Največje spremembe na področju uporabe ketogene diete za kontroliranje epileptičnih napadov so se pričele, ko so začeli s prehransko terapijo tudi pri najstnikih, odraslih in dojenčkih, saj je bila na začetku dieta namenjena le za zdravljenje otrok. Problemi se lahko pojavijo predvsem pri odraslih ženskah, saj še ni bilo izvedenih dovolj raziskav glede tega, kako bi lahko dolgotrajna ketogena dieta vplivala na menstrualni cikel (Kossoff in Cervenka, 2019). Včasih je bil ključni del ketogene diete tudi omejevanje tekočine, saj so menili, da blažja dehidracija izboljša učinkovitost diete (Bergant in sod., 2010). Omejitev tekočine naj bi vplivala na pH, elektrolite in koncentracijo ketonov v krvi in možganih, vendar so številne novejše študije te trditve ovrgle. Omejevanje tekočine ima lahko celo negativne vplive, saj pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. Čeprav naj prekomerna hidracija ne bi imela negativnega vpliva na epileptične napade, se je najbolje odločiti za priporočen volumen vnosa tekočine (Van der Louw in sod., 2016).
Nedavne raziskave so pokazale, da je mogoče povečanje koncentracije ketonskih telesc oziroma doseganje višje stopnje ketoze ob ketogeni dieti tudi z uporabo prehranskih dopolnil, kar bi omogočilo uporabo manj omejujoče diete in olajšalo življenje bolnikom z omenjeno prehransko terapijo. Med ta prehranska dopolnila spadata na primer 3-hidroksibutil ali natrijev β-hidroksibutirat in se med presnovo pretvorita v ketonska telesca, ki imajo enake lastnosti tistim, nastalim ob uporabi ketogene diete. Zaenkrat se ta prehranska dopolnila v praksi še ne uporabljajo, zaradi pomanjkanja raziskav glede možnih dolgoročnih negativnih vplivov na telo, prav tako pa imajo ta dopolnila močan neprijeten grenek ali slan okus, zaradi česar bi jih lahko številni bolniki zavračali (Križnik, 2018).
V zadnjih letih se je med znanstveniki začelo porajati vprašanje, ali je mogoče učinke ketogene diete uspešno replicirati v obliki zdravila. Zaenkrat jim to še ni uspelo, saj ketogena dieta deluje na principu številnih specifičnih mehanizmov, katere bi bilo praktično nemogoče posnemati v obliki enega samega ''presnovnega zdravila''. Kljub temu pa so z novimi inovativnimi raziskavami identificirali številne spojine, ki nastanejo med ketogeno dieto, za katere se je izkazalo, da imajo vpliv na zmanjšanje epileptičnih napadov (Kossoff in Cervenka, 2019). Nekatere izmed teh spojin so ketonske soli in estri, 2-deoksiglukoza in dekanoat. Nedavne študije so na mišjem modelu pokazale, da se s spremembo mikrobiote kot posledica ketogene diete, lahko zviša koncentracija nevrotransmitorjev GABA in glutamata, ki vplivata na izboljšanje nadzora epileptičnih napadov (Kossoff in Cervanka, 2019).
Zaradi trenutne pandemije hudega akutnega respiratornega sindroma koronavirusa 2 (SARS-CoV-2) se je obravnavanje bolnikov z epilepsijo, ki naj bi začeli z uvajanjem s prehransko terapijo, močno spremenilo. Zaradi velikega tveganja okužbe v bolnicah, se začasno v večini primerov bolnikov ob uvedbi diete trenutno ne hospitalizira, ampak se terapija pričenja v
domačem okolju, s posveti preko telefona ali računalnika (Kossoff in sod., 2020). Klinični dietetiki se raje odločijo za uvajanje manj restriktivnih diet, kot je na primer MAD zaradi lažje izvedbe ter redkejših stranskih učinkov. Največji problem se kaže v ohranjanju ustrezne ravni ketoze in težjem uravnavanju diete zaradi oteženega dostopa do rednih pregledov in laboratorijskih preiskav. Uspešno uvajanje in nadaljevanje diete temelji na kreativnosti, individualnem pristopu in predhodnem načrtovanju (Kossoff in sod., 2020).
3 POVZETEK
Epilepsija je nevrološka bolezen, pri kateri se nepravilno delovanje nevronov izrazi kot epileptični napad, prizadene pa tako otroke kot odrasle. Največkrat napade uravnavajo z protiepileptičnimi zdravili, vendar ta niso vedno učinkovita ali pa imajo veliko nezaželenih stranskih učinkov, zato se kot terapija vedno pogosteje uporablja ketogena dieta. Ta se lahko uporablja tudi skupaj s protiepileptiki, v primeru, da kombinacija bolniku odgovarja. Pri bolnikih z epilepsijo, napade omogoča hitro dostopna energija, ki se sprosti ob presnovi glukoze. Ketogena dieta, ki temelji na visokem vnosu maščob, zadostnem vnosu beljakovin ter na zelo nizkem vnosu ogljikovih hidratov, omogoči telesu alternativen vir počasneje dostopne energije v obliki ketonskih telesc in s tem mehanizmom prepreči ali zmanjša pogostost epileptičnih napadov. Zaradi močno omejenega vnosa živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate, lahko pogosto pride do pomanjkanja vitaminov in mineralov, zato so ob prehranski terapiji nujni redni pregledi, na katerih se med drugim izvajajo tudi številni laboratorijski testi, s katerimi lahko ugotovimo in kasneje preprečimo, da bi prišlo do pomanjkanja hranil.
Prehranska terapija se izvaja vedno pogosteje zaradi novih oblik ketogene diete, ki omogočijo lažje dolgoročno sprejemanje diete, saj se po navadi, če je uspešna, priporoča vsaj dve leti. Ob najboljšem možnem izidu je pri bolnikih možno opaziti pozitivne učinke prehranske terapije tudi po prenehanju s ketogeno dieto. Ketogena dieta je pri večini bolnikov varna in uspešna terapija za zmanjšanje pogostosti ali popolno prenehanje epileptičnih napadov ter se vedno pogosteje uporablja tudi kot primarna vrsta terapije za dojenčke, otroke in odrasle.
4 VIRI
Benedik E. 2015. Prehrana v času nosečnosti in dojenka ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 130 str.
Bergant T., Križnar Jamnikar T., Fidler Mis N. 2010. Ketogena dieta priročnik za starše.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za nevrologijo, Center za razvojno nevroznanost: 62 str.
Çalik T., Yilmaz Ü, Ünalp A. 2020. Nursing approaches in pediatric epilepsy and ketogenic diet treatment. EC Pediatric, 9, 8: 110-115
Dressler A., Stöcklin B., Reithofer E., Benninger F., Freilinger M., Hauser E., Reiter-Fink E., Seidl R., Trimmel-Schwahofer P., Feucht M. 2010. Long-term outcome and tolerability of the ketogenic diet in drug-resistant childhood epilepsy – The Austrian experience. Seizure, 19: 404-408
Dressler A., Trimmel-Schwahofer P. 2020. The ketogenic diet for infants: How long can you go? Epilepsy Research, 164: 106339, doi: 10.1016/j.eplepsyres.2020.106339: 9 str.
D'Andrea Meira I., Tayan Romāo T., Pires do Prado H. J., Theophilo Krüger L., Paiva Pires M. E., Oliveira de Conceiçāo P. 2019. Ketogenic diet and epilepsy: What we know so far. Frontiers in Neuroscience, 13: 5, doi: 10.3389/fnins.2019.00005: 8 str.
Goswami J. N., Sharma S. 2019. Current perspectives on the role of the ketogenic diet in epilepsy management. Neuropsychiatric Disease and Treatment, 15: 3273-3285 Hancock E. C., Osborne J. P., Edwards S. W. 2013. Treatment of infantile spasms. Cochrane
Database of Systematic Reviews, 5, 6: CD001770, doi:
10.1002/14651858.CD001770.pub2: 60 str.
Kazmierski M., Jordan A., Saeed A., Aslam A. 2013. The benefits and management of gastrostomy in children. Pediatrics and Child Health, 23, 8: 351-355
Kossoff E. H. 2017. The ketogenic diet and other dietary therapies for the treatment of epilepsy. UpToDate, Official reprint: 31 str.
https://www.uptodate.com/contents/ketogenic-dietary-therapies-for-the-treatment-of-epilepsy (december, 2020)
Kossoff E. H., Cervenka M. 2020. Ketogenic dietary therapy controversies for its second century. Epilepsy Currents, 20, 3: 125-129
Kossoff E. H., Turner Z., Adams J., Bessone S. K., Avallone J., McDonald T. J. W., Diaz-Arias L., Barron B. J., Vizthum D., Cervenka M. 2020. Ketogenic diet therapy provision in the COVID-19 pandemic: Dual-center experience and recommendations.
Epilepsy & Behavior, 111: 107181, doi: 10.1016/j.yebeh.2020.107181: 6 str.
Kossof E. H., Zupec-Kania B. A., Auvin S., Ballaban-Gil K. R., Bergqvist A. G. C., Blackford R., Buchhalter J. R., Caraballo R. H., Cross J. H., Dahlin M. G., Donner E.
J., Guzel O., Jehle R. S., Klepper J., Kang H., Lambrechts D. A., Liu Y. M. C., Nathan J. K., Nordli D. R., Pfeifer H. H., Rho J. M., Scheffer I. E., Sharma S., Stafstrom C.
E., Thiele E. A., Turner Z., Vaccarezza M. M., Van der Louw E., Veggiotti P., Wheless J. W., Wirrell E. C., The Charlie Foundation, Matthew's Friends, The Practice Committee of the Child Neurology Society. 2018. Optimal clinical management of children receiving dietary therapies for epilepsy: Updated recommendations of the International Ketogenic Diet Study group. Epilepsia Open, 3, 2: 175-192
Križnik N. 2018. Uporaba prehranskih dopolnil za povečanje koncentracije ketonskih teles.
Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 29 str.
Luat A. F., Coyle L., Kamat D. 2016. The ketogenic diet: a practical guide for pediatricians.
Pediatric Annals, 45: 12, doi: 10.3928/19382359-20161109-01: 5 str.
Puš T. 2013. Primerjava metod za določanje prehranskega statusa posameznika. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 165 str.
Roehl K., Sewak S. L. 2017. Practice paper of the Academy of nutrition and dietetics: classic and modified ketogenic diets for treatment of epilepsy. Journal of the Acadamy of Nutrition and Dietetics, 117, 8: 1279-1292
Schachter S. C. 2014. About epilepsy: The basics. Bowie, Epilepsy Foundation: 3 str.
https://www.epilepsy.com/learn/triggers-seizures (december, 2020)
Schoeler N. E., Simpson Z., Whiteley V. J., Nguyen P., Meskell R., Lightfoot K., Martin-McGill K. J., Olpin S., Ivison F. 2020. Biochemical assessment of patients following ketogenic diets for epilepsy: Current practice in the UK and Ireland. Epilepsia Open, 5: 73-79
Van der Louw E., Van den Hurk D., Neal E., Cross H., Auvin S. 2016. Ketogenic diet guidelines for infants with refractory epilepsy: 61 str
https://epi-care.eu/wp-content/uploads/2017/09/Ketogenic-Guidelines-for-Infants.pdf (december, 2020)
Wells J., Swaminathan A., Paseka J., Hanson C. 2020. Efficacy and safety of a ketogenic diet in children and adolescents with refractory epilepsy – A review. Nutrients, 12:
1809, doi: 10.3390/nu12061809: 19 str.
Youn S. E., Park S., Kim S. H., Lee J. S., Kim H. D., Kang H. 2020. Long-term outcomes of ketogenic diet in patients with tuberous sclerosis complex-derived epilepsy.
Epilepsy Research, 164: 106348, doi: 10.1016/eplepsyres.2020.106348: 7 str.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Evgenu Benediku in asist. Neži Lipovec za pomoč, usmeritev in nasvete pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se doc. dr. Iztoku Prislanu za opravljeno recenzentsko delo.
Prav tako bi se rada zahvalila svoji družini in prijateljem za vso podporo in vzpodbudo med vsemi leti študija in pisanjem diplomskega dela.
PRILOGE
PRILOGA A: Primeri receptov primernih za ketogeno dieto 1. SMOOTHIE Z AVOKADOM IN LEŠNIKI
M: 38,41 g, B: 7,43 g, OH: 4,422 g, EV: 393 kcal, razmerje: 3,24:1 Sestavine:
11 g mletih lanenih semen 16 g lešnikov
44 g malin 50 g avokada
300 g mandljevega mleka (bred dodanega sladkorja) 10 g kokosovega olja
Postopek:
V električnem mešalniku zmešamo najprej lanena semena in lešnike, nato pa dodamo še ostale sestavine in mešamo, dokler ne dobimo gladke zmesi.
2. BANANIN KRUH
M: 32,28 g, B: 4,23 g, OH: 4,11 g, EV: 324 kcal, razmerje: 2,39:1 Sestavine:
21 g masla 13 g banane
22 g surovega jajca 21 g kokosove moke
¼ žličke tekočega sladila brez ogljikovih hidratov, ¼ žličke pecilnega praška Ščepec cimeta
Postopek:
Pečico segrejemo na 170 °C. V posodi zmešamo vse suhe sestavine. Zmehčano maslo vmešano v suhe sestavine, skupaj s stepenim jajcem, sladilom in pretlačeno banano.
Mešanico prelijemo v majhen silikonski model in pečemo 15-20 min. Preden vzamemo bananin kruh iz modela naj se dobro ohladi.
3. KOKOSOVA KAŠA
M: 33,84 g, B: 9,94 g, OH: 1,22 g, EV: 349 kcal, razmerje: 3,03:1 Sestavine:
12 g kokosove moke 12 g mletih lanenih semen 52 g stepenega jajca 10 g masla
17 g polnomastne sladke smetane 200 ml vode
Ščepec soli, 1 čajna žlička sladila brez ogljikovih hidratov po želji
Postopek:
Kokosovo moko, lanena semena, vodo in sol kuhamo v kozici na srednji temperaturi.
Mešamo dokler se zmes ne zgosti, odstavimo iz ognja in vmešamo stepeno jajce. Kozico postavimo nazaj na štedilnik, dodamo smetano, sladilo ter maslo, in mešamo dokler se kaša ponovno ne zgosti.
4. MANDLJEVE ŠTRUČKE
Za 6 porcij, OH: 6 g na porcijo, primerno za MAD dieto Sestavine:
Posip: 1 žlička česna v prahu, 1 žlica italijanskih začimb, 1 žlička čebule v prahu, 2 žlici makovih semen
Postopek:
Pečico segrejemo na 220 °C in pekač obložimo s peki papirjem. V veliki posodi zmešano mandljevo moko, pecilni prašek, česen v prahu in italijanske začimbe. V drugi skledi združimo mocarelo in kremni sir, ter postavimo v mikrovalovno pečico za 90 sekund. Sirno zmes premešamo in ponovno postavimo v mikrovalovno pečico za 30 sekund oziroma v intervalih 30 sekund, dokler zmes ni popolnoma stopljena in gladka. 2 jajci in sirno zmes dodamo suhim sestavinam in vmešamo, dokler ne nastane testo. Testo razdelimo na 6 enakih delov in z rahlo omočenimi rokami naredimo kroglice ter jih položimo na prej pripravljen pekač. 1 jajce stepemo in ga premažemo čez štručke. V posodi zmešamo vse sestavine za posip in jih potresemo po vsaki štručki. Pečemo 12-14 minut, oziroma do zlatorumene barve.
5. AVOKADOVI SENDVIČI S TUNO
M: 44,76 g, B:17,76 g, OH: 3,64 g, EV: 496 kcal , razmerje: 2:1
½ žličke soli, ščepec česna, ščepec suhih začimb po želji Postopek:
Olupimo avokado in mu odstranimo koščico, preden ga stehtamo. Avokado narežemo na rezine, kot bi narezali kruh. Narežemo kumaro in mlado čebulo. Zmešamo smetano,
majonezo, limonin sok in tuno ter jih zmešamo z ostalimi sestavinami, razen z avokadom.
Začinimo s soljo, poprom in suhimi začimbami ter z žlico nadevamo na polovice avokada.
6. BUČKINI REZANCI Z MESNO OMAKO
M: 29,87 g, B: 16,26 g, OH: 5,03 g, EV: 354 kcal, razmerje: 1,5:1 Sestavine:
60 g govejega mletega mesa 25 g mlade čebule
40 g paradižnikov 30 g gob
50 g bučke
10 g paradižnikovega koncentrata 18 g oljčnega olja
5 g naribanega parmezana 2 g česna
Ščepec suhih italijanskih začimb, sol, poper, ¼ jušne kocke Postopek:
Narežemo mlado čebulo in gobe. 12 g olja zlijemo na ponev in prepražimo mlado čebulo, dokler se ne zmehča, nato dodamo narezan česen mleto meso, gobe in paradižnik ter pražimo, dokler meso ni pečeno. Dodamo paradižnikov koncentrat, začimbe, jušno kocko, malo vode, sol in poper po želji in pustimo da omaka rahlo vre približno 10 minut. Med tem časom pripravimo bučkine rezance v spiralizatorju. V primeru, da spiralizatorja nimamo, bučko narežemo z nožem na tanke rezance. Rezance kuhamo v vroči vodi s ščepcem soli nekaj minut, dokler se ne zmehčajo. Ko so rezanci kuhani jih odcedimo in čeznje polijemo 6 g oljčnega olja. Premešamo jih s pripravljeno omako in posujemo s parmezanom.
7. CVETAČNI POLPETI
M: 15,50 g, B: 3,51 g, OH: 1,56 g, EV: 160 kcal, razmerje: 3,05:1 Sestavine:
8 g sončničnega olja 6 g cheddarja
10 g polnomastne sladke smetane 10 g jajčnega beljaka
40 g kuhane cvetače Sol, poper
Postopek:
Kuhano cvetačo pretlačimo. Sir na drobno naribamo in ga dodamo cvetači skupaj s smetano, soljo in poprom. Jajčne beljake stepemo v sneg in ga z lopatko vmešamo v cvetačno mešanico. Olje zlijemo v ponev in počakamo da se segreje. Iz cvetačne mešanice z žlico oblikujemo polpete in jih pečemo na ponvi, dokler niso na obeh straneh rjavo zapečeni.
8. PIŠČANČJI MEDALJONI
23 g polnomastne sladke smetane (40%) Sol, poper, česen v prahu
Postopek:
Kuhane piščančje prsi natrgamo na zelo majhne koščke. Dodamo kokosovo moko, pecilni prašek, sol, poper in česen v prahu po okusu ter premešamo. Mešanici dodamo olje in jajčne beljake, ki smo jih pred tem stepli v sneg. Maslo stopimo na ponvi. Mešanico oblikujemo v medaljone in jih pečemo na maslu nekaj minut, do zlatorjave barve na obeh straneh.
9. PIŠČANEC Z BROKOLIJEM V SMETANOVI OMAKI M: 46 g, B: 18 g, OH: 5 g, EV: 500 kcal, razmerje: 2:1
V ponvi segrejemo olje in maslo. Piščančje prsi narežemo na majhne kocke in jih pečemo na ponvi dokler meso ni pečeno. Zmanjšamo temperaturo in vmešamo limonin sok, sol in poper. Piščancu dodamo še smetano in brokoli, narezan na majhne koščke ter kuhamo 3 minute in omako mešamo. Zalijemo z malo vode, da se omaka razredči, pokrijemo s pokrovko in pustimo še 10 minut, da se brokoli do konca skuha.
10. SOLATA S CVETAČNIM RIŽEM
10 g oljčnega olja Sol, poper
Postopek:
Cvetačo naribamo, tako da spominja na riž in jo nato stehtamo. Stehtano naribano cvetačo dodamo v posodo s 40 ml vrele vode in jo kuhamo približno 3minute, da se voda vpije.
Odstranimo z ognja in vmešamo oljčno olje in pesto, ter pustimo, da se mešanica ohladi.
Narežemo paradižnik brez semen, papriko in mlado čebulo na enake koščke. Zelenjavo vmešamo v cvetačni riž ter dodamo sol in poper po okusu.
11. GOVEJI ZREZEK S PRILOGAMI
Govedino potolčemo, da dobimo večjo površino. Zelje narežemo po želji. Gomoljno zeleno narežemo na tanke kose (da spominja na pomfrit). Govejo jušno kocko zmešamo s 50 ml vroče vode in vmešamo smetano, da dobimo omako. V olju ocvremo gomoljno zeleno in nato še govedino. Zelje pokuhamo v slani vodi, da se zmehča, odcedimo in mu dodamo maslo.
12. SIROVE PALČKE Z AVOKADOVO OMAKO
M: 32,55 g, B: 3,92 g, OH: 4,42 g, EV: 326 kcal, razmerje: 3,9:1
Pečico segrejemo na 180°C. Na drobno naribamo sir in ga nato stehtamo. Lanena semena zmešamo z 10 ml vrele vode in pustimo, da nastane želatinasta zmes. Zmešamo suhe sestavine, skupaj s sirom, soljo in papriko v prahu po okusu. Zraven dodamo zmehčano
maslo in namočena lanena semena, da dobimo testo. Testo na pekaču, obloženem s peki papirjem, oblikujemo v kvadrat, ki ga nato narežemo na manjše trakce. Pečemo v ogreti pečici 7-10 minut. V posodi pretlačimo avokado in majonezo ter dodamo sol, da dobimo omako za sirove palčke. Sol, poper, suhe začimbe po želji Postopek:
Naribamo parmezan in cvetačo ter ju nato stehtamo. Narežemo čebulo in jo popečemo na polovici olja. Narežemo in dodamo šunko, naribano cvetačo, začimbe in preostalo olje.
Pečemo nekaj minut, da se cvetača speče, ampak se ne zmehča preveč. Dodamo smetano in mešamo, dokler ni dobro vmešana v rižoto, nato pa vmešamo še narezan parmezan.
14. GUACAMOLE
Avokado pretlačimo, ostale sestavine pa na drobno narežemo in jih damo v isto posodo.
Dodamo avokadovo olje, limetin sok in sol ter dobro premešamo.
15. AVOKADOV PUDING
M: 19,54 g, B: 2,13 g, OH: 2,55 g, EV: 195 kcal, razmerje: 4,17:1 Sestavine:
50 g zelo zrelega avokada 25 g kokosovega mleka
15 g mascarpone sira 2 g limetinega soka
½ žličke tekočega sladila brez ogljikovih hidratov Postopek:
Vse sestavine zmiksamo v električnem mešalniku in postrežemo čimprej, da ne pride do spremembe v barvi.
16. AVOKADOVI BROWNIEJI
M: 51,05 g, B: 18,64 g, OH: 4,08 g, EV: 550 kcal, razmerje: 2,25:1 Sestavine:
60 g avokada
31 g arašidovega masla 54 g jajca
16 g temnega kakava (Dr. Oetker) 25 g sladila brez ogljikovih hidratov 20 g masla
½ žličke pecilnega praška
½ žličke vanilijevega ekstrakta
¼ žličke soli Postopek:
Pečico segrejemo na 180°C in manjši pekač obložimo s peki papirjem. Zmehčano maslo pretlačimo z mehkim avokadom. Dodamo vse ostale sestavine in jih vmešamo z ročnim električnim mešalnikom, da dobimo gosto, kremasto maso, ki jo nato vlijemo v pekač in pečemo približno 15 minut. Brownieje vzamemo iz pekača s peki papirjem in jih pustimo nekaj minut, da se ohladijo, preden jih narežemo.
17. JAGODNE SLADOLEDNE KOCKE
M: 342 g, B: 36 g, OH: 32 g, razmerje: 4,99:1 (za približno dvajset kock) Sestavine:
132 g praženih makadamija oreščkov 140 g zmrznjenih jagod
226 g kremnega sira na sobni temperaturi 113 g stopljenega kokosovega masla 113 g masla na sobni temperaturi Postopek:
V električnem mešalniku zmiksamo vse sestavine. Mešanico zlijemo v silikonske modele za led in jih pustimo v zamrzovalniku čez noč. Približno 5 minut preden jih želimo postreči jih vzamemo iz modelčka.
18. PALAČINKE S KETOCALOM
M: 28,4 g, B: 7,4 g, OH: 2,2 g, EV: 294 kcal, razmerje: 3:1 Sestavine:
25 g praška Ketocal 3:1 7 g masla
8 g polnomastne smetane (40%) 27 g jajca
4 g vode
Sladilo brez ogljikovih hidratov po okusu Postopek:
Maslo stopimo in vanj vmešamo dobro stepeno in nato stehtano jajce, smetano in sladilo po okusu. Nato vmešamo še Ketocal prašek in vodo. Namastimo ponev in palačinke pečemo na srednji temperaturi, dokler niso na obeh straneh zlatorumeno zapečene.
19. MALININ SMOOTHIE S KETOCALOM
M: 29,9 g, B: 6,7 g, OH: 3,4 g, EV: 309 kcal, razmerje: 3:1 Sestavine:
200 g Ketocal 4:1 LQ z okusom vanilije ali brez okusa 40 g svežih malin
Kocke ledu
Sladilo brez ogljikovih hidratov po okusu Postopek:
Vse sestavine damo v električni mešalnik za približno 1 minuto, da nastane gladka zmes.
20. BOROVNIČEVI MAFINI S KETOCALOM M: 31,6 g, B: 6,5 g, OH: 4,1 g, EV: 327 kcal, razmerje: 3:1 Sestavine:
1 g pecilnega praška 12 g zmehčanega masla 15 g dobro stepenega jajca 9 g mlete mandljeve moke 11 g praška Ketocal 3:1
13 g nesladkane grobe kokosove moke 10 g borovnic
Sladilo brez ogljikovih hidratov po okusu
Postopek: Pečico segrejemo na 180°C. Vse sestavine zmešamo skupaj da dobimo gladko zmes in jo enakomerno vlijemo v silikonske modelčke za mafine. Pečemo 30-35 minut.