3.2 METODE
3.2.2 Statistična analiza podatkov
Za statistično analizo podatkov smo uporabili program IBM® SPSS® 26.0 (Statistical Package for the Social Sciences). Z metodami deskriptivne statistike smo izračunali:
- frekvenco in frekvenco v odstotkih,
- minimalne in maksimalne vrednosti spremenljivk in
- povprečno vrednost, standardni odklon in standardno napako spremenljivk.
4 REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 DEMOGRAFSKI PODATKI
V preglednici 1 so prikazani rezultati demografskih podatkov preiskovanih bolnikov z MS.
Preglednica 1: Demografski podatki bolnikov z MS Stopnja izobrazbe Srednješolska ali manj 125 55,3
/ / / / / /
Višješolska ali več 101 44,7
Status dejavnosti
Zaposlen/-a za polni delovni čas 81 35,8
/ / / / / /
Ugotovili smo, da naš vzorec preiskovanih bolnikov sestavljajo večinoma ženske.
Razmerje med ženskami in moškimi znaša približno 3,4:1, kar potrjuje navedbe znanstvenih virov, da je glede na spol več žensk kot moških, ki zbolijo za MS (Ysrraelit in Correale, 2019). Večina preiskovancev je starejša od 40 let (povprečna starost znaša 44,21 let), pri čemer je bil najmlajši bolnik star 18, najstarejši pa 79 let.
Ocenjujemo, da ima v vzorcu 47,6 % normalno telesno maso (preglednica 1). Pri skoraj polovici preiskovancev (46,2 %) opazimo prisotnost povišane telesne mase ali debelosti (ITM ≥ 25,0). Povečana telesna masa pri bolnikih z MS ni ugodna. Poleg večje obremenitve sklepov in zmanjšane možnosti gibanja je ugotovljeno, da pri kronični debelosti prihaja do infiltracije imunskih celic in aktivacije le-teh v maščobnem tkivu, kar posledično privede do sproščanja vnetnih citokinov (Guerrero-García in sod., 2016). Prav tako je dokazano, da imajo osebe z visokim ITM pred 20. letom starosti več kot 2-krat povečano tveganje za nastanek MS (Munger in sod., 2009; Hedström in sod., 2012).
Dokazana je obratno sorazmerna povezava med socioekonomskim statusom in prisotnostjo vnetnih označevalcev (Loucks in sod., 2010), kar pomeni, da višja ko sta stopnja izobrazbe
in status dejavnosti, boljša sta tudi splošno stanje bolnikov ter sam izid bolezni MS (Wang in sod., 2020). V vzorcu je delež preiskovancev z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe podoben, pri čemer je tistih s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe nekaj več (55,3 %). Pri
V preglednici 2 so prikazani rezultati podatkov o bolezni preiskovanih bolnikov z MS.
Preglednica 2: Podatki o bolezni bolnikov z MS
PODATEK O BOLEZNI f f (%) N Min Max M SD SE
Iz preglednice 2 je razvidno, da ima večina preiskovanih bolnikov (86,3 %) diagnosticirano MS v trajanju dlje kot dve leti, pri čemer povprečno trajanje bolezni znaša 10,78 let. Pri oceni funkcionalnosti OŽS se uporablja t. i. klinična ocenjevalna lestvica EDSS (Meyer-Moock in sod., 2014). Kljub temu, da so v naši raziskavi zajeti bolniki z EDSS v razponu
od 0 do 9,5, je videti, da ima več kot polovica (64,6 %) preiskovancev vrednost EDSS 3,5 ali manj. Povprečna vrednost EDSS znaša 3,08. Če temu dodamo še neprisotnosti zagonov bolezni v predhodnem letu (75,7 %), lahko sklepamo, da imajo bolniki, zajeti v raziskavo, ugodno zdravstveno stanje, povezano z MS.
Pri obvladovanju bolezni MS se lahko uporabljajo tudi t. i. imunomodulatorna zdravila.
Gre za zdravila, ki s svojim delovanjem na imunski sistem vplivajo na potek bolezni MS.
Malo več kot tretjina (75,6 %) preiskovancev meni, da zdravila prispevajo k izboljšanju stanja MS, malo več kot dve tretjini (72,4 %) pa jih tudi uživa. Od zdravil je najbolj prisotna tecfidera (dimetil fumarat), ki spodbuja izločanje protivnetnih mediatorjev in zmanjša oksidativne poškodbe ter posledično demielinizacijo živčnih vlaken, kar vodi v večje ohranjanje le-teh in izboljšanje motorične funkcije (Lučev, 2017).
4.3 POGOSTOST ZAZNANIH TEŽAV PRI BOLNIKIH Z MS
V preglednici 3 so prikazani rezultati pogostosti zaznave določenih težav pri preiskovanih bolnikih z MS.
Preglednica 3: Pogostost zaznave težav pri bolnikih z MS
Nikoli Redko Občasno Pogosto Stalno
N M* SD SE VRSTA TEŽAVE f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)
Težave z vidom 75 33,6 31 13,9 67 30,0 24 10,8 26 11,7 223 2,53 1,358 0,091 Otrplost udov 58 26,4 48 21,8 48 21,8 33 15,0 33 15,0 220 2,70 1,394 0,094 Utrujenost 14 6,2 19 8,4 53 23,6 75 33,3 64 28,4 225 3,69 1,153 0,077 Težave s hojo 61 27,1 32 14,2 37 16,4 26 11,6 69 30,7 225 3,04 1,606 0,107 Težave z mehurjem 70 31,3 42 18,8 49 21,9 30 13,4 33 14,7 224 2,62 1,422 0,095 Težave s spolnostjo 108 48,9 37 16,7 42 19,0 16 7,2 18 8,1 221 2,09 1,304 0,088 Težave z govorom 122 54,7 52 23,3 40 17,9 5 2,2 4 1,8 223 1,73 0,954 0,064 Kognitivne težave 80 35,9 54 24,2 55 24,7 28 12,6 6 2,7 223 2,22 1,143 0,077 Depresija 116 51,8 45 20,1 41 18,3 17 7,6 5 2,2 224 1,88 1,094 0,073 Čustvene težave 90 40,2 48 21,4 53 23,7 28 12,5 5 2,2 224 2,15 1,150 0,077 Mišični krči 74 32,9 48 21,3 51 22,7 35 15,6 17 7,6 225 2,44 1,294 0,086 Legenda: M* (aritmetična sredina) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – nikoli, 2 – redko, 3 –
občasno, 4 – pogosto, 5 – stalno)
Pri preiskovancih je najpogosteje zaznana težava utrujenost. Po padajočem vrstnem redu poročane pojavnosti nato sledijo težave s hojo, otrplost udov, težave z mehurjem, težave z vidom ter mišični krči (Preglednica 3). Manj pogoste so kognitivne in čustvene težave, težave s spolnostjo, depresija in težave z govorom.
4.4 PREHRANA
V preglednicah 4 in 5 je prikazano, ali so preiskovani bolniki z MS po postavitvi diagnoze spremenili svoje prehranske navade. Prav tako je prikazana frekvenca preiskovancev, ki se poslužuje prehranskih dopolnil in vrsta le-teh.
Preglednica 4: Spremembe navad pri bolnikih z MS
Spreminjanje navad
Da Ne
NAVADA f f (%) f f (%)
Sprememba prehranskih navad po postavitvi diagnoze s ciljem
izboljšanja zdravstvenega stanja 113 50,0 113 50,0 Uživanje prehranskih dopolnil 152 67,3 74 32,7
Prehrana lahko za naš organizem predstavlja podporo ali pa breme, saj z njo lahko vplivamo na vrsto procesov znotraj telesa, lahko pa prispeva tako k nastanku vnetnih kot tudi protivnetnih procesov (Riccio in Rossano, 2015). Ugotovili smo, da polovica anketiranih (51,5 %) meni, da prehrana vpliva na izboljšanje stanja MS, kar se ujema z deležem tistih, ki so ob postavitvi diagnoze spremenili svoje prehranske navade (50,0 %).
Slednji preiskovanci poročajo o spremembah, kot so npr. posluževanje različnih diet, povečana količina zaužitega sadja in zelenjave, izločitev določenih obrokov, mesa, mleka, bele moke, glutena, sladkorja in nasploh ogljikovih hidratov ipd., pri čemer najdaljša sprememba traja že kar 20 let.
Preglednica 5: Uživanje prehranskih dopolnil pri bolnikih z MS
PREHRANSKO DOPOLNILO f f (%)
Vitamin A 5 2,2
Vitamin D 115 50,9
Vitamin E 5 2,2
Vitamin C 22 9,7
Vitamini B skupine 78 34,5
Selen 9 4,0
Cink 10 4,4
Magnezij 69 30,5
Omega-3 MK 52 23,0
Omega-6 MK 3 1,3
Probiotiki 6 2,7
Konoplja (CBD) 17 7,5
Ostali vitamini in minerali 15 6,6
Druga prehranska dopolnila npr. omega-9 MK, koencim Q10, cvetni prah... 48 21,2
Pri uživanju prehranskih dopolnil lahko opazimo, da se več kot polovica preiskovancev (67,3 %) poslužuje prehranskih dopolnil, pri čemer je najbolj zastopan vitamin D (50,9 %).
Slednjemu v padajočem vrstnem redu sledijo vitamini B skupine, magnezij in omega-3 MK. Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano, zato menimo, da bi bilo dobro najprej narediti oceno stanja v telesu posameznika in šele nato v sodelovanju s prehranskim strokovnjakom delovati v skladu s priporočili.
Preglednici 6 in 7 prikazujeta, ali preiskovani bolniki z MS poznajo določene posebne načine prehranjevanje ter ali so se kdaj prehranjevali po njihovih načelih.
Preglednica 6: Poznavanje posebnih načinov prehranjevanja pri bolnikih z MS
Poznavanje
Preglednica 7: Prehranjevanje po načelih posebnih načinov prehranjevanja pri bolnikih z MS Prehranjevanje Swankova dieta, paleolitična (Wahls in sod., 2021), mediteranska (Sedaghat in sod., 2016), McDougallova (Yadav in sod., 2016), brezglutenska (Rodrigo, 2014), LCHF oziroma ketogena dieta (Kim in sod., 2012) ter dieta, ki posnema postenje (Choi in sod., 2016).
Med preiskovanci je najbolj znana brezglutenska dieta (57,5 %), za katero se je izkazalo, da ima nevro-zaščitne učinke, saj je prispevala k zniževanju EDSS, kar se je pri bolnikih
odrazilo z izboljšanjem fizičnega stanja in zmanjšane aktivnosti lezij (Rodrigo, 2014).
Čeprav 54,6 % preiskovancev meni, da bi se bilo treba izogibati glutenu, se je oziroma se še vedno takšnega načina prehranjevanja poslužuje 14,6 % preiskovancev. Najmanj znani dieti sta FMD in McDougallova dieta.
4.5 ŽIVLJENJSKI SLOG
Preglednici 8 in 9 prikazujeta rezultate o telesni dejavnosti pri preiskovanih bolnikih z MS.
Preglednica 8: Vrsta in trajanje telesne dejavnosti pri bolnikih z MS
TELESNA DEJAVNOST f f (%) Legenda: * upoštevana tudi telesna dejavnost pri delu, vsakodnevnih opravilih in v prostem času Preglednica 9: Pogostost izvajanja določene vrste telesne dejavnosti pri bolnikih z MS
Nikoli Redko Občasno Pogosto Vsak dan Legenda: M* (aritmetična sredina) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – nikoli, 2 – redko (enkrat
na mesec ali manj), 3 – občasno (nekajkrat na mesec), 4 – pogosto (nekajkrat na teden), 5 – vsak dan)
Koristi telesne dejavnosti so se poleg izboljšanja telesnega in duševnega stanja (Dalgas in Stenager, 2012) pokazale tudi pri ugodnem vplivu na osnovno imunopatogenezo MS, česar se je zavedalo tudi 86,3 % preiskovancev (Deckx in sod., 2016). Telesna dejavnost z zmanjšanjem koncentracije vnetnih in povečanjem koncentracije protivnetnih citokinov
lahko zavira kronično vnetje (Florindo, 2014). Ugotovili smo, da se preiskovanci zavedajo pomembnosti telesne dejavnosti, saj jih je 88,1 % redno telesno dejavnih, pri čemer jih 47,8 % lahko izvaja telesno dejavnost v trajanju več kot 30 minut naenkrat. Najpogostejša oblika telesne dejavnosti je hoja, medtem ko vadbe, ki združujejo telesno dejavnost s čuječnostjo, preiskovanci izvajajo manj pogosto, čeprav so se te vadbe pokazale kot zelo koristne, saj prinašajo številne ugodne učinke, pri čemer povzročajo prilagodljive nevrofiziološke učinke vključno s prilagajanjem avtonomnega živčnega sistema, povečanjem telesne stabilnosti, krepitvijo telesa in uravnavanjem imunskega sistema (Burschka in sod., 2014; Doulatabad in sod., 2012). Ilchmann-Diounou in Menard (2020) so ugotovili, da stres negativno vpliva na MS. Lahko vidimo, da se tega skoraj vsi preiskovanci (90,3 %) tudi zavedajo in zato bi bilo zanimivo preveriti, če tudi delajo na tem, da ga čim bolj obvladajo.
V preglednici 10 so prikazani podatki o pogostosti kajenja pri preiskovanih bolnikih z MS.
Preglednica 10: Kajenje pri bolnikih z MS
Da Ne
f f (%) f f (%)
Kajenje 53 23,5 173 76,5
Trajna izpostavljenost tobačnemu dimu posledično lahko vodi do oksidativnih poškodb celic in tkiv vključno z možgansko-žilnim sistemom in KMP, kar posledično lahko prispeva k nastanku in napredovanju nevroloških motenj (Naik in sod., 2014) in avtoimunosti (Arneth, 2020). Prav tako je ugotovljeno, da kajenje neposredno povečuje tveganje za doseganje višjih vrednosti EDSS (Manouchehrinia in sod., 2013). Ugotovili smo, da 57,4 % preiskovancev meni, da kajenje ne vpliva ugodno na izboljšanje stanja MS.
Iz preglednice 10 je razvidno, da več kot tri četrtine (76,5 %) preiskovancev ne kadi, kar je glede na zgoraj naštete učinke kajenja zelo priporočljivo vedenje. Slaba četrtina bolnikov kadi in to skupino bolnikov bi bilo treba posebej informirati o škodljivosti kajenja.
4.6 PRIDOBIVANJE INFORMACIJ O BOLEZNI
V preglednici 11 so prikazani rezultati pogostosti pridobivanja informacij o MS glede na različne vire informacij pri preiskovanih bolnikih z MS.
Preglednica 11: Pogostost pridobivanja informacij o bolezni MS iz določenih virov pri bolnikih z MS
Nikoli Zelo redko Občasno Pogosto Zelo
pogosto N M* SD SE VIR INFORMACIJE f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)
Medicinska sestra 73 32,7 67 30,0 53 23,8 18 8,1 12 5,4 223 2,23 1,151 0,077 Zdravnik 13 5,8 95 42,6 73 32,7 36 16,1 6 2,7 223 2,67 0,908 0,061 Združenje multiple
skleroze Slovenije 85 37,9 43 19,2 48 21,4 33 14,7 15 6,7 224 2,33 1,298 0,087 Prehranski svetovalec
(dietetik) 200 90,1 15 6,8 4 1,8 2 0,9 1 0,5 222 1,15 0,521 0,035 Družina 95 42,8 49 22,1 43 19,4 19 8,6 16 7,2 222 2,15 1,263 0,085 Prijatelji 92 41,6 63 28,5 45 20,4 12 5,4 9 4,1 221 2,02 1,099 0,074 Sodelavci 169 76,1 30 13,5 18 8,1 4 1,8 1 0,5 222 1,37 0,748 0,050 Družbena omrežja 56 25,2 31 14,0 64 28,8 43 19,4 28 12,6 222 2,80 1,347 0,090 Spletni portali 44 19,8 31 14,0 80 36,0 45 20,3 22 9,9 222 2,86 1,233 0,083 Tisk 51 22,9 62 27,8 86 38,6 19 8,5 5 2,2 223 2,39 1,003 0,067 Radio 105 47,5 58 26,2 50 22,6 8 3,6 0 0,0 221 1,82 0,905 0,061 TV 68 30,5 70 31,4 70 31,4 12 5,4 3 1,3 223 2,16 0,967 0,065 Knjige 67 30,2 42 18,9 70 31,5 28 12,6 15 6,8 222 2,47 1,232 0,083 Znanstveni članki 68 30,5 41 18,4 69 30,9 29 13,0 16 7,2 223 2,48 1,248 0,084 Legenda: M* (aritmetična sredina) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – nikoli, 2 – zelo redko, 3
– občasno, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto)
Iz zgornje preglednice je razvidno, da 90,1 % preiskovancev nikoli ne pridobiva informacij o bolezni MS pri prehranskem svetovalcu ali dietetiku. Bolniki najpogosteje pridobivajo informacije na spletnih portalih ter družbenih omrežjih. Manj kot polovica (42,6 %) preiskovancev poroča, da zelo redko pridobiva informacije o bolezni pri zdravniku.
Ocenjujemo, da bolniki največ informacij pridobijo po postavitvi diagnoze. Tehnologija se zelo hitro razvija, zato smo mnenja, da se spreminjajo tudi viri informacij o bolezni.
Menimo, da je za pridobivanje informacij o bolezni pomembno dobro poznavanje bolezni in razvijanje kritičnega mišljenja, kar pripomore k prepoznavanju ustreznih informacij o bolezni. Prav tako je pomembno ustvarjati okolje, v katerem se je bolnik pripravljen informirati o bolezni.
4.7 STALIŠČA BOLNIKOV O VPLIVU RAZLIČNIH DEJAVNIKOV NA STANJE BOLEZNI MS
V preglednici 12 je prikazano stališče presikovanih bolnikov z MS o vplivu določenih dejavnikov na izboljšanje stanja bolezni MS.
Preglednica 12: Stališče bolnikov o vplivu določenih dejavnikov na izboljšanje stanja MS
Ne vpliva Malo Legenda: * npr. paleolitična, ketogena dieta, M** (aritmetična sredina) je izračunana na osnovi Likertove
lestvice (1 – ne vpliva, 2 – malo vpliva, 3 – srednje vpliva, 4 – vpliva, 5 – zelo vpliva)
Ugotovljeno je, da nekatere mikrohranilne snovi igrajo pomembno vlogo pri patogenezi MS. Mednje uvrščamo tudi vitamine, in sicer vitamine A, D, E, C ter vitamina B3 in B12
(Riccio in Rossano, 2015). Tako se je vitamin A izkazal z izboljšavo MSFC (Bitarafan in sod., 2015) in zmožnostjo zmanjševanja proliferacije mononuklearnih celic iz periferne krvi (Jafarirad in sod., 2012). Pri vitaminu D je ugotovljeno, da se s pomočjo koncentracije serumskega 25-hidroksivitamina D lahko napoveduje aktivnost in prognoza bolnikov s KIS. Poleg tega je dokazano, da zmanjšuje možnost za nastanek novih lezij, število zagonov, letno povečanje volumna lezij T2 ter letno izgubo volumna možganov. Serumske koncentracije 25-hidroksivitamina D nad 50 nmol/L v obdobju prvih dvanajstih mesecev napovedujejo nižjo vrednost EDSS v naslednjih štirih letih (Ascherio in sod., 2014). Znano je, da imajo antioksidanti zaščitno vlogo pri nevronih in da sodelujejo pri obnavljanju živcev (Babri in sod., 2015). Tako se je za vitamin E izkazalo, da povečuje delovanje naivnih celic T s spodbujanjem njihove delitve in proizvodnjo interlevkina-2 ter z zmanjšanjem prostaglandina E2 (Løken-Amsrud in sod., 2013). Sintetični alfa-tokoferol TFA-12 je pri modelih EAE zmanjšal vnetje, astrogliozo in izgubo mielina, pospešil remielinizacijo žariščnih demieliniziranih lezij ter povzročil diferenciacijo prekurzorskih celic oligodendrocitov v zrele oligodendrocite (Blanchard in sod., 2013). Vitamin C lahko pospeši zmožnost učenja, spomina in prepreči izgubo spomina. Njegova sol oziroma askorbat je zaradi sodelovanja pri sintezi kolagena vključen tudi v tvorbo mielina (Babri in sod., 2015). Vitamin B3 oziroma niacin se je pri modelih EAE izkazal s sposobnostjo značilnega zmanjšanja območij infiltracije imunskih celic in demielinizacije. Poleg tega je pokazal tudi zaščitno vlogo pred aksonskimi poškodbami (Kaneko in sod., 2006). Pri vitaminu B12, ki ga poznamo tudi pod imenom kobalamin, kot kofaktor sodeluje pri nastajanju mielina, fiziologiji živčnega sistema ter imunskih mehanizmih. Zanimivo je opaziti, da imajo osebe s pomanjkanjem kobalamina podobne klinične in paraklinične značilnosti kot bolniki z MS (Nemazannikova in sod., 2018). Po stališču preiskovancev na izboljšanje zdravstvenega stanja, povezanega z MS, od vitaminov najbolj vpliva vitamin D (75,3 %), ki mu v padajočem vrstnem redu sledijo vitamini B12, B3, C, A ter vitamin E.
Poleg omenjenih vitaminov imajo ključno vlogo pri patogenezi MS tudi minerali in elementi v sledovih, kot so selen, cink ter magnezij. Tako pomanjkanje selena in cinka kot tudi njuna toksičnost vplivata na imunske funkcije, ki vodijo k spodbujanju nastanka bolezni MS (Hesamian in Eskandari, 2020; Matar in sod., 2020). Pomanjkanje magnezija prispeva k povečanemu sproščanju vnetnih citokinov in reaktivnih kisikovih spojin, s čimer posledično vodi k nastanku oziroma poslabšanju različnih patologij OŽS (Kaya in Ahishali, 2011). Prav tako povečuje tudi prevodno hitrost živcev in na ta način posledično zmanjša vzdražni prag aksonov (Akbay in sod., 2020). Iz preglednice 12 je razvidno, da največ učinkovitosti bolniki z MS pripisujejo magneziju, sledita pa selen in cink.
Maščobe so po sestavi večinoma trigliceridi oziroma estri glicerola in treh MK. Struktura MK je odvisna od dolžine ogljikovodikove verige in stopnje nasičenosti (Vannice in
Rasmussen, 2014). Iz zgornje preglednice je razvidno, da malo manj kot polovica (45,5 %) preiskovancev meni, da NMK ne prispevajo k izboljšanju stanja MS. Za to vrsto maščob je ugotovljeno, da vsako 10-odstotno povečanje vnosa NMK potroji tveganje za ponovni zagon bolezni MS (Azary in sod., 2018). Pomembno je, da so pri zmerni uporabi NMK lahko tudi zdravju koristne (Boateng in sod., 2016). Zanimivo je opaziti, da le 45,4 % meni, da TMK ne vplivajo na izboljšanje stanja MS, saj je za to vrsto MK dokazano, da spodbujajo vnetne odzive (Zupanič in sod., 2021) ter z vgraditvijo v membrane možganskih celic vključno z mielinsko ovojnico ovirajo normalno komuniciranje med nevroni (Ginter in Simko, 2016). Prav tako je ugotovljeno, da se z vsakim povečanjem celotne dnevne energije za 2 % iz TMK možnost za nastanek koronarne bolezni srca poveča za 23 % (Zupanič in sod., 2021). Zanimivo je opaziti tudi to, da je le malo več kot tretjina (38,1 %) preiskovancev stališča, da NNMK vplivajo na izboljšanje stanja MS, saj po drugi strani več kot polovica preiskovancev povezuje tako n-3 (58,5 %) kot tudi n-6 (50,6 %) MK z izboljšanjem stanja, povezanega z MS, iz česar lahko sklepamo, da gre za nerazumevanje omenjenih pojmov, saj je priporočeno čim nižje razmerje med 6 in n-3 MK (Zárate in sod., 2017). Z omenjenim razmerjem lahko vplivamo na vrsto sintetiziranih bioaktivnih signalnih molekul oziroma eikozanoidov, katerih volga je, da uravnavajo homeostatske in vnetne procese, povezane z okužbo, vnetjem in tvorbo raka.
Pri večjem vnosu n-6 nastajajo vnetni, medtem ko pri večjem vnosu n-3 MK pa protivnetni eikozanoidi (Balić in sod., 2020). Za ALK je ugotovljeno, da ima nevro-zaščitno, protivnetno in antidepresivno delovanje (Blondeau in sod., 2015). DHK se nahaja v mrežnici očesa in možganih, torej lahko sklepamo, da je potrebna za razvoj in normalno delovanje vida in možganov, ki so sestavljeni iz približno 65 % maščobe, od katere kar 50
% odpade na slednjo vrsto n-3 MK. DHK prav tako deluje tudi protivnetno in zaščitno na srce. EPA pa je prekurzor zdravju koristnih eikozanoidnih hormonov, kot so prostaglandini, tromboksani in levkotrieni (Kaur in sod., 2014). Uživanje modrih rib oziroma prehranskega dopolnila z n-3 MK je prispevalo k boljši oceni MSQoL-54, manjši stopnji prizadetosti, manjšem številu zagonov ter zmanjšani aktivnosti bolezni. Prav tako se je tudi uživanje lanenega olja izkazalo kot zelo koristno, saj je prispevalo k 60 % zmanjšanju pojava novih zagonov bolezni (Jelinek in sod., 2013). Od ENMK se je pri bolnikih z MS potencialno koristna pokazala oleinska kislina, saj zdravljenje z le-to lahko delno obnovi zatiranje regulatornih limfocitov T (Pompura in sod., 2021).
Črevesna mikrobiota se imenuje tudi »pozabljen organ« ali »drugi možgani«, saj se je izkazalo, da poleg presnovkov, ki jih proizvaja, igra pomembno vlogo pri imunskem sistemu in presnovi gostitelja. Njena homeostaza je ključnega pomena za vzdrževanje zdravja ljudi, medtem ko v primeru disbioze lahko pride do nastanka različnih bolezni (Hijová in sod., 2019), med katerimi je tudi MS (Chu in sod., 2018). Ugotovljeno je, da obstaja razlika v sestavi mikrobiote zdravih posameznikov in bolnikov z MS (van den Hoogen in sod., 2017). Z uživanjem prebiotikov, probiotikov ali sinbiotikov lahko spreminjamo lastno mikrobioto (Holscher, 2017). Iz preglednice 12 je razvidno, da se malo
preiskovancev zaveda pomembnosti črevesne mikrobiote za izboljšanju stanja, povezanega z MS. Opazen je tudi v padajočem vrstnem redu vpliv posameznih živil (prehranska vlaknina, probiotiki, prebiotiki), iz česar lahko sklepamo, da gre za nepoznavanje vpliva.
Natrij je ključno hranilo, ki sodeluje pri vzdrževanju normalne celične homeostaze, uravnavanju ravnovesja tekočin in elektrolitov ter krvnega pritiska (Strazzullo in Leclercq, 2014). Kljub temu je ugotovljeno, da so bolniki z MS, katerih vnos natrija je bil večji od 4,8 g/dan, imeli 3,4-kratno povečano možnost za nastanek nove lezije (Farez in sod., 2015). Povišane koncentracije soli so prav tako v in vivo pogojih močno povečale prisotnost tako mišjih kot človeških celic T pomagalk, ki posledično zaradi visoke koncentracije natrija kažejo visoko patogen in stabilen fenotip (Kleinewietfeld in sod., 2013). Izkazalo se je, da preiskovanci, vključeni v našo raziskavo, večinoma ne povezujejo vnosa soli z izboljšanjem stanja MS, pri čemer jih 46,8 % meni, da sol vsekakor ne vpliva k izboljšanju zdravstvenega stanja.
Izkazalo se je, da potrebujejo možgani bolnikov z MS zaradi njihove večje aktivnosti tudi večje količine glukoze (Nijland in sod., 2015). Po drugi strani raziskavi govorita o čisto nasprotnih učinkih visokega vnosa glukoze, saj je ugotovljeno, da povečano uživanje sladkarij neposredno povečuje tveganje za nastanek MS (Ghadirian in sod., 1998) ter poslabšuje avtoimunost pri eksperimentalnih modelih kolitisa in modelih EAE (Zhang in sod., 2019). Preiskovanci večinoma gledajo na sladkor kot na živilo, ki nima nekega posebnega vpliva na izboljšanje MS, pri čemer jih malo več kot polovica (50,5 %) smatra sladkor kot slabega.
Preiskovanci v naši raziskavi menijo, da rdeče meso nima posebnega vpliva na izboljšanje stanja MS. Rdeče meso se v raziskavah večinoma označuje kot živilo, ki ima zaradi visoke vsebnosti n-6 MK, predvsem arahidonske kisline, negativen vpliv na zdravje človeka (Riccio in Rossano, 2015). Black in sodelavci (2019) so ugotovili, da obstaja povezava med večjo zaužito količino nepredelanega rdečega mesa in zmanjšanim tveganjem za nastanek prve klinične diagnoze demielinizacije v OŽS.
V prehransko vedenje poleg same prehrane sodijo tudi ostali dejavniki, ki prav tako lahko prispevajo k patogenezi MS. Poleg že opisane debelosti, telesne dejavnosti in kajenja sem sodi tudi zastrupitev s težkimi kovinami. Ugotovljeno je, da kopičenje določenih kovin, kot so svinec, molibden, arzen in aluminij, v organizmu človeka, lahko v nekaterih primerih prispeva k nastanku MS (Tsai in Lee, 2013). Poleg tega se pogosto omenja tudi uživanje industrijske konoplje oziroma kanabinoidov. Dodajanje THC in CBD bolnikom s SPMS je uspešno zmanjšalo spastičnost in bolečino ter podaljšalo kožno tiho periodo (Vecchio in sod., 2020). Za virusne okužbe se že dolgo časa domneva, da prispevajo k nastanku bolezni MS. Vse več dokazov je, da je okužba z EBV pomemben dejavnik tveganja za nastanek MS (Thacker in sod., 2006). Izkazalo se je, da se v primeru odsotnosti izpostavljenosti
EBV MS ne razvije, kar pomeni, da je v zgodnji patofiziologiji MS virusna prisotnost
»obvezna«, vendar sama po sebi nezadostna (Bar-Or in sod., 2020). Tveganje za nastanek pri neokuženih osebah je izredno nizko in se po okužbi poveča (Thacker in sod., 2006). V to skupino dejavnikov uvrščamo tudi uživanje alkohola, za katerega se je izkazalo, da v manjših odmerkih lahko tudi zmanjšuje monocitno proizvodnjo vnetnih ter povečuje
»obvezna«, vendar sama po sebi nezadostna (Bar-Or in sod., 2020). Tveganje za nastanek pri neokuženih osebah je izredno nizko in se po okužbi poveča (Thacker in sod., 2006). V to skupino dejavnikov uvrščamo tudi uživanje alkohola, za katerega se je izkazalo, da v manjših odmerkih lahko tudi zmanjšuje monocitno proizvodnjo vnetnih ter povečuje