Z lončkom je iz večje posode zajel koruzni zdrob in ga prenesel v kanglico. Nato je odložil žličko in lonček, ter z lopatko iz kanglice zajemal koruzni zdrob. Koruzni zdrob je prenesel tudi na tla, in ga poskušal prenesti tudi nazaj. Nekaj časa je to ponavljal ter z lopatko in žličko zajemal koruzni zdrob. Kasneje je prijel kanglico ter skušal stresti koruzni zdrob v posodo. Odločil se je, da tega ne bo storil in še naprej zajemal koruzni zdrob z lopatko in žličko.

DEČEK2

Deček je sprva vzel žličko, ter z njo skušal zajeti koruzni zdrob. Žličko je prijel z levo roko, zato mu to ni uspelo. Žličko je dal v koruzni zdrob, ter nato prazno nesel v usta. Kmalu mu je uspelo, da je koruzni zdrob z žličko zajel, in ga stresel z nje. To je večkrat poskusil, vmes je koruzni zdrob, ki je bil na tleh pomešal z žličko, ter nadaljeval s stresanjem. Koruzni zdrob, ki mu je padel na roke, ga je zmotil, zato je prijel žličko v drugo roko in si očistil roko. Koruzni zdrob je začel prijemati z rokami, vanj je pomočil prst in si ga ogledoval. Nato je vzel kanglico s koruznim zdrobom iz posode in jo postavil poleg sebe ter nadaljeval z raziskovanjem koruznega zdroba tako z žličko kot tudi z rokami.

DEKLICA2

Deklica je z desno roko vzela lopatko in zajela koruzni zdrob, stresla ga je iz lopatke v lonček.

To je nekajkrat ponovila. Ko je zagledala žličko, jo je vzela in nadaljevala s pretresanjem koruznega zdroba iz enega lončka v drugega. Kasneje se je zopet odločila za lopatko in nadaljevala s pretresanjem. Ko je bil manjši lonček poln, ga je vzela in koruzni zdrob iz njega stresla nazaj v kanglico. Nato je vzela žličko in zopet začela vanj pretresati koruzni zdrob.

Zdrob, ki je padel poleg lončka, je želela dati v manjši lonček. Ker je bilo to malo težje, je še naprej zajemala koruzni zdrob iz kanglice.

DEKLICA3

Deklica je vzela lopatko in z njo pretresala koruzni zdrob v manjši lonček. Kmalu je prijela kanglico in skušala stresti zdrob ven. Kanglica je bila malo pretežka, zato ji ni uspelo.

Odložila je kanglico, prijela žličko in z njo zajemala koruzni zdrob. Nato je še enkrat poskusila iz kanglice stresti zdrob in tokrat ji je uspelo. Nekaj koruznega zdroba je stresla v posodo, nekaj na tla. Nato je vzela žličko in iz posode dajala zdrob v manjši lonček ter enako naredila z zdrobom, ki je bil na tleh. Prijela je veliko posodo in poskusila stresti zdrob na tla, a

(27)

19

sem ji to preprečila. Deklica je z roko začela prijemati koruzni zdrob in ga iz velike posode dajati na tla, enako je naredila s koruznim zdrobom, ki je bil na tleh. Nato je vzela žličko, ter to poskusila z njo, a je kmalu nadaljevala z rokami. Nato je opazila koruzni zdrob na svojih oblačilih in ga skušala dobiti dol. Kmalu se za to ni več zmenila. Z žličko je naprej pobirala zdrob iz tal in ga dajala v veliko posodo. Zopet je zdrob začela prijemati z rokami, kasneje pa je vzela še lopatko in zdrob pretresala iz velike posode v manjši lonček. Lonček je na koncu prijela in zdrob stresla na tla.

DEKLICA4

Deklica je vzela žličko in z njo začela zajemati koruzni zdrob iz kanglice ter ga pretresati v lonček. Nato je prijela lonček v roke, vzela lopatko in nadaljevala s pretresanjem. Vmes je pretresla lonček, da se je koruzni zdrob zravnal. Vse reči je odložila in malo opazovala.

Kmalu je prijela žličko in nadaljevala s pretresanjem. Žličko je nekaj časa držala v desni roki, nato jo je prestavila v levo. Z žličko je poteptala po koruznem zdrobu, ki je bil v lončku.

Zopet je malo opazovala, kaj bi lahko storila. Nadaljevala je s pretresanjem zdroba v lonček.

Ko je bil lonček poln, ga je vzela in stresla zdrob nazaj v kanglico. Vmes je nekaj zrn zdroba padlo deklici na roke, to jo je verjetno motilo, zato je nekajkrat stresla z roko.

DEKLICA5

Deklica je najprej opazovala posodo s pripomočki. Nato se je odločila za lopatko. Prijela jo je z desno roko in skušala iz kanglice zajeti koruzni zdrob. Zdroba ji ni uspelo zajeti, vse kar je zajela, se je prej streslo dol, preden je prinesla lopatko do lončka. Ko ji je le uspelo zajeti zdrob z lopatko, ga je stresla na tla. Nato je vzela žličko in enako kot z lopatko skušala zajeti zdrob, potem je vzela še lopatko in v vsaki roki nekaj držala ter nekaj časa zajemala zdrob z žličko in nekaj časa z lopatko.

DEČEK3

Deček je vzel lonček, in ga ponudil meni. Nato pa je z roko začel raziskovati po koruznem zdrobu. Koruznega zdroba se je dotaknil in opazoval, kako se je stresal z roke. Kasneje je vzel lopatko, a jo je hitro izpustil in nadaljeval z brskanjem po koruznem zdrobu z roko. Opazil je, da zdrob lahko z roko zajame in ga strese poleg sebe. Lonček, ki ga je ves čas držal v roki, mu je padel iz rok in zdrob se je stresel v lonček, deček je z lončkom začel stresati, da je zdrob padel ven. Nato pa nadaljeval z roko zajemati zdrob. Skušal ga je dati v lonček, a se je že prej

(28)

20

stresel dol z roke. Koruzni zdrob, ki je padel dečku na hlače, ga je motil, zato ga je skušal z brcanjem dobiti dol.

DEČEK4

Deček je vzel žličko in z žličko začel zajemati koruzni zdrob, ki ga je dal v lonček. Enkrat mu je zdrob uspelo zajeti, drugič ne. Dečku je nekaj zrn zdroba padlo na hlače in to je začudeno opazoval, nato pa je nadaljeval z zajemanjem iz kanglice. Tokrat mu skoraj nikoli ni uspelo zajeti zdroba, a kljub temu je žlico dal v lonček, da so zrnci, ki so bili na njej padli v lonček.

Na koncu je iz žličke stresel zrnca sebi na copat, kar ga je zmotilo, zato jih je z žličko skušal dobiti dol.

DEKLICA6

Deklica je vzela lopatko in z njo zajela koruzni zdrob iz kanglice ter ga dala v lonček. To je nekajkrat ponovila, vsakič, ko je zdrob stresla iz lopatke v lonček, ga je v lončku tudi premešala. Kasneje je z roko prijela zrnca, ter si jih nesla v usta. Nato je nadaljevala z zajemanjem zdroba z lopatko. Na koncu je z lopatko zajela zdrob iz lončka ter si ga stresla na hlače.

(29)

21

7 Ugotovitve poskusnih dejavnosti

Poskusne dejavnosti sem izvedla z vsakim otrokom posebej. Otrokom sem dala pripomočke, a jih pri raziskovanju snovi nisem usmerjala in vodila. Preko tega sem prišla do ugotovitve, da bi načrtovane dejavnosti lahko izvedla v manjših skupinah, saj bodo tako primorani sodelovati z drugimi otroki in se nekako dogovoriti za pripomočke, ki bodo na voljo. Odločila pa sem se tudi, da bom otroke med dejavnostmi usmerjala in vodila, če bo to potrebno.

Pri poskusnih dejavnostih sem izvedla eno dejavnost z vodo, kjer sem uporabila plastičen lonček, vrč in plastenko z vodo. Za vodene dejavnosti pa sem se odločila, da uporabim še več pripomočkov, saj so otroci z vodo želeli še in še raziskovati. Otroci so vodo iz plastenke in iz lončka zlili ven. Pri vodenih dejavnostih sem uporabila tudi lij, ker me je zanimalo, ali ga bodo otroci znali uporabiti. Pri eni dejavnosti sem uporabila le dve posodi, eno visoko in eno nizko, zanimalo me je, kako bodo otroci vodo raziskovali tukaj, saj so imeli prej več pripomočkov, s katerimi so se lahko igrali.

Pri poskusni dejavnosti s koruznim zdrobom pa sem uporabila manjšo posodo s koruznim zdrobom, lopatko, žličko in lonček. Tudi tukaj sem se za načrtovane dejavnosti odločila, da dodam nekaj pripomočkov. Tako kot pri dejavnostih z vodo sem otrokom ponudila v prvi dejavnosti več pripomočkov, pri tretji dejavnosti pa sem jim ponudila le dve enako veliki posodi, saj me je zanimalo, kako bodo raziskovali po tem, ko bodo imeli na voljo manj pripomočkov. Glede na to, da smo bili pri načrtovanih dejavnostih v manjših skupinah in ne individualno, sem poskrbela za to, da so nekatere pripomočke imeli vsi otroci npr. žličko sem dala vsem otrokom, posoda pa je bila le ena, pri dejavnostih z vodo pa sem vsem otrokom dala lonček in plastenko, posodo pa le eno.

(30)

22

8 Načrtovane in vodene dejavnosti

8.1 3 dejavnosti s koruznim zdrobom

1. DEJAVNOST CILJ:

- Otrok z žličko zajame koruzni zdrob in ga pretrese v manjšo posodo in obratno.

PREDVIDEVANJE:

- Vsi otroci bodo prišli do ugotovitve, da se z žličko lahko zajame koruzni zdrob in se ga iz žličke pretrese, ne bodo pa vsi otroci pretresli zdroba v posodo, nekateri ga bodo potresli po tleh.

Pripomočki:

- velika polna posoda, - manjša prazna posoda, - žlica.

1. SKUPINA Deček K: 1 leto Deček A: 2 leti Deklica B: 1 leto

Otroke sem povabila v kabinet, kjer sem že imela pripravljene pripomočke. Deček K je takoj vzel žličko, s katero je iz velike posode zajel koruzni zdrob in ga stresel v prazno posodo. To je nekaj časa ponavljal. Deček A in deklica B sta ga sprva le opazovala. Kasneje se je opogumila tudi deklica B, vzela žlico in sama od sebe zajela koruzni zdrob iz posode in ga potresla po tleh. Deček A jih je še vedno le opazoval, zato sem ga spodbudila, da je tudi on začel raziskovati. Deček A se edini izmed njih ni odločil, da vzame žlico, vendar je koruzni zdrob začel prijemati z rokami. Koruzni zdrob je zajel in se dvignil, da je zdrob spolzel med prsti in se potresel po tleh. Otroke sem nekaj časa pustila, da so raziskovali lastnosti koruznega zdroba. Kasneje pa sem dečka K in deklico B spodbudila, da sta koruzni zdrob začela raziskovati s prsti, dečka A pa sem spodbudila, da je poskusil še z žlico. Deklica B je

(31)

23

začela brskati po koruznem zdrobu, ki je bil na tleh, deček K pa je s prsti segel v posodo in tipal koruzni zdrob, a je hitro vzel žlico in nadaljeval s presipanjem. Vsi trije otroci so brez mojih spodbud ugotovili, da se koruzni zdrob lahko presipa iz ene posode v drugo tako z žlico kot tudi z rokami. Deček K je tudi brez mojih spodbud začel raziskovati, deklica B je sprva opazovala, a prav tako ni potrebovala pobude, da je začela raziskovati, dečka A pa sem morala povabiti zraven, da je koruzni zdrob začel raziskovati, kar me je malo presenetilo, saj je deček A najstarejši.

Slika 1: 1. skupina, 1. dejavnost s koruznim zdrobom

t

(32)

24 2. SKUPINA

Deček N: 2 leti Deček P: 1 leto Deklica Z: 2 leti

Deček N in deklica Z sta takoj zagrabila žlico in začela iz velike posode presipati zdrob v prazno posodo. Deček P ju je kar nekaj časa le opazoval. Nato pa se je tudi sam opogumil, vzel žlico in zajel zdrob. Zdrob je posipal po tleh in ga z roko razpršil. Medtem sta deček N in deklica Z še vedno nadaljevala s presipanjem, le da je deček N začel posipati zdrob po tleh in ne več v prazno posodo. Deklica je dečka N opazovala in kasneje tudi sama začela zdrob posipati po tleh. Deček P je kasneje zdrob začel posipati v posodo in ga vedno še premešal, pri čemer se mu je pridružila tudi deklica Z. Vsi trije otroci so brez mojih spodbud ugotovili, da se da zdrob z žličko zajeti in ga posipati tako po tleh kot tudi v prazno posodo. Nihče izmed njih pa se ni odločil, da bi zdrob poskusil potipati tudi z rokami, zato sem zdrob prijela sama in jim pokazala, kako spolzi med našimi prsti. Nihče izmed njih se za to ni zanimal, zdrob so še naprej presipali z žličko.

(33)

25

3. SKUPINA Deček J: 1 leto Deček O: 1 leto Deklica L: 1 leto Deklica T: 1 leto

Otroci so sprva le opazovali in se niso dotaknili ne žlic in ne posod. Zato sem jih takoj povabila, da pričnejo raziskovati. Z raziskovanjem je začel le deček J. Vzel je žlico, a je zdrob prvo tipal z rokami. Ostali trije otroci so dečka J še nekaj časa opazovali, zato sem jih še enkrat povabila zraven. Približala se je le deklica L, ki je vzela žlico, jo postavila v posodo in se umaknila. Privabiti sem želela tudi dečka O in deklico T. Deklica T je prijela žlico in začela raziskovati zdrob. Deček O pa se dejavnosti ni želel približati. Pri tej skupini sem morala vse štiri otroke spodbuditi, da so začeli raziskovati. Le deklica T pa je prišla do ugotovitve, da se zdrob z žlico lahko posipa v prazno posodo ali po tleh. Deček J je zdrob po sebi in v posodo posipal z rokami. Razen deklice T ostali trije otroci tudi po tem, ko sem pokazala, da se zdrob lahko presipa iz žlice v posodo, tega niso poskusili.

(34)

26

(35)

27 2. DEJAVNOST

CILJ:

- Otroci uporabijo vse možne pripomočke, zdrob skušajo zajeti z veliko in z majhno žlico.

PREDVIDEVANJE:

- Večina otrok bo uporabila le eno žlico, ko jih bom spodbudila, da poskusijo še z večjo oziroma manjšo žlico, bodo to storili.

Pripomočki:

- velika polna posoda,

- malo manjša prazna posoda, - majhna prazna posoda, - velika in majhna žlica.

Tako kot pri prvi dejavnosti sem otroke povabila v kabinet, kjer sem imela pripravljene pripomočke. Tudi zdaj je bil deček K tisti, ki je prvi prijel za majhno žlico in začel presipati zdrob v prazno posod. Deček A in deklica B sta zopet sprva opazovala. Nato je deček A vzel veliko žlico in z njo začel presipati zdrob po tleh. Kmalu se jima je pridružila tudi deklica B, ki se je odločila za majhno žlico. Deček K je zdrob ves čas presipal enako iz ene posode v drugo, deček A je sprva zdrob posipal po tleh, nato pa je vzel prazno posodo in ga presipal v posodo. Deklica B pa je zajela zdrob in ga potresla v eno ali drugo posodo. Nihče izmed njih se ni zmenil za to, da bi zamenjal žlico, zato sem jim čez nekaj časa ponudila drugo velikost.

Žlico pa je zamenjala le deklica B, deček K je ostal pri majhni žlici, deček A pa pri veliki.

Nato pa je čez nekaj časa deček K vzel še eno majhno žličko in z obema skušal zajeti zdrob in ga pretresti v posodo. Deček A je začel zdrob posipati po tleh in po njem risal, deklica B je na koncu pustila veliko in majhno žlico, vzela posodo in zdrob stresla iz nje. Pri tej dejavnosti otrok nisem potrebovala spodbujati, saj so bili z dejavnostjo že seznanjeni, spodbudila sem jih

(36)

28

le za to, da bi zamenjali žlice in opazili, da se da zdrob presipati tako z veliko kot tudi z majhno žlico.

(37)

29

2. SKUPINA Deček N: 2 leti Deček P: 1 leto Deklica Z: 2 leti

Deček N in deklica Z sta vzela vsak svojo majhno žlico in vsak eno prazno posodo, ter začela zdrob zajemati iz velike posode in ga presipati v prazno. Deček P ju je le opazoval. Nato se jima je deček pridružil, vzel veliko žlico, zajel zdrob in ga stresel v posodo k dečku N. Deček N si je izboril veliko posodo, kjer je bil zdrob in zdroba ni želel deliti z ostalima dvema otrokoma. Deček P in deklica Z pa sta se igrala z zdrobom, ki jima je ostal v posodi. Kasneje sem dečka N prosila, da deli zdrob tudi z ostalima dvema otrokoma. Tako so vsi trije zajemali zdrob in ga pretresli v posodo, kot so si želeli. Na koncu je deklica vzela eno izmed posod in zdrob stresla na tla. Nato je z žlico pobirala zdrob s tal in ga dajala nazaj v posodo. Nihče izmed otrok se ni zmenil za to, da bi zamenjal velikost žlice, zato sem jih vprašala, ali bi vzeli drugo velikost. Za to se je odločila le deklica Z, deček N in deček P pa sta ostala pri enaki velikosti kot na začetku.

(38)

30

(39)

31 3. SKUPINA

Deček J: 1 leto Deček O: 1 leto Deklica L: 1 leto Deklica T: 1 leto

Deček J in deklica T sta se prva približala dejavnosti. Deček J je vzel prazno posodo in z njo skušal zajeti zdrob iz velike posode, deklica T pa je prav tako kasneje vzela posodo in skušala zajeti zdrob. Deček O in deklica L sta ju le opazovala. Nato je deklica L vzela žlico, a z njo tudi po tem, ko sem jo spodbudila, da bi zajela zdrob, tega ni storila. Nato je deklica T vzela žlico in z žlico začela presipati zdrob v prazno posodo. Deček J pa je z roko začel brskati po zdrobu, ki je bil v veliki posodi. Deček O se tudi pri tej dejavnosti ni želel približati in raziskovati zdroba. Tako sta pri tej dejavnosti zdrob raziskovala le deček J in deklica T.

Deček J je sprva raziskoval le z roko, zato sem mu ponudila majhno žlico, ki jo je le vzel in takoj izpustil iz rok.

(40)

32

Slika 13: 3. skupina, 2. dejavnost s koruznim zdrobom 4. DEJAVNOST

CILJ:

- Otroci ugotovijo, da lahko zdrob presipajo iz ene posode v drugo, ter si med seboj delijo pripomočke.

PREDVIDEVANJE:

- Otroci bodo ugotovili, da lahko iz posode stresejo zdrob, nekateri zdroba ne bodo pretresli v drugo posodo, temveč po tleh. Starejši otroci si bodo pripomočke izborili prej kot mlajši otroci.

Pripomočki:

- 2 enaki posodi ena polna in ena prazna

Tudi pri tretji dejavnosti sem otroke povabila v kabinet, k pripravljenim pripomočkom. Vsi trije so si ogledali, kakšni pripomočki so na voljo. Z raziskovanjem pa je zopet prvi začel deček K. Deček K je z roko začel prijemati zdrob in ga skušal prenesti v prazno posodo. Nato

(41)

33

sta se mu pri raziskovanju pridružila še deček A, ki je prav tako prijel zdrob z roko, deklica B pa je prijela prazno posodo in z njo skušala zajeti zdrob. Kmalu je posodo umaknila in tudi ona začela raziskovati z rokami. Deček A je prijel zdrob, dvignil roko in ga spustil, da se je posipal po tleh. Deček K je nadaljeval s prenašanjem zdroba v prazno posodo, a je kasneje zdrob, katerega je prenesel v prazno posodo, tudi stresel ven. Otroke sem vmes ves čas spodbujala, da so zdrob pretresali na različne načine. Dečka A in deklico B so moje spodbude zanimale in sta vse poskusila, dečka A pa je zanimalo le pretresanje zdroba iz posode na tla.

(42)

34

Otroci so si ogledali pripomočke, ki so jih čakali v kabinetu. Deklica Z je takoj rekla, da potrebujejo žličke, da bi se lahko igrali. Povabila sem jih, da se igrajo brez žličk. Otroci so sprva začeli raziskovati z rokami. Nato je deček N prijel posodo z zdrobom in ga pretresel v prazno posodo in enako je nato poskusila tudi deklica Z. Deček P pa ju je pri tem le opazoval.

Nato je deček N zdrob iz posode pretresel na tla in s prazno posodo zajel zdrob ter ga pretresel v drugo prazno posodo. Deklica Z in deček P pa sta z rokami začela raziskovati po zdrobu, ki je bil na tleh. Kasneje je deklica Z tako kot deček N vzela prazno posodo, zajela zdrob in ga pretresla v drugo prazno posodo. Ker je deček N ostal brez ene posode, je zdrob začel pobirati z rokami in ga dajati v posodo. Čez nekaj časa je tudi deček P vzel posodo v kateri je bil zdrob in ga pretresel na tla, prav tako pa je poskusil tudi z zajemanjem zdroba.

(43)

35

Otrok pri tej dejavnosti nisem nič spodbujala, saj so z opazovanjem drug drugega, sami prišli do ugotovitev, kako lahko brez žlic pretresamo zdrob.

(44)

36 3. SKUPINA

Otroci so prišli v kabinet in takoj začeli raziskovati zdrob z rokami. Pri tej dejavnosti se je pridružil tudi deček O. Prazna posoda otrok sprva ni zanimala, zdrob so prijeli z rokami in ga potresli po sebi ali tleh. Nato pa je deklica T vzela prazno posodo in začela zdrob, ki ga je zajela z rokami pretresati v prazno posodo. Deklica L je otroke le opazovala, zato sem prijela zdrob in ji ga ponudila na svoji roki, zdroba se je dotaknila, ga prijela in ga potresla po tleh, enako sem zdrob na svoji dlani ponudila tudi dečku O, ki je prav tako kot deklica prijel zdrob in ga stresel po tleh. Deček O in deklica L se kljub mojim spodbudam nista želela približati deklici T in dečku J, ki sta zdrob raziskovala. Prišla sta do ugotovitve, da se polna posoda lahko prevrne in tako potrese zdrob po tleh. Dečku O in deklici L sem ponudila tudi posodo polno zdroba in prav tako kot prej sta zdrob tipala z rokami. Deček J in deklica T sta zdrob še vedno pretresala brez mojih spodbud po sebi, v posodo in po tleh. Dečku O sem na koncu še enkrat rekla naj pogleda kaj delata in tokrat se jima je le pridružil in tudi sam začel z rokami prijemati zdrob ter ga potresati na tla.

(45)

37

(46)

38

8.2 3 DEJAVNOSTI Z VODO

CILJ:

- Otroci ugotovijo, da se iz plastenke voda lahko prelije v lonček.

PREDVIDEVANJE:

- Vsi otroci bodo poskusili vodo preliti iz plastenke v lonček, nekaterim bo to uspelo, drugim ne.

1. DEJAVNOST Pripomočki:

- plastenka, - lonček.

1. SKUPINA Deček K: 1 leto Deček A: 2 leto Deklica B: 1 leto

Otroke sem povabila k dejavnosti. Tako kot pri dejavnostih s koruznim zdrobom je prvi k vodi pristopil deček K. Vzel je plastenko in vodo zlil po tleh. Nato sem še dečku A in deklici B rekla, naj se pridružita. Tokrat sta se pridružila. Deček A se je usedel na tla poleg plastenke in lončka. Vzel je lonček in iz njega skušal popiti vodo, a ker je ni natočil, vode ni bilo v kozarčku. Spodbudila sem ga, da vzame plastenko in notri natoči vodo, deček A je to tudi storil. Nato je tudi deklica B vzela kozarček in iz njega skušala popiti vodo, tudi njo sem spodbudila, da v lonček natoči vodo. Deklica je lonček postavila na plastenko, a plastenke ni prislonila h kozarčku, da bi lahko natočila vodo, zato ji ni uspelo v lonček dobiti vode. Deček K je medtem ves čas raziskoval, prazno plastenko je položil v kozarček, a ker notri ni bilo več vode, vode ni mogel naliti vanj. Kasneje je vzel plastenko deklici B in iz te plastenke nalil vodo v kozarček. Voda je stekla malo v kozarček malo pa po tleh. Ko v plastenki ni bilo več vode, so otroci z rokami ''čofotali'' po vodi, ki je bila polita po tleh.

(47)

39

Slika 20: 1. skupina, 1. dejavnost z vodo

Slika 21:1. skupina, 1. dejavnost z vodo

(48)

40

Tudi to skupino otrok sem povabila k dejavnosti s pripravljenimi pripomočki. Deček N in deklica Z sta takoj vzela plastenki in vodo nalila v kozarček, deček P ju je pri tem opazoval.

Ko sta deklica Z in deček N izpraznila plastenki, sta vzela polna kozarčka in vodo polila po tleh. Nato pa sta s plastenko, skušala dobiti vodo s tal nazaj. Dečka P sem spodbudila, da pride zraven in tudi sam začne raziskovati. Vzel je plastenko in vodo prelil v kozarček. Nato je deklica Z dečku P vzela lonček in iz enega lončka prelila vodo v drugega, deček N se ji je pridružil, prinesel plastenko in iz lončka želel vodo preliti v plastenko. Deček P je vzel lonček in plastenko in še enkrat skušal natočiti vodo, a ker ni bilo več vode, mu to ni uspelo. Deklica Z je čez nekaj časa zopet iz kozarčka polila vodo po tleh. In ko ni bilo več vode, sta se deček N in deklica Z igrala s prazno plastenko in praznim lončkom, deček P pa je ''čofotal'' po vodi, ki je bila polita po tleh. Pri tej skupini otrok nisem skoraj nič spodbujala, saj sta deklica Z in

(49)

41

deček N brez spodbud ugotovila, da se da vodo prelivati iz plastenke v lonček in iz lončka v plastenko. Deček P ju je pri tem opazoval in nato to poskusil tudi sam. Deček P je sicer prelil samo vodo iz plastenke v kozarček, nato pa ga voda, ki je bila v kozarčku, ni več zanimala, a kljub temu je sam z opazovanjem starejših otrok ugotovil, da se vodo lahko preliva.

(50)

42 3. SKUPINA

V tej skupini so otroci najmlajši, kar se je opazilo pri sodelovanju. Deček O tako kot pri zdrobu ni želel sodelovati. Ker je bila voda, ga je dejavnost takoj pritegnila, a ko je prijel plastenko in vodo zlil iz nje, je planil v jok in kljub temu, da je bil v naročju, da sva skupaj skušala opazovati, kako se voda preliva, ga ni zanimalo, deček je le jokal, zato ga k raziskovanju nisem silila. Podobno je bilo tudi z deklico L, ki je prišla zraven, sprva opazovala, nato pa vzela lonček. Lonček je le držala, vodi pa se ni želela približati. Ko sem ji ponudila plastenko z vodo, je plastenko odrinila. Nato sem ji pokazala, kako vodo lahko prelivamo, deklica me je opazovala, a sama tega ni želela poskusiti. Deklica T pa je pristopila k dejavnosti, si ogledala pripomočke, vzela plastenko in vodo skušala preliti v lonček. Vodo je sicer polila po tleh, deček J je takoj začel ''čofotati'' po vodi, ki se je polila po tleh. Vzel je lonček in vodo, ki je bila v njem, polil po tleh. Pri tej skupini je bilo potrebnih kar precej spodbud, ki niso ravno pripomogle k temu, da bi sodelovala tudi deček O in deklica L.

Deklica T je sama ugotovila, da vodo lahko prelivamo, dečka J pa sem spodbudila, da po vodi politi po tleh, ni le čofotal, vendar je skušal vodo, ki je bila v lončku in plastenki tudi prelivati.

(51)

43

(52)

44 2. DEJAVNOST

CILJ:

- Otroci ugotovijo, da lahko iz vrča prelijejo vodo nazaj v plastenko, in ugotovijo, kaj lahko naredijo z lijem.

PREDVIDEVANJE:

- Otroci bodo ugotovili, da se iz vrča lahko vodo prelije nazaj v plastenko, ne bodo pa znali uporabiti lija. Po usmeritvi bodo lij poskusili uporabiti, ampak jim ne bo uspelo.

Pripomočki:

- plastenka, - vrč, - lij.

1. SKUPINA:

Deček K: 1 leto Deček A: 2 leti Deklica B: 1 leto

Deček A je vzel lij in si ga ogledal, nato pa ga odložil. Zato je lij vzel deček K, ki si ga je prav tako le ogledal. Nato je deček A vzel dečku K lij in narobe obrnjen lij postavil na plastenko.

Deček A je za to kmalu izgubil zanimanje, zato je vzel vrč, ki je bil napolnjen z vodo. Deček K in deklica B sta ga pri tem le opazovala. Deček K se mu je kmalu pridružil, skupaj sta ugotavljala, kako bi v lij natočila vodo, nato sta prazno plastenko postavila v vrč in skušala natočiti vodo v vrč, a ker so bile plastenke prazne, jima to ni uspelo. Kmalu se je pridružila tudi deklica B. Vzela je prazno plastenko in jo prislonila k vrču, vsi trije so skušali vodo iz plastenke natočiti v vrč. Nato pa je deček A ugotovil, da v plastenke ni vode, zato je vzel vrč in vodo polil po tleh. Ko je bil prazen tudi vrč, je zopet začel opazovati lij, lij je postavil na vrč, a ni vedel, kaj naj z njim naredi. Nato je deček K vzel plastenko in lij, ki ga je postavil na plastenko in vrč prislonil zraven. Ker ni bilo več vode, je ni mogel natočiti v plastenko.

Deklica B ju je pri tej dejavnosti bolj opazovala kakor sodelovala, kljub mojim spodbudam, ni želela prav veliko raziskovati.

(53)

45