| 183
184 |
Raziskovalno in razvojno delo
Sodelovanje na projektih
PROJEKTI ARRS
Usposabljanje mladih raziskovalcev
Proučevanje strategij integriranega pristopa uravnavanja plevelne vegetacije
Mentor: dr. Robert Leskovšek Mlada
raziskovalka:
Sergeja Adamič Trajanje projekta: 1. 10. 2019–30. 9. 2023
Mlada raziskovalka je v okviru raziskovalnega projekta preučevala vznik, razvoj in dinamiko plevelne vegetacije v različnih obdelovalnih sistemih. Cilj predlaganega projekta je razvoj strategij, orodij in ukrepov integriranega uravnavanja plevelne vegetacije z manjšo odvisnostjo od sintetičnih herbicidov in prilagojenih različnim obdelovalnim sistemom.
CILJNI RAZISKOVALNI PROGRAMI (CRP) CRP projekti, v katerih nastopa KIS kot nosilec V4-1801
Preučitev in predlog izbora najprimernejših nekemičnih metod zatiranja plevela kot nadomestilo za uporabo glifosata in drugih herbicidov za slovenske razmere
Koordinator projekta: dr. Robert Leskovšek Trajanje projekta: 1. 11. 2018–30. 4. 2021
Uravnavanje plevelne vegetacije v intenzivni kmetijski pridelavi večinoma temelji na uporabi sintetičnih herbicidov. Projekt se je zaključil v letu 2021 in je vključeval pripravo nabora nekemičnih ukrepov za uravnavanje plevelne vegetacije in njihovo preizkušanje v realnih pridelovalnih pogojih, s ciljem razvoja bolj trajnostnega kmetijstva v Sloveniji.
| 185 CRP projekti, v katerih KIS sodeluje
V4-2023
Ovrednotenje ekosistemskih storitev tal v kmetijski rabi Koordinator projekta: dr. Anže Japelj (GIS)
Vodja projekta na KIS: dr. Borut Vrščaj
Trajanje projekta: 1. 11. 2020–31. 10. 2022
V letu 2021 smo na KIS prostorsko opredelili pedosekvence Slovenije in izdelali prostorsko bazo oz. karto pedosekvenc kot podlago za oceno ekosistemskih storitev tal kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Delo bomo nadaljevali v 2022, ko bo projekt tudi zaključen.
EVROPSKI PROJEKTI IN DRUGI MEDNARODNI PROJEKTI Projekti Obzorje 2020
Integrirano varstvo pred pleveli: praktično izvajanje in rešitve za Evropo (IWMPRAISE)
Koordinator projekta: dr. Per Kudsk (Univerza Aarhus, Danska) Vodja projekta na
KIS
dr. Robert Leskovšek Št. pogodbe: 727321
Program sodelovanja:
H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 6. 2017–30. 11. 2022
Cilj projekta je podpora in spodbujanje pri implementaciji inovativnih in učinkovitih praks Integriranega varstva pred pleveli (IVP) v Evropi. Projekt je v zadnjem letu izvajanja in želi dokazati, da je IVP predstavlja del trajnostnih pridelovalnih sistemov, ki so bolj odporni pred zunanjimi vplivi in ne vpliva na zmanjšanje donosnosti in redne oskrbe z živili, krmo in ostalimi surovinami.
Zbiranje kazalcev kakovosti tal in ekosistemskih storitev ter njihovih referenčnih vrednosti (SIREN)
Koordinator projekta: dr. Jack Faber (WUR, Nizozemska) Vodja projekta na
KIS
dr. Borut Vrščaj Št. pogodbe: 2330-21-000038 Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 2. 2021–31. 1. 2022
Raziskave projekta SIREN smo v letu 2021 osredotočili na indikatorje za ocenjevanje kakovosti tal in ekosistemskih storitev tal. Identificirali in pregledali smo lastnosti tal in njihove referenčne vrednosti v pedo-klimatskih razmerah za
186 |
glavne kmetijske proizvodne sisteme v EU. Opravili smo pregled referenčnih vrednosti za talno organsko snov, kakovost tal, biotsko raznovrstnost tal in tveganja degradacij tal in povezane ciljne vrednosti kazalnikov ter opredelil vrzeli v znanju za potrebe trajnostnega upravljanja s kmetijskimi tlemi.
Trajnostno upravljanje s talno organsko snovjo: Kompromis med sekvestracijo C in izgubami dušikovega oksida, metana in nitratov (SOMMIT)
Koordinatorka projekta:
dr. Alessandra Lagomarsino (CREA, Italija) Vodja projekta na KIS dr. Borut Vrščaj
Št. pogodbe: 2330-21-000037 Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 2. 2021–31. 1. 2024
V projektu SOMMIT vrednotimo kompromise in sinergije med vezavo C v tla, izgubami dušikovega oksida, metana in nitratov, na katere vplivajo agrotehnični ukrepi, katerih cilj je povečanje količine 'humusa' v tleh. V letu 2021 smo obravnavali glavne pedo-klimatske razmere in sisteme kmetovanja v Evropi, izvajali sintezo in metaanalizo razpoložljivih informacij o talnem organskem ogljiku ter zbirali podatke o dolgoročnih odzivih agro-ekološkega sistema na različne načine upravljanja oz. obdelave tal.
Upravljanje povezljivosti sedimentov v kmetijski krajini za zmanjševanje učinka vodne erozije (SCALE)
Koordinator projekta: dr. Elmar Schmaltz (BAW, Avstrija) Vodja projekta na
KIS
dr. Borut Vrščaj Št. pogodbe: 2330-21-000040 Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 7. 2. 2021–31. 1. 2024
V projektu SCALE smo se osredotočili na modeliranje in študijo erozijskih procesov, tj. prenosov sedimentov na kmetijskih zemljiščih oz. v kmetijskem prostoru. Na KIS smo v 2021 zastavili modeliranje vodne erozije tal v poljskem merilu v izbranih manjših povodjih ter pripravljali podatke za modeliranje vodne erozije v obsegu zajetja in na srednjeročnih scenarijih (5-10 let) po modelu RUSLE.
| 187 Približevanje podnebno-pametnemu in trajnostnemu upravljanju tal (EJP SOIL)
Koordinatorka projekta: dr. Claire Chenu (INRAE, Francija) Vodja projekta na KIS dr. Borut Vrščaj
Št. pogodbe: 862695
Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 2. 2020–31. 1. 2025
EJP SOIL je obsežen in celovit H2020 raziskovalni program s področja tal. Gre za skupno evropsko sofinanciranje raziskav za trajnostno upravljanje kmetijskih tal, ki naj prispeva k ključnim družbenim izzivom, vključno s podnebnimi spremembami, vodo in prehransko varnostjo. Cilji EJP Soil so razviti znanja, orodja in povezati raziskovalno skupnost za spodbujanje podnebno pametnega trajnostnega gospodarjenja s kmetijskimi tlemi. V letu 2021 smo pričeli z delom na štirih samostojnih projektih internega razpisa (WP3) SOMMIT, CarboSeq, SCALE in SIREN. V okviru WP6 pa smo nadaljevali z raziskovalnim delom na področju informatike tal.
Potencial kmetijskih tal v Evropi za vezavo ogljika (CarboSeq) Koordinator projekta: dr. Axel Don (Thuenen Institute, Nemčija) Vodja projekta na KIS dr. Borut Vrščaj
Št. pogodbe: 2330-21-000039 Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 2. 2021–31. 1. 2025
V prvem letu izvajanja projekta CarboSeq smo pričeli z oceno potencialno možne sekvestracije (tj. vezave) ogljika v tla (SOC) ob upoštevanju agrotehničnih in ekonomskih omejitev. Zastavili smo bazo podatkov za lažje izvajanja RothC in drugih modelov vezave SOC za različne scenarije upravljanja s tlemi.
Projekti INTERREG
Povezovanje zelene infrastrukture urbanih in visokogorskih območij - multifunkcionalne storitve za kakovostno življenjsko okolje (LUIGI) Koordinator projekta: Občina Milano, Italija
Vodja projekta na KIS
dr. Irena Bertoncelj
Št. pogodbe: ASP863
Program sodelovanja: Interreg Alpine Space Trajanje projekta: 1. 10. 2019–31. 6. 2022
Cilj projekta je uresničitev politične deklaracije alpskih držav in regij EUSALP o „zeleni infrastrukturi“ (2017), ki poziva k določitvi mednarodnih pilotnih projektov, ki obravnavajo za EU pomembne aspekte zelene infrastrukture.
188 |
LUIGI se prilagaja tudi tematskim ukrepom akcijskega načrta za zeleno gospodarstvo Alpske konvencije (Green Economy Action Plan), ki je bil sprejet na 15. alpski konferenci v letu 2019. V letu 2021 smo projektni partnerji izvedli izobraževanja o pomenu zelene infrastrukture za različne ciljne skupine:
prostorske načrtovalce, študente naravoslovnih ved, lastnike travniških sadovnjakov, kmete in širšo javnost.
Zagotavljanje ekološke povezljivosti za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti, še posebej premikov vrst proti severu zaradi klimatskih sprememb (DINALPCONNECT)
Koordinatorka projekta:
dr. Irena Bertoncelj
Št. pogodbe: 865
Program sodelovanja:
Interreg Adrion Trajanje projekta: 1. 3. 2020–31. 8. 2022
V projektu želimo izboljšati mednarodno in čezmejno sodelovanje držav za zagotavljanje ekološke povezljivosti za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti, še posebej premikov vrst proti severu zaradi klimatskih sprememb. V letu 2021 smo se osredotočili na štiri čezmejne pilotne regije in v njih izvedli SWOT analize o stanju ekološke povezljivosti ter pripravili osnutke akcijskih načrtov za izboljšanje. Opravili smo tudi GIS analize na makro-reginalnem nivoju za identifikacijo koridorjev in berjer.
RAZISKOVALNI PROJEKTI EVROPSKIH STRUKTURNIH IN INVESTICIJSKIH SKLADOV
Projekti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih
Koordinator EIP projekta:
Interkorn semenarstvo in obnovljivi viri d.o.o Vodja projekta na
KIS:
dr. Robert Leskovšek Trajanje projekta: 14. 12. 2018–13. 12. 2021
V projektu, ki se je konec leta zaključil, je bil glavni cilj razvoj novih tehnologij, procesov in praks pri pridelavi koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih. V projektu smo proučili, razvili in preizkusili sodobne načine gnojenja (s stabilizatorji dušika, membranskimi dušikovimi gnojili), zatiranja plevela (česanje, okopavanje) in predstavili trende na področju treniranja semen, s
| 189 čemer bodo, ob upoštevanju vseh omejitev in priporočil pridelave vodovarstvenih območij, zagotovljeni ustrezni donosi koruze in pšenice.
Strokovno delo
Strokovne naloge s področja okolja za MOP v letu 2021 za vsebine, ki se nanašajo na izvajanje nitratne direktive, varstvo tal ter zmanjšanje izpustov onesnaževal v zrak iz kmetijstva
Strokovna naloga je obsegala aktivnosti, ki so se nanašale na: (1) varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, (2) krepitev zavedanj o pomenu varovanja tal in njihovih funkcij v okolju ter na (3) novo direktivo NEC in ukrepe za zmanjšanje izpustov onesnaževal v zrak iz kmetijstva. V okviru naloge smo v skladu z OECD-EUROSTAT metodologijo opravili izračun bilančnega presežka dušika in fosforja v kmetijstvu v Sloveniji za obdobje 1992–2019. Naročniku smo nudili strokovno pomoč pri izvajanju Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter pri oblikovanju stališč, mnenj in informacij RS v povezavi z aktivnostmi nitratnega odbora in ekspertne delovne skupine pri Evropski komisiji. V okviru priprave strokovnih podlag za Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov smo s terenskimi poskusi ugotavljali izpiranje dušika med odlaganjem hlevskega gnoja na kmetijskih zemljiščih ter zaradi zgodnjega pomladanskega gnojenja sejanega travinja z gnojevko na plitvih tleh. V okviru krepitev zavedanj o pomenu varovanja tal in njihovih funkcij v okolju smo sodelovali pri aktivnostih Evropskega partnerstva za tla, pripravili pa smo tudi smernice za obravnavo tal v okviru priprave prostorskih aktov in celovite presoje vplivov na okolje. V okviru nove direktive NEC smo (i) opravili analizo trendov amonijaka, NOx, NMVOC, PM10 IN PM2,5, (ii) naročniku nudili strokovno pomoč pri oblikovanju stališč, mnenj in informacij Republike Slovenije v povezavi z izvajanjem nove direktive NEC, (iii) posdobili kazalec Izpusti amonijaka v kmetijstvu, (iv) opravili promocijske aktivnosti za širjenje dobrih praks na področju onesnaževanja zraka, (v) pripravili pobude za vključitev ukrepov za zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka v Strateški Financer: MOP
Koordinator: Janez Sušin
Sodelavci: dr. Borut Vrščaj, Janez Bergant, Matej Podgornik Milosavljević, dr. Jože Verbič, dr. Branko Lukač, dr.
Tomaž Žnidaršič, Žan Pečnik, Jože Glad
190 |
načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 ter (vi) pripravili pregled možnosti za zmanjšanje izpustov prašnih delcev.
Strokovne naloge s področja okolja za MOP v letu 2020/21 za vsebine, ki se nanašajo na kmetijstvo na vodovarstvenih območjih
V okviru strokovne naloge smo naročniku nudili strokovno podporo pri pripravi predpisov o vodovarstvenih območjih (VVO). V ta namen smo pripravili pregled ali novelacijo stanja kmetijstva na petih obravnavanih VVO (Bled-Gorje, Postojna, Železniki, Tržič in Pomurje sistem C). Namen tega dela naloge je bil na obravnavanem VVO ugotoviti (1) obseg in strukturo rabe zemljišč, (2) število kmetijskih gospodarstev, ki kmetujejo na predvidenem VVO ter (3) na ravni posameznega kmetijskega gospodartva oceniti potencialno obremenjenost zaradi predvidenega vodovarstvenega režima. Sodelovali smo tudi na javni predstavitvi osnutka predpisa za VVO Postojna.
Strokovne aktivnosti s področja zagotavljanja in kontrole kakovosti evidenc emisij toplogrednih plinov
V letu 2021 smo izvedli šesto fazo vzorčenja kmetijskih zemljišč (KZ) za potrebe vzpostavitve poročanja o nacionalni bilanci toplogrednih plinov (TGP). Aktivnosti smo opravljali v okviru vzpostavitve sistema spremljanja in poročanja o bilanci ogljika (C) na državni ravni. To je potrebno zaradi izpolnjevanja obveznosti Slovenije (Pariški podnebni sporazum, kjotske aktivnosti, LULUCF) in kot del aktivnosti načrtovanja blaženja klimatskih sprememb (npr. blaženje posledic suše na kmetijskih zemljiščih). V letu 2021 smo vzorčili skupno 60 lokacij na različnih rabah KZ in pedosekvencah Slovenije. Vzorčenje smo opravili po v ta namen
Financer: MOP
Koordinator: Janez Sušin
Sodelavci: Janez Bergant, Peter Kastelic, Ana Čebin, Jurka Lesjak, dr.
Jože Verbič, dr. Andrej Simončič
Financer: MKGP
Koordinator: dr. Borut Vrščaj
Sodelavci: Janez Bergant, Peter Kastelic, Marjan Šinkovec
| 191 zasnovanem standardnem operativnem postopku vzorčenja tal ter analizirali kemijske in fizikalne lastnosti tal v laboratoriju KIS. Rezultate laboratorijskih analiz smo uredili v predhodno strukturirane tabele in vzpostavili relacijsko bazo podatkov (MTO), ki je namenjena nadaljnji statistični obdelavi parametrov po vzorcih tal, ter izvajanju nadaljnjih aktivnosti in pridobivanju novih informacij o stanju in trendih zalog ogljika v kmetijskih tleh Slovenije.
Izdelava karte potenciala sekvestracije organskega ogljika v tleh v Sloveniji
Financer: MKGP
Koordinator: dr. Borut Vrščaj
Sodelavci: Janez Bergant, Peter Kastelic
V letu 2021 smo pričeli z izdelavo prostorskega modela, katerega rezultat je ocena zalog ogljika v kmetijskih tleh Slovenije v naslednjih 20 letih (do leta 2040). Metodološki postopki so povzeti in prilagojeni po smernicah FAO GSP (Global Soil Partnership). Ocena temelji na priznanem RothC modelu za izračun bilance C v tleh. V postopku smo opravili simulacijo vezave ogljika v tla od t0 za obdobje 20 let do t20 (t0 = leto 2020, t-20 = leto 2000, t20 = leto 2040) za globino tal 0 – 30 cm glede na različne scenarije uporabe trajnostnih kmetijskih praks in sicer:
• BAU kot scenarij brez sprememb v kmetijskih praksah (ang.
'business as usual'),
• SSM1 kot scenarij trajnostnih kmetijskih praks s 5 % povečanjem vnosa organske snovi na KZ glede na BAU (prezimni posevki, zeleno gnojenje ipd.),
• SSM2 kot scenarij trajnostnih kmetijskih praks s 10 % povečanjem vnosa organske snovi na KZ glede na BAU,
• SSM3 kot scenarij trajnostnih kmetijskih praks z 20 % povečanjem vnosa organske snovi na KZ glede na BAU.
Rezultati v obliki prostorskih slojev bodo poslani na FAO, ki je zadolžen za zbiranje nacionalnih ocen in izdelavo svetovne karte sekvestracije ogljika.
192 |
Analiza rodovitnosti tal in vsebnosti nevarnih snovi v tleh in pridelkih na vodovarstvenih območjih v Mestni občini Ljubljana ter na območju vodarne Brest pri Igu v letu 2021
Rodovitnost kmetijskih tal na vodovarstvenem območju (VVO) v MOL spremljamo od leta 2001, na območju vodarne Brest pri Igu (VVO Brest) pa od leta 2015. Projekt ugotavljanja rodovitnosti tal temelji na periodičnem (4-letnem) spremljanju rodovitnosti tal na 240 izbranih kmetijskih zemljiščih na VVO MOL ter na 40 izbranih zemljiščih na VVO Brest. V ta namen smo leta 2021 analizirali 60 vzorcev tal z območja VVO MOL ter 10 vzorcev tal z območja VVO Brest na kislost (pH), rastlinam lahko dostopni fosfor in kalij ter na vsebnost organske snovi. V okviru projekta smo kmetom na VVO MOL s pomočjo hitrih talnih nitratnih testov svetovali tudi gnojenje v zaščitenih prostorih (rastlinjaki) in na prostem. V vzorcih tal in pridelkih smo ugotavljali tudi ostanke FFS. Pomemben del projekta je bil namenjen tudi izobraževanju kmetov s področja gnojenja in uporabe FFS na VVO.
Kakovost tal na urbanih vrtičkih v Mestni občini Ljubljana v letu 2021
V MOL je na voljo več urbanih vrtičkov, ki jih MOL zainteresiranim uporabnikom oddaja v najem in obdelavo. Leta 2021 smo po naročilu MOL na 10 izbranih urbanih vrtičkih ugotavljali rodovitnost in onesnaženost tal.
Rodovitnost tal smo ugotavljali z analizami kislosti tal (pH), rastlinam lahko dostopnega fosforja in kalija ter z vsebnostjo organske snovi. Med parametri onesnaženosti smo v vzorcih tal ugotavljali vsebnost težkih kovin ter ostankov fitofarmacevtskih sredstev. V okviru projekta smo izvedli tudi
Financer: • MOL
Koordinator: • Janez Sušin
Sodelavci: • dr. Andrej Simončič, Janez Bergant, Peter Kastelic, dr. Helena Baša Česnik, dr. Špela Velikonja Bolta, mag. Vida Žnidaršič Pongrac, dr.
Veronika Kmecl
Financer: MOL
Koordinator: Janez Sušin
Sodelavci: dr. Andrej Simončič, dr. Helena Baša Česnik, dr. Špela Velikonja Bolta, mag. Vida Žnidaršič Pongrac
| 193 izobraževanje za vrtičkarje, na katerem smo jih seznanili z ugotovitvami raziskave, predvsem pa s priporočili za strokovno utemeljeno uporabo ekoloških gnojil na vrtičkih.
Predhodno vrednotenje strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2021–2027
OKENV je v okviru projekta, ki ga je vodil OEK, sodeloval pri predhodnem vrednotenju ter pri postavljanju prioritet potreb strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2021-2027 v okviru specifičnega cilja 5 - Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak ter specifičnega cilja 6 - Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov kmetijske krajine. Delo se nadaljuje v začetku kleta 2022.
Tržna dejavnost
Svetovanje gnojenja na podlagi kemijskih analiz tal
Rezultati kemijskih analiz tal nam služijo za svetovalno delo na področju gnojenja in prehrane rastlin. Zato na podlagi rezultatov kemijskih analiz tal na željo naročnikov izdelamo komentar k rezultatom analiz ter gnojilni nasvet. V sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo organiziramo predavanja za pridelovalce, na katerih predstavljamo načela dobre kmetijske prakse gnojenja, opozarjamo na glavne napake pri gnojenju v praksi ter jih seznanjamo z novostmi, ki jih na tem področju prinaša zakonodaja.
Financer: MKGP
Koordinator: mag. Matej Bedrač (OEK)
Sodelavci: dr. Borut Vrščaj, dr. Irena Bertoncelj, Janez Sušin (vsi OKENV)
Koordinator: Janez Sušin
194 |
Monitoring kakovosti tal
Monitoring kakovosti tal je nadaljevanje projekta »Raziskav onesnaženosti tal v Sloveniji«. Namen naloge je pridobiti podatke o stanju onesnaževal v tleh na izbranih vzorčnih mestih v okviru rednega spremljanja onesnaženosti tal po mednarodno primerljivi metodologiji. Naloga predstavlja tudi dodaten korak k vzpostavitvi in izvajanju monitoringa onesnaženosti tal v RS ter talnega informacijskega sistema, kot to opredeljuje Zakon o varstvu okolja (Url. l. RS, št. 41/2004, 17/2006 - ORZVO187, 20/2006, 28/2006 - skl. US, 49/2006 - ZMetD, 66/2006 - odl. US, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008 - ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 38/2014, 37/2015, 56/2015, 102/2015, 30/2016, 42/2016, 61/2017 - GZ, 68/2017, 21/2018 - ZNOrg, 84/2018 - ZIURKOE, 49/2020 - ZIUZEOP, 61/2020 - ZIUZEOP-A, 80/2020 - ZIUOOPE, 158/2020, 152/2020 – ZZUOOP).
Obratovalni monitoring stanja tal
Namen več raziskav obratovalnega monitoringa stanja tal na različnih lokacijah je ugotovitev ničelnega stanja tal na območju obratovanja naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega. Cilj naloge je izdelava programa obratovalnega monitoringa stanja tal po pravilniku obratovalnega monitoringa stanja tal (Ur. l. RS, št. 66/17 in 4/18, 49/2020), ki je pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ki je opredeljeno v veljavnem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1).
Financer: ARSO
Koordinator: Marjan Šinkovec
Sodelavci: Klara Rekič, Janez Bergant, Peter Kastelic, Nastja Mesarec, dr. Borut Vrščaj
Financer: NLZOH
Koordinator: dr. Borut Vrščaj
Sodelavci: Marjan Šinkovec, Klara Rekič
| 195 Stanje tal
V raziskavah stanja tal se osredotočamo na ugotovitev ničelnega stanja tal, izdelavo strokovne ocene tal kot tudi izdelavo strokovne ocene tal zemeljskih izkopov. Cilj nalog je izdelava ocene stopnje onesnaženosti tal, izdelava ocene primernosti tal in ocena stanja tal za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Na podlagi ocene tal podajamo predloge sanacije zemljišč, revegetacije degradiranih naravnih okolij in zmanjšanje obremenjevanja tal zaradi vnašanja odpadkov.
Koordinator: Marjan Šinkovec
Sodelavci: Klara Rekič, dr. Borut Vrščaj
196 |