NNMK

2.2.3.4.1 Enkrat nenasičene MK (ENMK)

Gre za MK, katerih alkilna veriga je sestavljena iz ene dvojne (nenasičene) vezi med atomi ogljika (Boateng in sod., 2016). Dve glavni ENMK sta palmitoleinska in oleinska kislina (Piccinin in sod., 2019). Palmitoleinsko kislino najdemo v oreščkih makadamije in modo-zelenih algah, medtem pa oleinsko kislino najdemo v olivnem olju, olju kanole, govejem loju, svinjski masti in avokadu (Vannice in Rasmussen, 2014).

Prehrana, v kateri ENMK predstavljajo primarni vir maščob (pogosto v obliki olivnega olja) in vsebuje le majhne količine živalskih izdelkov, je povezana z manjšim tveganjem za nastanek koronarne arterijske bolezni (Boateng in sod., 2016). S to vrsto MK bogata prehrana dokazano zmanjšuje izražanje adhezijskih molekul na membranah mononuklearnih celic iz periferne krvi, kar pomeni, da ima lahko specifične protivnetne učinke (Hon in sod., 2011). Poleg tega se je izkazalo, da tudi spreminja sestavo lipidov in sestavo lipoproteinov v krvni plazmi, s čimer posledično zmanjšuje vnetje, oksidativni stres, strjevanje krvi ter izboljšuje homeostazo glukoze (ugodni učinki na občutljivost za inzulin in sladkorno bolezen tipa II) in krvni tlak. Prav tako je zmanjšala tudi vnetno stanje po obroku (povzročeno s strani monocitov), kar je povezano s presnovnim sindromom (Piccinin in sod., 2019).

Oleinska kislina je najpogostejša dolgo verižna MK v človeškem maščobnem tkivu in je kritičen metabolični signal, ki stabilizira jedrni transkripcijski dejavnik in spodbuja zatiranje regulatornih limfocitov T z izboljšanjem presnovne poti oksidativne fosforilacije, ki jo povzroča β-oksidacija. Slednja ugotovitev ima potencialno korist pri bolnikih z MS, saj zdravljenje z oleinsko kislino lahko delno obnovi zatiranje regulatornih limfocitov T.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je profil genskega izražanja regulatornih limfocitov T iz periferne krvi, ki je bila izpostavljena oleinski kislini, bolj podoben profilu izražanja regulatornih limfocitov T, izoliranih iz maščobnega tkiva zdravih posameznikov kot bolnikov z MS (Pompura in sod., 2021).

2.2.3.4.2 Večkrat nenasičene MK (VNMK)

Alkilna veriga VNMK je sestavljena iz več kot ene dvojne (nenasičene) vezi med atomi ogljika (Boateng in sod., 2016). Sem sodijo omega-3 in omega-6 MK. Nekatere VNMK uvrščamo med esencialne, kar pomeni, da jih moramo za normalno delovanje telesa nujno zaužiti s hrano (Balić in sod., 2020).

2.2.3.4.2.1 Omega-3 MK

Mednje uvrščamo alfa-linolensko kislino (ALA), esencialno MK, ki jo najpogosteje najdemo v živilih rastlinskega izvora, kot npr. v kloroplastu zelenolistne zelenjave, nekaterih oreščkih (npr. orehi), orehovem olju, repičnem olju, soji in sojinem olju, lanenih semenih in lanenem olju. Pod n-3 MK sodita tudi dolgoverižni VNMK dokozaheksaenojska (DHA) in eikozapentaenojska kislina (EPA), katerih glavni vir so predvsem bolj mastne morske ribe (npr. losos, skuša, sardele, inčun, tun) (Mazza in sod., 2007) kot tudi nekatere glive, mahovi in bakterije. Za ljudi, ki ne uživajo živil živalskega izvora, je priporočeno uživanje morskih alg (Sayanova in Napier, 2004). Zanimivo je, da se je povprečni vnos n-3 MK znižal na manj kot 20 % tistega, kar je bilo prisotno v običajni prehrani pred 150 leti (Kaur in sod., 2014).

Čeprav ALA deluje nevro-zaščitno, protivnetno in antidepresivno (Blondeau in sod., 2015) je videti, da so njene koncentracije v krvi, celicah in večini tkiv precej nižje kot koncentracije EPA in DHA, kar nakazuje na njeno primarno biološko vlogo, tj. vlogo substrata za sintezo EPA in DHA. Kljub temu je pretvorba ALA v EPA in DHA precej šibka, saj se je samo približno 8 do 12 % pretvori v EPA in bistveno manj oziroma le 1 % v DHA (Baker in sod., 2016). EPA in DHA igrata pomembno vlogo v našem organizmu.

DHA je pomembna strukturna sestavina celičnih membran. Glede na to, da se nahaja v mrežnici očesa in možganih, lahko sklepamo, da je potrebna za razvoj in normalno delovanje možganov (sestavljeni iz približno 65 % maščobe, od katere kar 50 % odpade na DHA) ter vida. DHA prav tako deluje tudi protivnetno in zaščitno na srce. EPA pa je prekurzor zdravju koristnih eikozanoidnih hormonov oziroma bioaktivnih signalnih molekul, kot so prostaglandini, tromboksani in levkotrieni (Kaur in sod., 2014).

Omega-3 MK so se torej pokazale učinkovite pri dvigu ravni energije, vzdržljivosti in zmogljivosti, izboljšanju koncentracije in sposobnosti učenja, izboljšanju umirjenosti, vedenja in inteligenčnega količnika. Prav tako so se izkazale pri zniževanju dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, zaviranju rasti in metastaz raka, povečanju občutljivosti za inzulin, pospeševanju celjenja ran, zmanjšanju vnetja in bolečin v sklepih, blaženju simptomov avtoimunskih bolezni, izboljšanju presnove mineralov v kosteh, izboljšanju obvladovanja telesne mase ter povečanju izgorevanja maščob in zmanjšanju proizvodnje le-te (Kaur in sod., 2014).

2.2.3.4.2.2 Omega-6 MK

Pod n-6 MK sodijo linolna, gama-linolenska, dihomo-gama-linolenska in arahidonska kislina. Linolna kislina (LA) je esencialna MK, ki jo v velikih količinah najdemo v žafraniki, sončnici in koruzi, v srednjih je prisotna v soji, sezamu in mandljih ter v majhnih količinah v repičnem, arašidovem in olivnem olju. Zelo majhne količine najdemo tudi v

kokosu in palmovih jedrcih. Telo ima sposobnost pretvoriti LA v druge MK odvisno od potrebe. Gama-linolensko najdemo v olju večernice, črnega ribeza, borage. V majhnih količinah je prisotna tudi v živalskih organih in človeškem mleku. Dihomo-gama-linolenska se sintetizira neposredno iz gama-linolenske, medtem pa arahidonsko kislino najdemo v mesu, jajcih in mlečnih izdelkih. Prehrana večine ljudi je izjemno bogata z linolno kislino, njen vnos pa se je v zadnjih 100 letih kar podvojil (Kaur in sod., 2014).

Čeprav se n-6 MK in njihovi derivati označujejo kot “slabe” MK, in sicer predvsem zaradi arahidonske kisline in njenih derivatov, ki povečujejo vnetje v številnih vrstah celic in bolezenskih stanjih, ne smemo pozabiti omeniti gama-linolenske kisline (Balić in sod., 2020), ki zmanjšuje vnetna levkotriena B4 in C4, ter sintezo dejavnika aktivacije trombocitov in hkrati povečuje sintezo dihomo-gama-linolenske kisline in posledično tudi njena oksigenirana derivata prostaglandin E1 in hidroksieikozatetraenojsko kislino (Fan in Chapkin, 1998). Slednja derivata nasprotujeta sintezi vnetnih eikozanoidov, nastalih iz arahidonske kisline (Balić in sod., 2020), ter zavirata vnetje, spodbujata vazodilatacijo, znižujeta krvni tlak, zavirata proliferacijo gladkih mišičnih celic in izvajata protineoplastične aktivnosti (Sergeant in sod., 2016).

2.2.3.4.2.3 Omega-3 in omega-6 MK ter MS

Priporočeno je čim nižje razmerje med n-6 in n-3 MK, ki naj bi znašalo od 1:1 do 4:1.

Prehrana s previsoko vsebnostjo LA in prenizko vsebnostjo n-3 MK povečuje omenjeno razmerje, ki pa v tipični zahodni prehrani znaša približno 20:1 (Zárate in sod., 2017).

Takšno razmerje lahko privede do nastanka kroničnega vnetja, povišanega krvnega tlaka in nagnjenosti k strjevanju krvi, kar posledično poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Povečana količina LA v prehrani in posledično tudi v telesu lahko z zaviranjem encima delta-6-desaturaze (katerega koncentracija se lahko znižuje tudi s starostjo) upočasni pretvorbo ALA v EPA in DHA (Kaur in sod., 2014). Pri sintezi eikozanoidov LA in ALA tekmujeta za iste encime, natančneje desaturaze in elongaze. V primeru večjega vnosa n-6 MK se sintetizirajo eikozanoidi, ki spodbujajo vnetje, medtem ko pri večjem vnosu n-3 MK nastajajo eikozanoidi s protivnetnim delovanjem. Slednje molekule uravnavajo homeostatske in vnetne procese, povezane z okužbo, vnetjem in tvorbo raka (Balić in sod., 2020).

V primerjavi z zdravimi posamezniki je pri bolnikih z MS zaznano izražanje višjih koncentracij metaloproteinaz-9 iz mononuklearnih celic iz periferne krvi. Encim metaloproteinaza-9 naj bi pomagal pri motenju KMP in s tem pripomogel pri prenosu vnetnih celic v OŽS. Dodajanje n-3 MK se je pri bolnikih z RRMS izkazalo z zmanjšanjem izražanja omenjenega encima za 58 % (Shinto in sod., 2009). V raziskavi, kjer so opazovali vpliv ribjega olja na RRMS, so ugotovili njegov pozitiven vpliv, a žal ni prišlo do statistično značilnih razlik pri EDSS, letnem številu zagonov in serumskih

koncentracijah lipoperoksidov. Pomembno je omeniti, da je dodajanje n-3 MK zmanjšalo serumske vrednosti tumor nekroznega dejavnika alfa, vnetnega citokina interlevkina-1 beta in interlevkina-6 ter presnovkov dušikovega oksida (Ramirez-Ramirez in sod., 2013). Miši, ki so bile hranjene s hrano, bogato z n-3 MK, so imele bistveno manjši volumen hiperintenzivne lezije, manjšo stopnjo demielinizacije ter okrepljeno remielinizacijo (Torkildsen in sod., 2009). Zanimiva je tudi raziskava, v kateri so Jelinek in sodelavci (2013) pri 1396 bolnikih z RRMS ugotovili, da so tisti bolniki, ki so pogosteje uživali ribe ali jemali prehranska dopolnila z n-3 MK, imeli tudi bistveno boljšo kakovost življenja na vseh področjih, ki je bila ocenjena z MSQoL-54 in manj prizadetosti. Pri uživanju rib je bila dokazana povezava med odmerkom in odzivom. Prav tako je prišlo tudi do zmanjšanja trendov števila zagonov in zmanjšane aktivnosti bolezni. Ugotovljen je tudi močan učinek lanenega olja, saj je prispevalo k 60 % zmanjšanju pojava novih zagonov bolezni v obdobju zadnjih 12 mesecev.